Slovenski jezik, TV in Benečija Morda se bo prej ali slej kdo odločil, da napise knjigo o zgodovini slovenskih televizijskih programov za Slovence v Furlaniji. Članek ne more zaobjeti vse zgodbe, saj je bilo v zadnjih 15 letih nešteto izjav, sre-čanj, peticij, dokumentov, pravnih aktov... tako v Sloveniji kot v Furlaniji Julijski Krajini oz. Italiji. Vprašanje namreč ciklično prihaja na površje, nato kot kraski potok spet za nekaj časa ponikne. Morje je besed in tudi kakšna konkretnejša poteza se najde, a brez vsakega rezultata, saj slovenskih Tv programov ne vidimo (več!). Pri tem nobena stran ni snežno čista, brez madeža. Beneški Slovenci pa smo le predmet v zgodbi, Iti je delno patetična, delno groteskna. Odgovornosti so zelo različne. Najprej se seveda obračamo na italijansko državo in zahtevamo, naj spoštuje svoje žakone. V primeru televizijskih programov v slovenščini je pravna osnova v zakonu St. 103, ki je bil sprejet točno trideset let od tega. V njem je bil govor o slovenskih programih RAI za deželo Furlanijo Julijsko Krajino. Sicer je bilo treba čakati dodatnih dvajset let zato, da so oddaje stekle in 1. maja letos bodo na Tržaškem in Goriškem “praznovali" deset let slovenskega Tv dnevnika in drugih programov na Tretji mreži HAI v sklopu oddaj Radio TS A. Mislim, da bo lrnelo praznovanje za Slovence grenek priokus, ker je obmejno območje videmske pokrajine Se vedno v popolnem mrku. Kje so razlogi za to? Odgovori, ki so nam jih v teh letih dajali, so bili Zelo različni. Enkrat so rekli, da so problemi tehnične narave (frekvence, oddajniki, brego-v‘- ■ ■), drugič so navedli finančne stiske, saj jih Pogojuje dotacija, ki jo HAI prejema za slovenske oddaje od predsedstva vlade, tretjič so onienili politične vzroke Povezane s priznanjem Slovencev v videmski pokrajini. (jn) beri na strani 6 novi tednik Slovencev videmske pokrajine St. 9 (1243) Čedad, Četrtek, 10. marca 2005 ČEDAD /CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 6621% Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy naroči se na naš tednik ^-•jggy«cal Naborjet, dan slovenske kulture V Kanalski dolini bodo slovenski kulturni praznik počastili v petek, 11. marca s pestro in visoko kakovostno kulturno prireditvijo. Prireditev bo, kot vsako leto doslej, v Beneški palaci v Naborjetu s pričetkom ob 19.30 uri. Protagonist večera bo tokrat slovenski pesnik Dane Zajc. Gre za vrhunskega ustvarjalca, ki je s poezijo in poetično dramo bistveno zaznamoval povojno slovensko literaturo in kulturo. Zajc je pesnik človekove eksistencialne stiske, je glas samote in obupa. Ko se je leta 1958 pojavila njegova pesniška zbirka Požgana trava, je izšla v samozaložbi. Bila je za Slovence prelomna knjiga, vendar je bila s svojo vsebino v napoto režimskemu optimizmu. beri na strani 5 S nie^ an mraz ku ankrat Tala liepa avtorska fotografija (napravu jo je Roberto Fanna) iz zasneženega Matajurja je bila posneta v nedeljo 13. februarja. Je liep dokument o teli lietošnji zimi, ki je pokazala zobe šele pruoti koncu. Dober miesac nazaj so marsikje uon s trave že špe-gale lepe armene piskuline, v zadnjih dvieh tiednih pa se je tarkaj snega namedlo, de so ga naše doline šele pune. Se v Čedadu se je dvakrat medlo, kar je prava redkuost. Naš liep Matajur je pa pod debelo koutro, takuo ki smo bili vajeni ankrat. An nie rečeno, de bo tele zime preča konac, čeglih je trieba reč, de so an parva znamenja, de se narava pripravlja na novo življenje. Monai e l’impegno della Regione A quasi due anni dall’avvio della gestione regionale firmata Illy con il vicepresidente del consiglio Carlo Monai, cividalese, tracciamo un bilancio di questa esperienza, dal punto di vista personale, ma anche della coalizione. L’intervista rivela la passione di Monai nella partecipazione alle scelte politiche di “una realtà bellissima, piccola ma molto complessa da governare” ma anche un certo stile da politico “navigato”, probabilmente frutto della sua esperienza come avvocato. Le 2137 preferenze ottenute nel 2003 ne fanno d’altra parte il punto di riferimento per l’area del Cividalese e delle Valli del Natisone. E Monai sembra non sottrarsi a questa responsabilità. A quasi due anni dall'inizio di questa esperienza si può tentare dunque un bilancio? “Posso iniziare dicendo che si può sempre fare di più e tendere al meglio, ma non sembri un giudizio critico! Rispetto alla scorsa legislatura l’attuale assetto del sistema politico regionale ha fatto un grosso passo avanti: governabilità e senso di responsabilità hanno prevalso sulle tensioni e sulle divisioni, sempre possibili in coalizioni di forze politiche “costrette” a stare insieme dal sistema del bipolarismo. Con il presidente Illy, con il quale condividiamo idee e prospettive, stiamo lavorando in buona sintonia. La nostra Regione è una realtà bellissima, piccola ma molto complessa da governare: le diversità (territoriali, linguistiche, economiche, eccetera) possono essere una ricchezza comune, ma se non vengono coordinate ed integrate possono creare, come talvolta hanno creato, disgregazione e divisioni. Un antidoto può essere proprio l'elezione diretta del presidente della Regione”, (m.o.) segue a pagina 4 L’inaugurazione della mostra nella Beneška galerija, con a destra Adriana Scrignaro, sotto un'immagine della rappresentazione proposta dal Beneško gledališče Immagini dal sud del mondo e teatro, F8 marzo della Beneda L’8 marzo della Zveza beneških žen, Unione delle donne della Benecia, è stato festeggiato martedì a S. Pietro con l’inaugurazione della mostra fotografica di Adriana Scrignaro, nella Beneška galerija, e con la rappresentazione del Beneško gledališče “Mama je umarla dvakrat”, proposta nella sala consiliare in sostituzione della prevista “An oča za mojo hči”. Nella galleria sono esposte foto di viaggi realizzati dalla Scrignaro anni fa “nei Paesi del sud del mondo, dove la maggior parte della gente vive con cose essenziali, dimostrando però sempre grande disponibilità nei confronti del visitatore”. La mostra propone immagini del nord e centro Africa, del Sudamerica e dell’India. Donatella Ruttar, presidente dell’associazione artisti della Benecia, ha rimarcato “la scelta di presentare per l’8 marzo non un’artista affermata ma una donna, una mamma e una lavoratrice che s’impegna nel quotidia- no leggi a pagina 7 RAI Sede regionale per il Friuli Venezia Giulia Unione degli emigranti sloveni del Friuli Venezia Giulia sala consiliare di San Pietro al Natisone venerdì 11 marzo 2005, ore 20 presentazione del documentario “...san sanju, de pride an dan...” Sceneggiatura e regia Martina Repinc, riprese Marko Kandut e Niki Filipovič, montaggio Davide Pavanello, musiche originali Aleksander Ipavec Q.vrnc- ztHB, HtUm mi -BR6.-Z VAS. 9 četrtek, 10. marca 2005 Il presidente Strassoldo sostituisce i due assessori con Bardini e Sandruvi Via Sette e Revelant, polemiche in Provincia 1 Nuovi bandi per il B&B 1 Skupna skrb za čezmejno povezovanje Il presidente Marzio Strassoldo alla fine ha deciso di fare da solo: Forza Italia in Provincia ha due nuovi assessori. Claudio Sandruvi e Claudio Bardini prendono il posto di Lanfranco Sette e I-rene Revelant, con un rimpasto delle competenze che porta l’assessore Fabrizio Cigo-lot ad occuparsi di attività e-conomiche e non più di cultura. La vicenda è tutta interna a Forza Italia, frutto di una polemica nata - ma il fatto sembra sia stata la classica goccia che ha fatto traboccare il vaso - dopo una riunione organizzata da Sette e dalla Revelant a cui ha preso parte anche Ferruccio Saro, onorevole che tempo fa si è smarcato dagli “azzurri”. Ne è nato un tiramolla all’interno della dirigenza provinciale di Forza Italia alla quale ha posto fine, almeno per ora, Strassoldo. La cui scelta, comunque, non è piaciuta ai leader regionali e provinciali del partito. Il presidente ha atteso la fine della riunione di giunta, svoltasi regolarmente lunedì con Sette e Revelant, per comunicare ai due assessori la sua decisione. Claudio Bardini, conosciuto nel Cividalese per essere stato per alcuni anni il coach della squadra di pallacanestro di Cividale, ottiene per sé la delega al turismo, che era di Sette, e quella alla cultura, ceduta da Cigolot che si guadagna il comparto delle attività produttive, prima in mano alla manzanese Revelant. Per Claudio Sandruvi invece soltanto riforme istituzionali, progetti comunitari e innovazione tecnologica. Rimane scoperta la casella delle pari opportunità, sulla quale Strassoldo deciderà probabilmente nei prossimi giorni. In giunta potrebbe così entrare Michela Gasparutti, già sindaco di Tarcento. L’opposizione di centro-sinistra chiede che il caso venga discusso in consiglio provinciale. Parla di “vergognosa esibizione di bassa politica” che sarebbe dovuta a scontri interni in Forza Italia in vista delle prossime scadenze elettorali. L’associazione temporanea costituita dalle società Open Leader, Natiso-ne Gal e Torre Leader ha ripubblicato un bando relativo alla presentazione di progetti per la realizzazione di nuovi posti letto tramite attività di bed & breakfast e case vacanza. Il bando prevede la concessione di contributi sia per l’adeguamento ed il miglioramento delle strutture edili sia per l’arredamento. I finanziamenti che il Gal eroga vengono calcolati sulla base del costo medio per posto letto e possono raggiungere la percentuale massima del 50%. Chiunque risieda nei Comuni compresi nel territorio del Canal del Ferro-Valcanale, Valli del Torre e Valli del Natisone e intenda avviare un’attività di ^^ipc^ioivprofessionale può presentare domanda. I complessivi ventidue progetti finanziati e presentati nelle due precedenti pubblicazioni del bando hanno contribuito alla realizzazione di 94 posti letto (più della metà dislocati nelle Valli del Natisone) per un totale di erogazione di contributi di circa 201 mila euro. Le domande di contributo potranno essere presentate dal 4 marzo 2005, data di pubblicazione del bando, al 29 aprile 2005 presso le tre società di Pontebba, San Pietro al Natisone e Tarcento e i progetti dovranno concludersi entro il 31 ottobre 2005. Oltre ad essere esposto agli albi pretori di tutti i Comuni compresi nelle a-ree di intervento, il bando sarà visibile sui siti web della Regione e delle società. Vstop Slovenije v Evropsko unijo in dokončna odprava meje postavljata predvsem obmejnim krajem vrsto vprašanj bodočega sobivanja in sodelovanja. V tem smislu sta krovni organizaciji, SKGZ in SSO, predlagali, da bi prišlo do srečanja (razširjeno na pet slovenskih deželnih svetovalcev) s primorskimi poslanci slovenskega parlamenta. To se je zgodilo prejšnji petek v Izoli. Primorska se mora tudi politično bolj povezati, Slovenija pa mora v tem kočljivem trenutku v odnosih z Italijo pokazati še večjo pozornost do slovenske manjšine v Furlaniji-Julijski krajini. To sta temeljni usmeritvi, ki sta prišli do izraza na izolskem srečanju med Klubom primorskih poslancev v slovenskem parlamentu, slovenskimi svetniki v deželnem svetu FJK ter predstavniki Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospo-darske zveze. Srečanje v dvorani izolskega občinskega sveta je bilo prvo tovrstno srečanje, kateremu bodo sedaj sledili redni sestanki. Srečanje v Izoli, ki ga je vodila predsedujoča Kluba primorskih poslancev in obenem domača županja Breda Pečan, je bilo spoznavnega značaja. Pečanova je gostom predstavila dejavnost Kluba, v katerem sedijo poslanci vseh strank s Primorske, beseda je nato nanesla na odnose med Italijo in Slovenijo, ki so trenutno, kot vemo, problematični. Deželni svetniki Tamara Blažina, Bruna Zor-zini Spetič, Igor Dolenc in Mirko Špacapan pa so gostiteljem predstavili politično situacijo v Furlaniji-Julijski krajini in vlogo Illyjeve uprave v odnosih do Slovenije in slovenske manjšine. Na koncu so še predstavniki SKGZ in SSO spregovorili o zaščitnem zakonu in položaju manjšine. Sogovorniki so se strinjali, da bi lahko primorski politiki in izvoljeni predstavniki z obeh strani meje skupno nastopali tako v odnosu do Ljubljane kot do Rima. To bi jim dalo večjo moč. Klub primorskih poslancev bo zato na seje, ki bodo posvečene odnosom med sosedama in problemom čezmejnega sodelovanja, redno vabil predstavnike iz vrst slovenske manjšine. Udeleženci izolskega srečanje so nato obiskali koprsko pristanišče, kjer jih je sprejel predsednik Bruno Korelič. Izolsko srečanje primorskih poslancev s predstavniki slovenske manjšine v Italiji je potrdilo pravilnost izbire in nakazalo, da je na tej proti treba nadaljevati. V tem smislu so se dogovorili, da bodo v kratkem pripravili srečanje z najvidnejšimi predstavniki Dežele FJK zato, da bi v neposrednem stiku odpravili morebitna nesoglasja okoli nekaterih večjih projektov, ki zanimajo deželo in Sloveni-] jo- Pomembno je tudi, da so bili slovenski parlamentarci mnenja, da bodo skupaj nastopili, ne glede na njihovo različno strankarsko pripadnost, ko bo treba v Državnem zboru zagovarjati in izpostavljati problematiko slovenske manjšine. Takšen pristop vsekakor gre v smer tiste potrebne strategije odnosov, o kateri krovni organizaciji že več časa opozarjata. Le z jasno določenimi izbirami se lahko nadgradi dosedanje sodelovanje med matično državo in manjšino tudi v luči napovedanega zakona, ki ga slovenj 1 ski parlament numerav" izglasovati v korist svojih manjšin v sosednjih državah in za Slovence po svetu.O tem bo v teh dneh tekla beseda tudi na srečanju Slomaka, Slovenske manjšinske koordinacije, ter na srečanju predsednikov krovnih organizacij iz Avstrije, Italije, z Madžarske in Hrvaške s premierjem Janezom Janšo. Predsedniku vlade bodo predlagali imenovanje Strateškega sveta za manjšine, v katerem, ob predstavnikih slovenske države, bi sedeli tudi predsedniki krovnih organizacij. (r.p.) I Pisrao iz Rima Stojan Spetič Te dni smo spoznali, kako se sreča v hipu lahko spremeni v žalost. Pretresel nas je ameriški napad na avto, s katerim so agenti italijanske vojaške obveščevalne službe peljali ravnokar osvobojeno časnikarko Giuliano Sgreno na letališče, kjer jo je čakalo letalo za Rim. Plaz krogel, ki se je v bleščeči luči žarometa vsul na avto je ubil funkcionarja Nicolo Cali-parija ter ranil časnikarko in še enega spremljevalca. Osebno se pridružujem prepričanju Piera Scolarija, moža ranjene časnikarke, da so vojaki ZDA postavili italijanskemu avtu zasedo in da so jih nameravali pobiti, vse do zadnjega. Ko so ameriški vojaki pristopili k avtu, niso pomagali ranjencem, niti preverili Cali-parijevo smrt. Ranjencem so iztrgali iz rok mobitele in ugotovili, da so se potniki pred in med napadom pogovarjali s predsedstvom vlade v Palači Chigi, oziroma s šefom SISMI generalom Pollarijem. Mobitele so ugasnili, najbrž so svoje poveljstvo v-prašali, kaj naj storijo. Ranjenci so na pomoč morali čakati četrt ure, ki se je v teh pogojih zdela cela večnost. Ce bi pod 400 streli pomrli vsi potniki avtomobila, tudi časnikarka, bi najbrž slišali po televiziji in brali v časnikih, da so jih napadli in pobili islamski teroristi pod poveljstvom Al Zarkawija. V Italiji bi jim priredili svečan pogreb, predsednik Bush bi poslal svoje sožalje, Oriana Fallaci bi se spet zagnala proti pacifistom... Pa so preživeli. Na srečo. Ne vsi, Ca-lipari je mrtev. Ubili so funkcionarja Sismi, ki je svojo kariero pričel v rojstni Kalabriji. Bil je pošten policist, zato se je zameril tamkajšnji n’drangheti. Moral se je preseliti v Rim, a tudi tu ni bil varen, Z ženo in otrokoma so ga poslali v. Avstralijo, da je skrbel za varnost tamkajšnjega veleposlaništva. Medtem se je odločil za delo obveščevalca na tujem. V Iraku je reševal ugrabljence. Sedaj vemo, daje on rešil tudi obe Simoni. Njuna zgodba pa je zgovorna tudi za razumevanje zasede pred bagdadskim letališčem. Simonama so zabičali, naj v avtu ležita na tleh, da jih ne vidijo ameriški zavezniki. Vzleteli sta z bagdadskega letališča v letalu, ki je imelo ugasnjene vse luči, brez dovoljenja ameriških oblasti. Kaj to pomeni? Mar nismo zavezniki, celo najboljši? Bobo Craxi se je spomnil očeta, ki se je v Sigonelli uprl ameriški objestnosti z dotlej nesluteno pokončnostjo. In se sedaj sprašuje, ali je tega zmožen Berlusconi. Iz ZDA bomo prejeli dvoumne izjave, spretno zgrajene laži in neobvezujoča o-pravičila. Kakor za poboj v Cermisu 3. februarja 1998, ko je ameriško vojaško letalo zbilo žičnico in ubilo 20 oseb iz v-se Evrope. Svojcem žrtev so obljubljali odškodnino in pravico. Prvo je plačala i-talijanska vlada Massima D’Aleme. Pilota tistega letala, Seagravesa po imenu, so povišali v majorja, novembra 2002 pa nagradili za zasluge med letalskimi akcijami nad Irakom, njegov kopilot Ra-ney pa je bil pohvaljen. No comment. Slovenia, il paese delle Marie Rupel dalla Rice 11 ministro degli esteri sloveno e presidente di turno dell’Organizzazione per la sicurezza e la cooperazione in Europa Dimitrij Rupel ha avuto nei giorni scorsi tutta una serie di colloqui negli Stati Uniti d’America. Rupel ha incontrato il segretario delle Nazioni Unite Kofi An-nan, ha tenuto una conferenza presso il Centro per gli studi strategici ed intemazionali di Washington, si è incontrato con il segretario di stato americano Condoleeza Rice. Al centro di quest’ultimo incontro il tema della riforma della OSCE, di cui fanno parte 55 paesi. Il giorno delle donne In occasione dell’8 marzo l’Istituto di statistica sloveno ha reso pubblici alcuni dati. In Slovenia le donne rappresentano il 51% della popolazione, una su 13 si chiama Marija, l’età media è di 42 anni. Tra i laureandi nel 2003 ben il 61% era rappresentato da donne, ma se si considera il livello di retribuzione il loro stipendio è più basso della media slovena. Le statistiche dicono che l’età media in cui partoriscono il primo figlio è di 27 anni e l’ultimo a 29 anni, in media hanno 1,2 figli. Alle ultime elezioni politiche sono state elette 11 deputate che rappresentano il 12,2% del parlamento ed hanno un’età media di 43,9 anni. Manager in Russia Metod Dragonja, ex ministro, da oltre 15 anni presidente della Lek, grande industria farmaceutica slovena, ha deciso di lasciare Lubiana per assumere la presidenza della divisione Sandoz in Russia. Gli dovrebbe subentrare Janja Bratož, impiegata alla Lek da trent’anni e membro del consiglio d’amministra- zione per il marketing e le vendite dal 1999. Antipatia Secondo il Politbarometro di febbraio la Slovenia intrattiene i peggiori rapporti con il suo vicino più prossimo, la Croazia. Il giudizio è stato valutato in 2,13 (su 5), leggermente migliori sono i rapporti con l’Italia (2,69) e buoni con l’Austria (3,2), mentre i rapporti migliori sono quelli con l’Ungheria (3,69). Intanto è calato leggermente il sostegno al governo di Janša che rimane sempre a livelli molto alti (59%), mentre il premier ha avuto un giudizio migliore (3,5) di quello del presidente della repubblica Drnovšek (3,44). Tra le istituzioni ai vertici della classifica l'euro, il tallero, il presidente della repubblica, in coda i tribunali ed i partiti politici. Monito a Zagabria La Croazia non ha fatto abbastanza per catturare l’ex generale Ante Gotovina, anzi gli ha permesso di sfuggire all’arresto. Lo ha dichiarato Carla Del Ponte, procuratore generale del Tribunale penale internazionale de L’Aja che ha ricordato come il mandato di cattura per crimini di guerra nei confronti di Gotovina sia stato emesso già nel 2001. La Del Ponte non è stata molto tenera nemmeno con la Serbia che a suo parere sa molto bene dove si nasconde Ratko Mladic che è insieme a Radovan Karadžtf il più ricercato dal tribunale de L’Aja. Il suo è un giudizio pesante che sarà determinante soprattutto nei confronti dell3 Croazia, se non succede qualcosa in tempi brevi, perchè proprio in questi giorni l’UE dovrà decidere se dare il via, il prossimo 17 marzo« al negoziato di adesione pef Zagabria. Kultura novi mata j ur In distribuzione il Grant Dizionari Talian-Furlan Dall’11 marzo 2005 la Regione autonoma Friuli Venezia Giulia distribuirà il “Grant Dizionari Bilengàl Talian-Furlan”. L’opera, risultato di cinque anni di lavoro da parte di un gruppo di ricercatori, è stata presentata con successo il 14 gennaio nella sede della Regione di Udine e ha come destinatari insegnanti, studenti, giornalisti, scrittori, quanti hanno il piacere di scrivere in lingua friulana e che oggi si trovano di fronte alla complessità di una comunicazione che richiede sempre parole nuove o di aggiungere nuove accezioni. Per venire incontro a questa necessità fondamentale della lingua friulana l’O.L.F. (Osservatori de lenghe e culture furlanis), sostituito ora dall’A.R.Le.F. (Agenzie regjonal pe lenghe furlane), approvò nel 1998 il progetto del Grant Dizionari Bilengàl Talian-Furlan; nel 2000, poi, stabilì i Criteris di normaliza-zion dal lessi? de lenghe furlane, dopo che nel 1999 aveva avviato la nascita del C-FL2000, il consorzio che ha preparato l’opera. Già molte persone hanno richiesto, al telefono, la prenotazione dell’opera. Da venerdì 11 marzo i cittadini interessati a ritirare il cd rom potranno recarsi presso il Servizio identità linguistiche, culturali e corregionali all’estero della Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia in Piazza XX settembre 23 a Udine, primo piano, dalle ore 10 alle ore 12, tutte le mattine. Mala turneja Benečanov z besedo, pesmijo in glasbo Lep večer v Trstu, v četrtek gostovanje v Ljubljani 2 Četrtek, 10. marca 2005 ^ / ‘11 libro dei bambini” a Montereale Valcellina V torek, 1. marca je bil v Gregorčičevi dvorani v Trstu lep večer beneške pesmi in besede. Na povabilo Slovenskega kluba, Zveze slovenskih kulturnih društev, Narodne in študijske knjižnice in Založništva tržaškega tiska je prišlo do predstavitve knjige Besiede tele zemlje. Predstavitev pa je povod za večer, ki ga soobli- kujejo Beneške korenine z njihovim sugestivnim nastopom. Zal se je v Gregorčičevi dvorani v Trstu zbralo malo ljudi. Res je, da je na Tržaškem sedaj ogromno prireditev in da med občinstvom v tem trenutku prevladuje zanimanje za zgodovinske škandale in za preteklost. Urednik ZTT Ace Mermolja pa je po pozdravu Poljanke Dolhar, ki je nastopila v imenu Slovenskega kluba, naglasil, da je tržaško občinstvo izgubilo kompas, da je preveč utopljeno v debate o preteklosti in da premalo sledi novemu ustvarjanju. Manj obremenjena Benečija pa proizvaja vrsto zanimivih in v iskateljsko usmerjenih pobud, kot so Postaja Topolove, Okno na slovanski svet, Kal v poeziji ter vrsto drugih dejavnosti, kot je tudi potujoči večer beneške poezije in pesmi. Knjigo Besiede tele zemlje je predstavil urednik Michele Obit, ki je označil zemljo kot prvino, iz katere raste ustvarjalnost besednih umetnikov, ki so v antologiji prisotni. Pesmi so iz knjige izmenično brale Luisa Battistig, Marina Cemetig, Bruna Dorbolò in Andreina Trusgnach. Skupina Beneške korenine, ki jo s svojo izrazito glasbeno inventivnostjo vodi Davide Clodig, je pospremila pesmi s priredbami in izvirnimi glasbami, ki so ustvarile v dvorani posebno ozračje. Upati je, da se bo več ljudi zbralo v četrtek, 10. ob 20. uri na sedežu Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani, kjer bodo slovenski prestolnici Benečani predstavili svoje besede in zvoke. Palazzo Toffoli, a Montereale Valcellina (Pordenone) ospiterà nelle prossime domeniche due incontri organizzati dal Circolo culturale Menoc-chio in collaborazione con il Centro Studi Nediža. Domenica 13 marzo alle 15.30 verranno aperte le mostre “La vita delle cose” che propone fotografie di Riccardo Toffoletti sulla collezione di oggetti della civiltà contadina di Ettore Guatelli (Ozzano Taro, Parma) e “11 libro dei bam-bini/Otroška knjiga”, con le pitture originali dei bambini della scuola elementare di Ip-plis realizzate negli anni ’60 sotto la guida di Paolo Petri-cig. Domenica 20 marzo ancora alle 15.30 con il titolo “Altri occhi, altri colori” verranno proposte da Luisa Tomasetig e Rosanna Paroni Bertoja alcune riflessioni sul “Libro dei bambini”. Le mostre resteranno a-perte fino al 10 aprile 2005 con il seguente orario: venerdì 9.30-12.00, sabato, domenica e festivi 15.30-18.30. Per visite in altro orario per gruppi e scolaresche ci si può rivolgere al Circolo culturale Menocchio (tel. 0427-799204/338 6573557) o alla Biblioteca civica (tel. 0427-79179). V nedeljo 6. marca se je v Biljah, nedaleč od Solkana, “vzdignila” slovenska beneška pesem. Na koncertu Primorska poje so jo lepo zapeli možje an puobi od pevskega zbora Matajur, ki ga vodi Davide Clodig. Zapeli so tudi pesem “La risata" po italijansko, ki je kot druge požela dosti aplavzov med številno publiko. Drug koncert z našimi zbori bo 20. marca v Lokvi, isti dan bo tudi na Trbižu Interessate le valli del Natisone e dell’lsonzo Progetto archeologico, parte la ricognizione Le poesie di Obit a S. Pietro Verrà presentata giovedì 17 marzo, alle 18, nella biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone la raccolta poetica di Michele Obit "Mardei-sargassi" edita da Mobydick (Faenza). Il libro, che raccoglie le Poesie scritte tra il 1996 ed il 2004, alcune di queste già tradotte e pubblicate in slove-n°, spagnolo, ungherese, bulgaro e tedesco, verrà introdotto da Lina Zagabria. Seguirà tot intervento dell'autore. "Mardeisargassi" verrà Presentato anche sabato 19 toarzo, alle 18, nella libreria Equilibri" di Gorizia, in via ^minano 8, e prossimamen-te Presso il circolo "Pabitele" Udine. Per ora ad essere privilegiate sono le zone agricole nelle quali si stanno effettuando le arature, quindi le zone attorno a Como di Rosazzo. Da qui sono partite nelle scorse settimane le prime ricognizioni del gruppo che lavora al progetto "Tra Natisone ed I-sonzo: storia ed archeologia di un territorio" voluto dal Dipartimento di Scienze dell'Antichità dell'Università di Trieste e che mira alla conoscenza e valorizzazione del patrimonio storico-archeologico e alla ricostruzione del paesaggio antico del territorio compreso tra l'alto corso dei fiumi Natisone e Isonzo. Tra i partners del progetto, che ha ottenuto il finanzia- mento parziale da parte dell’Unione europea attraverso il programma Interreg III, ci sono il circolo di cultura slovena Ivan Trinko di Cividale, il Tolminski muzej, l'Upravna enota Tolmin ed il Goriški muzej. Chiara Magrini e Monica Chiabà, ricercatrici dell’università di Trieste, che collabo-rano alla ricerca, spiegano in cosa consiste: "Partiamo dalle segnalazioni bibiliografiche o di persone che riguardano dei ritrovamenti, andiamo sul posto, controlliamo se i dati corrispondono, l'estensione delle aree geografiche. Un GPS rileva le coordinate, raccogliamo i materiali significativi, facciamo foto ed eventualmente rilievi". Dalla zona di Corno saliranno ora verso il Cividalese e le Valli del Natisone. Le stesse operazioni vengono svolte dai partners sloveni nell'alta valle dell'Isonzo. "Lo scopo -dicono le ricercatrici - è creare una zona comune, dove i rilevamenti vengono svolti con gli stessi sistemi. La collaborazione con i musei di Tolmin e Nova Gorica, preesistenti, porterà quindi alla realizzzaione di un database unico. Le informazioni verranno trasferite anche su internet e divulgate attraverso mostre e pubblicazioni bilingui. (m.o.) ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV UNIONE DEI CIRCOLI CULTURALI SLOVENI 34170 GORICA/GORIZIA - Korro/C.so Vendi, 51 (ini.) - Tel. 0481 531495 -Fax 04X1 550004 e-mail 7skdgo@adriacom.il 34133 TOSTAR FESTE - Ul./Via S. Francesco, 20-Tel. 040 635626-Fax 040 635628 e-mail 7skd@adriacoin.il 33043 CEDAD/CIVIDALE - Ul./Via IX Agosto, 8 - Tel./Fax 0432 731386 33010 SOLBICA/STOL VIZZA - Ut/Via Udine - Tel. 338-2583005 -Fax 0433 53428 Urugi del deželnega posveta Zveze slovenskih kulturnih društev se bo odvijal v sredo, 23. marca 2005 s pričetkom 18. uri na sedežu SKD Igo Gruden v Nabrežini, Nabrežina 89. Na dnevnem redu bodo osnutki predlogov sprememb, ki So jih oblikovale delovne skupine v prvem delu posveta ter Predlogi novih pravilnikov. Vabljeni k polnoštevilni ude- SLOVENSKI GLAS j&fc Beneških Slovenju u Belgji SREDNJE Po zadnjem ljudskem štetju pravio, da i-ma naš kamun 1.839 ljudi. 371 od teh je raztresenih po ejelem svje-tu: v Franciji, Belgiji, Australiji in drugod. PODUTANA V naši fari je bilo leta 1952 rojenih an krščenih 18, poročenih 13, par parvem sv. obhajilu 18, pri birmi 18, umrlo pa 11. Svet Lienart Pogreb gaspuoda Lucijana Krizetiča Na pogrebu rancega gospuoda Lucijana Krizetiča je paršlo dost domačih an juških ljudi. Ranci je umrù na 16. januarja. Rodiu seje 1866. lieta u Ušivici iz ugledne družine, ki v poprejšnjih stuoletjih je dala že 4 duhovnike! Po nekaj ljetih službe u Kravarju je biu pošjan k Sv. Stoblanku, od tuod pa u Topolovo, kjer je biu dok nje šu u penzjon. Ljeta 1941 se je preseliu u Ušivico k domačim. Ranci g. Križetič je biu zlo parljubljen in z-lo dobrega sarcà. Biu je tudi naš slovjenski umetnik (artist). Je zlo lepuo rezau u ljes an biu je tud dobar slikar (pitor). Ljeta 1926 je na razstavi u Čedadu ušafu bronasto medaljo. Naj počiva u miru! Iz njega družine so bili gospuodje: Sebastjan Krizetič, kaplan u Oblici, + 1640; Matija Krizetič, kaplan u Kravarju + 1799; Blaž Krizetič, tud kaplan u Kravarju + 1850; Augustin Krizetič, ki je umrù kot se- minarist + 1879. DREKA V Dreški občini je nimar manj ljudi. Pred 40 ljeti je imela 1.424 prebivauceu. Lieta 1931 so našteli 1.349 ljudi, lieta 1936 pa le 1.285 ljudi. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da nas je še 1.094. V 40 ljetih se je zmanjšalo za 23 par stuo! SOVODNJE Lieta 1952 je bilo v našem kamunu 716 krau, 16 junceu an jenic. Pred 25 leti je bilo krav 1.520, ovac in koz pa trikrat tulk. Naša živinoreja propada. Matajur Na 8. februarja so bile na Matajuru smučarske gare. Streljali so z mortaleti an zvonil. Od oblasti je biu u Matajurju tudi čedadski župan, kapetan ftnancarjeu in dr. Plateo z Vidma. Naš župan ni pozabu povjedat da je cajt, da bi se oblasti interesirale za naredit ejesto u vas. Pri tekmah s šijarni so tudi ljetos pokazali domačini svojo kapaciteto in paršli ta parvi na cil. Premije so dobili: 1. Anton Azzolini iz Matajurja; 2. Jožef Azzolini iz Matajurja; 3. Podorješčak Alojz iz Matajurja; 4. Aleksander Zorza iz Marsina; 5. Alojz Feletič iz Čedada; 6. Onorjo Gošnjak iz Čedada, marec - april 1953 - gre naprej - Četrtek, 10. marca 2005 dalla prima pagina “E' per questo che ci siamo battuti, per la verità solo il movimento dei "Cittadini" in questa maggioranza, perchè tale forma di governo, avallata anche dal 73% degli elettori nel referendum del 2002, fosse ben indicata nel nuovo Statuto regionale approvato il 1° febbraio scorso dal Consiglio e trasmesso al Parlamento per essere adottato con legge costituzionale. Oltre allo Statuto, in questi due anni abbiamo varato una legge innovativa per il rilancio delle piccole e medie imprese e dei distretti, abbiamo disciplinato materie "calde" come quelle sulla telefonia mobile, stiamo regolamentando la grande distribuzione con un occhio di riguardo al piccolo commercio, stiamo rimodellando il marketing del nostro turismo, abbiamo messo mano alla riorganizzazione della struttura burocratica regionale e delle sue articolazioni funzionali (penso a Friulia, Insiel, Er-sa...); stiamo investendo molto nella ricerca e nella scuola, stiamo rafforzando la tutela sociale (penso alla legge sulle “badanti” o alla costituzione di un unico Centro per i servizi condivisi per tutte le aziende sanitarie della Regione). Abbiamo introdotto, primi in Italia, la “legge regionale comunitaria” per dare organicità alla nostra legislazione in aderenza all’Unione Europea e abbiamo stretto alleanze con le Regioni o gli Stati vicini per sviluppare politiche di sistema”. L’interesse per lo sviluppo nelle Valli del Natisone, in questo periodo, è stato rappresentato soprattutto dall'apporto dato alle iniziative della Pro loco. Come giudica queste iniziative e quali opportunità vede per le zone di montagna? “Nella logica della sussidiarietà il volontariato va alimentato e incoraggiato ad affiancarsi alle istituzioni per rendere più feconde ed elastiche le possibilità di intervento. La Regione, a seguito di un ordine del giorno anche a mia firma votato all’unanimità dall'assemblea regionale, ha accolto le istanze avanzate dai Comuni delle Valli del Natisone per concretizzare un piano di sviluppo del territorio elaborato dalla Pro loco "Nediske doline" a bene- Intervista al vicepresidente del consiglio regionale Carlo Monai delle disarmonie e delle disfunzioni, accentuate dalla arti-colazione degli uffici che sono distribuiti su più centri. A ciò si aggiungerà la creazione di un nuovo sportello della Provincia a S. Pietro. Dubito che i costi di queste iniziative si traducano in effettivi benefici per gli abitanti delle Valli. La tecnologia informatica da una parte, ed il sistema Regione-Provincia-Comunità montana-Comuni dall'altra, dovrebbero favorire il più diretto raccordo tra gli enti locali e, rispettivamente, tra i cittadini ed il loro Comune, evitando la peregrinazione tra i vari uffici delle persone e delle loro pratiche. tori montani gli interventi per la casa: così si incentiva chi decide di risiedere in montagna. Sempre nella finanziaria 2005 un’importante posta è legata al fondo regionale per lo sviluppo montano, che vede un aumento di 2 milioni e 600 mila euro per quest’anno e per il successivo, per un totale complessivo sul triennio 2005-2007 di 9 milioni di euro a sostegno dei progetti delle Comunità Montane nei settori del turismo, dell’agricoltura, dello sviluppo dell’artigianato locale, della tutela dell’ambiente, al trasporto pubblico e alle incentivazioni per i docenti che svolgono il loro lavoro nelle a- ree montane della regione. Una cifra pari a poco più di 2 milioni e mezzo di euro è vincolata per terminare i progetti finanziati negli anni trascorsi”. Si torna a parlare dell'ospedale di Cividale. La proposta dell'assessore regionale Beltrame, che prevede un'apertura ai privati, incontra critiche anche nell'attuale maggioranza. Cosa ne pensa? L’attuale proposta mi pare una modema combinazione tra pubblico e privato e potrebbe dare prospettive concrete e durature ai bisogni di sanità della popolazione del Cividalese e delle Valli, con particolare attenzione ai malati anziani, che sono i più fragili. Il progetto dell'ospedale di cure continue potrebbe diventare un progetto pilota per la forte integrazione con i servizi territoriali. In sede di approvazione della finanziaria regionale ho presentato un ordine del giorno che è stato accolto dalla Giunta e che la impegna a dare priorità a questo progetto innovativo non senza potenziare i servizi già e-sistenti e funzionanti presso l’ospedale, in particolar modo garantendo l’operatività del Pronto soccorso sulle 24 ore e dei servizi di Day hospital e . Day surgery”. ( | In maggio a Cividale si tengono le elezioni comunali. Finora l'unica certezza è la ricandidatura del sindaco Vuga. Affronterà un gruppo compatto come quello che governa la Regione o il movimento dei Cittadini, ex lista Ora si lavora, andrà per conto suo? “L'attuale legge elettorale non prevede più il ballottaggio e l'elezione del 22 maggio sarà a turno unico: questo meccanismo di voto favorisce le intese programmatiche e le coalizio- , ni. So che in questi mesi esponenti della lista civica dei Cittadini e del centro-sinistra di Cividale hanno affrontato mol-| ) ti temi che riguardano l'amministrazione della città: le condizioni per una proposta alternativa a quella del centro-destra ci sono tutte. Il nostro movimento civico può oggi contare anche su sei consiglieri regionali di riferimento e farà anche quest’anno la sua parte, che è e rimane solo quella dei cittadini”. (m.o.) “Cosà la Regione si impegna per le Valli e il Cividalese” ficio dell'area. Tra gli interventi finanziati la riqualificazione di borghi rurali a Clodig, Liessa, Grimacco Superiore e Inferiore; di Dus e Iellina di Savo-gna. Altri finanziamenti sono stati destinati alle località di Antro, Spignon, Pegliano, Cra-guonza, Calla e Montefosca, in Comune di Pulfero. Ulteriori progetti finanziati, che si affiancano a quelli del piano "Nediske doline 2008", sono poi quelli che riguardano i Comuni di Savogna, di San Leonardo, di San Pietro al Natisone, di Drenchia e Prepotto. Il giudizio sulle iniziative diretta-mente in carico alla Pro loco è espresso dal contributo regionale di 30 mila euro, stanziato per il 2005, per il programma delle iniziative di animazione turistica ed economica del territorio delle Valli del Natisone, le cui peculiarità paesaggisti-che e gastronomiche, ma non solo, vanno coniugate con il turismo culturale di cui Cividale è capofila. In questo settore va dato merito anche all'assessore Bertossi che, entro l'anno, riorganizzerà in chiave manageriale tutta la struttura regionale dedicata al turismo, per un più stretto raccordo con le AIAT ed i privati. Di ciò anche il Cividalese e le Valli beneficeranno”. Quale è stato in questo periodo il rapporto con le amministrazione locali dell'area? “I rapporti più diretti riguardano l'amministrazione regionale piuttosto che il consiglio. Essendo stato eletto, peraltro, soprattutto da questo territorio, i sindaci delle Valli e la Comunità montana non hanno mai visto negata qualunque richiesta di incontro. Per quanto possibile mi faccio carico di tali e-sigenze, come è avvenuto per il sostegno al Centro intermodale comprendente la nuova stazione ferroviaria, per il quale mi era giunto l'appello dei sindaci dell’ambito e dove il finanziamento regionale è stato superiore ai 900 mila euro. A-nalogo interessamento per l'ultimazione della sede distaccata nel mandamento della stazione dei Vigili del fuoco (250 mila euro), per interventi di viabilità (500 mila euro per le strade provinciali delle Valli del Natisone di collegamento con la Slovenia) o di sviluppo di attività economiche. Sta poi per partire presso il Monastero di S. Maria in Valle, a Cividale, grazie anche ad un primo finanziamento regionale, la Scuola di specializzazione in Storia delfarte”. In fatto di riforma degli enti locali, torna in primo piano il ruolo della Comunità montana, che al momento comprende Valli del Torre, del Natisone e Collio. Sarà questa anche la sua fisionomia futura? “A mio giudizio la Comunità montana è un ente necessario, soprattutto guardando alla realtà dei piccolissimi Comuni sparsi su un territorio tanto bello quanto difficile, per elaborare politiche di sviluppo e per attuarle. L’erogazione di servizi e la realizzazione di o-pere deve essere comunque l’obiettivo prioritario. L'organizzazione di servizi strutturata su un’area così vasta presenta fi Carlo Monai. Sotto un’immagine del monastero di S. Maria in Valle, che si appresta a diventare sede universitaria Anche questo è un tema caro a Illy e al nostro programma: col progetto "Ermes" in dieci anni vogliamo dotare tutta la Regione della banda larga, con fibra ottica o, nelle zone montane, per via satellitare, insieme allo sviluppo dell’informatizzazio-ne della pubblica amministrazione”. Quali sono i punti qualificanti più importanti della Finanziaria 2005 riguardo le nostre zone? “Una mia mozione impegna la Giunta a destinare con carattere di maggior favore ai terri- Krhkost naSe skupnosti Narodne manjšine sodijo mnogokrat med krhke skupnosti, posebno če nimajo posebnih številčnih, gospodarskih političnih in pravnih pogojev. Krhkost se, kot za ostale marginalne skupine, pokaže predvsem ali tudi v trenutkih znotrajdrtavnih ali meddržavnih sporov, kjer pridejo tako ali drugače v igro manjšine, Sklicevanje na evropske in mednarodne konvencije ter na razne pravne aparate je demagoško v trenutku, ko se konflikti med močnimi usmerijo, z namenom ali pa kot re- fleks, proti manjšinam. Te misli veljajo tudi za slovensko manjšino v Italiji. Slovenci v Italiji nismo med najslabše stoječimi ali med najbolj ogroženimi manjšinskimi skupnostmi v Evropi. Nedvomno pa sodimo med rizične skupnosti, ki lahko postanejo marginalne. Primeri so na dlani. Zgodbe ob 50-letnici priključitve Italiji, dan spomina, vprašanja fojb in esulov ter podobni zgodovinski dogodki so sprožili napetosti v naši deželi in v sosednji Sloveniji. Nekaj sorodnega se dogaja Slovencem v Avstriji s Haiderjevo politiko in z vprašanji glede državne pogodbe, ki upošteva pravice Slovencev, a se zdi tako koroški deželni vladi kot tudi osrednji dunajski preradodarna prav do Slovencev in drugih manjšin. Krhkost se ne kaže v naši, manjšinski, užaljenosti ali v (ne)moči naših protestov. Polemike glede preteklosti, napetost nacionalnih čustev , interni obračuni med pozicijo in opozicijo, javno mnenje, ki sili politiko v kak protest do sosednjih držav, ustvarjajo paralelno mišljenje in čutenje, ki šušlja na uho državnih politikov: Evropa bi bolje živela in njene članice bi se bolje sporazumevale, ko ne bi bilo manjšin, ki so v bistvu nekak preostanek dvajsetega stoletja in živa priča vseh grozot, ki jih je to stoletje povzročilo prav manjšinam in majhnim. Ne bi bilo bolje za vse, ko bi se manjšine integrirale do ravni folklorne anoni- mnosti? Zelo podobno velja za sodobne priseljence. Če so stare in avtohtone manjšine moteče, ker obujajo slabo vest Evrope in njenih držav, so nove manjšine moteče takrat, ko se nočejo integrirati. Novi prišleki naj delajo, bolje pa bi bilo, ko bi se ne organizirali, zahtevali mošeje in podobne zadeve, ki lomijo vsakodnevno življenje večine. Celo teroristi se lahko skrivajo v organiziranih skupnostih. Bilo bi tudi manj prostitucije in podobnih zadev, kot bi bilo brez avtohtonih manjšin veliko manj obmejnih trenj in konfliktov zaradi pravic, preteklosti itd. Zgrešeno je namreč misliti, da evropsko združevanje daje manjšinam posebno mesto, kot ga ni dajal "ameriški talilni" lonec. Liberalna Evropa po eni strani priznava pravice manjšin, tudi v ustavi, po drugi strani povzdiguje princip individualnosti in individualnih pravic, kar ne daje posebnega jamstva za zaščitne norme. Učinkovita zaščita priznava kolektivne pravice, ker so skupine po definiciji močnejši pogajalec, kot je to izolirani posameznik. Židje so doživljali pogrome, ker so postali družbeno pomembni zaradi lastne notranje organiziranosti in s tem pronicljivosti v družbenem tkivu. Atomizirane in anonimne skupnosti oziroma razpršene črede drugačnih so nenevarne in neinteresantne. Klošarji so navadno bolj "estetski" kot politični problem. Slovenci v Italiji smo organizirana in aktivna manjšina, obenem pa gospodarsko in drugače vezani na voljo dveh držav: Italije in Slovenije. Sredstva za jezikovno-kultur-ni aparat in za organizirano življenje črpamo tam, kjer v zadnji instant i odloča politika. Stvari pa se ciklično zapletejo, ko pride do najrazličnejših napetosti, ki nas po- vlečejo v vrtinec neglede na našo voljo. Zato se kot manjšina tolikokrat apeliramo na našo subjektivnost. V tej subjektivnosti je namreč toliko zaželena suverenost nad našo usodo. Prav tu pa se izkaže krhost manjšin, ko nimajo dovolj moči, da bi uveljavile to lastno suverenost in jo postavile na raven nediskutibilno-sti. To je na primer v skoraj polni meri uspelo Nemcem na Južnem Tirolskem, ki pa so imeli zgodovinsko srečo, da so imeli po vojni vse pogoje, da uveljavijo stopnjo zaščitenosti, ki drugim manjšinam ne bo nikoli dana. Ker so močni, jih ne prevračajo kot ribe v ponvi najrazličnejše polemike, reforme in podobne stvari. Z nami ni tako. Vsaka nevihta nas zmrazi. Smo, vendar s stopnjo zaščite, ki jo ponuja rizična družba: daneš več, jutri manj. Ob tem so pravni argumenti podvrženi političnim. ZELENI LISTI gKSijfiS TZ j 7 it _______________________________novi matajur ^ Kanalska dolina j Na pobudo slovenskega kulturnega središča Planika - Letos trinajst tečajnikov Pouk slovenskega jezika za otroke v Kanalski dolini Slovenski kulturni dan v Naborjetu javnikov, ki na Trbižu skrbijo za pouk, od didaktičnega ravnatelja do celotnega učiteljskega kadra, je omogočil, da so otroci v letu, ko je Slovenija vstopila v EU, to dejstvo še bolj intenzivno doživeli: nekateri otroci, ki so obiskovali pouk slovenščine, so sodelovali na praznovanju vstopa Slovenje v EU tako na tromeji kot na Ljubelju. Otroci v Kanalski dolini imajo danes priložnost, da se preko igre naučijo različne jezike, s katerimi se danes lahko igrajo z sovrstniki, s katerimi bodo jutri morda gradili čezmejne projekte in sodelovali v prid celotne regije. P.R. in R.B. s prve strani Zajc pa se je že pred tem zaznamoval z “disidentstvom” in sicer kot sodelavec revij, kot so bile Beseda, Revija 57, in Perspektive. Leta 1961 je izšla zbirka Jezik iz zemlje, ki je dokončno konsakrirala Zajca kot vrhunskega ustvarjalca. Pesnik je prelomil z intimizmom Pesmih štirih in upodobil do skrajnostni konfliktno bivanje, razklanost in obup človeka, kar ni bilo v planu uradnega socializma. Sledila so številna pomembna pesniška in dramska dela in Dane Zajc je postal nesporen protagonist slovenskega kulturnega in posledično tudi političnega ži-vljenja. V Naborjetu bodo tako prisostvovali enkratnemu srečanju z velikim umetnikom. Najprej bodo njegovo poezijo predstavili kanalski otroci, slušatelji tečajev slovenskega jezika pri Slovenskem kulturnem središču Planika, ki je tudi pobudnik večera. Sledil bo recital Ogenj v ustih v izvedbi vrhunskega slovenskega igralca Janeza Škofa in samega pesnika Daneta Zajca. Posebnost večera bo tudi v tem, da bo možno poslušati prevod Zajčevih poezij v japonščino, ki ga bo predstavila mag. Nagi-sa Moritoki. Zal pa je Zajc, kot mnogi drugi slovenski ustvarjalci, malo znan italijanskemu občinstvu, čeprav se lahko kosa z največjimi italijanskimi ustvarjalci. V resnici bi si pesnik zaslužil Nobelovo nagrado, a je sin majhnega naroda... Na večeru bo s svojo kitaro nastopila tudi Gi-annola Cimenti, gojenka Glasbene matice, oz. glasbene šole Tomaža Holmarja. Poletne kolonije za otroke ob morju Enotedenske poletne kolonije slovenskega jezika za otroke iz Kanalske doline, ki se je odvila v predenjem tednu julija meseca v Ko-Pfu, se je udeležilo deset otrok. O-lroci, ki sicer večinoma prihajajo iz ružin s slovensko govorečimi pred-n,ki, imajo v domačem okolju le redko priložnost za rabo slovenskega jezika. Erav zato je zanje teden na slo-Veuski obali izjemnega pomena, sploh če je to možno skozi poletni P()čitniški živžav na plaži, dvourni P°uk slovenščine v popoldanskem dsu, zabavne večerne ustvarjalne t6, .av.mce ali sprehod po mestu. Uči-Cjici. mag. Nataša Komac in Maja Likar, sta program prilagajali jezikovnemu znanju in zmožnostim ter starosti udeležencev. Z igro, različnimi zabavnimi in športnimi dejavnostmi, petjem, prebiranjem pravljic in razvijanjem ročnih spretnosti so otroci pridobivali novo z-nanje ter v stiku z okoljem uporabljali vse svoje jezikovno znanje in iznajdljivost. Na večernih ustvarjalnih delavnicah so nastale zanimive šatulje in pepelniki, izdelovali so verižice in zapestnice, risali na steklo in izdelali lične vaze, imeli kviz ter se zadnji večer sprehodili po živahnem mestu, kjer je bilo vrsto zanimivih prireditev v sklopu Koprske noči. (r.b.) V preteklem šolskem letu je izbirne tečaje slovenščine, ki jih organizira Slovensko kulturno središče Planika, obiskovalo štirinajst otrok, ki so bili razdeljeni v dve starostni skupini. Starejša skupina je delala pod vodstvom mag. Nataše Komac, mlajšo pa sta vodila mag. Peter Rustia in Tanja Sturm. Vsak četrtek so se otroci za dve uri zbrali na Središču, kjer so jim učitelji z individualnim pristopom na različne načine približevali slovenščino. S skrbno izbranimi besedili, didaktičnimi igrami, pesmimi, izdelki in drugimi aktivnostmi so otroke seznanjali s slovenskim jezikom in slovensko kulturo. S pestro ponudbo so jih motivirali za učenje in odkrivanje slovenskega jezika. Naučili so se tako veliko novih pesmic, spoznali zgodbe, odigrali prizore različnih odlomkov in likovno ustvarjali ob besedilih. Tečajnike so v okviru izbirnih tečajev obiskali tudi različni predstavniki slovenske kulture, ki so jim na drugačen način odpirali vrata do slovenske besede. Ena pomembnejših prireditev, ki smo jo pripravili, je bil Večer slovenske kulture ob slovenskem kulturnem prazniku, za katero smo se seznanili z besedili in na prireditvi tudi se srečali z ustvarjalci umetnostnih besedil, ki v zadnjem času ohranjajo slovensko besedo na robovih slovenskega etničnega ozemlja. Letošnje tečaje obiskuje 13 otrok, slovenščino poučujeta mag. Nataša Komac in Tanja Sturm. Rudi Bartaloth Veliko število mladih na različnih stopnjah in v različnih krajih se spoznava s slovenskim jezikom Slovenščina vse bolj doma na Trbižu Velikega pomena je v tem smislu tudi večjezični projekt Stezice/Sentieri, ki v Kanalski dolini deluje že vrsto let Na Trbižu deluje že vrsto let večjezični projekt Stezice /Sentieri, znotraj katerega poučujejo otroke v vrtcu Trbiž Centrale tako v italijanskem kot v slovenskem, nemškem in furlanskem jeziku. Otroci se pravzaprav igrajo v in z omenjenimi jeziki, preko igre osvajajo tudi pojme, ki so prisotni v vseh jezikih, od imena dne-vov, mesecev do barv in poimenovanja iger. Sestavni del progama je seveda sproščena igra z animacijo, ki otroke popelje v nov jezikovni svet. Lani je bila otrokom na voljo slovenščina tudi v prvih treh razredih osnovne šole Trbiž Centrale. Otroci, ki so v glavnem prihajali iz vrtca, kjer so že prej imeli pouk slovenščine, so osnovne pojme slovenščine že obvladali. Ker je za marsikaterega slovenščina sicer jezik okolja a ne pogovorni jezik doma, so imeli zlasti otroci v tretjem razredu večje težave ponovno priklicati k spominu kod, s katerim so se srečali v vrtcu. Tudi vrtec Trbiž Mesto ima uveljavljeno in razvejano dejavnost, v katerem imata svoj prostor tudi slovenščina in nemščina. Tako kot vrtec Trbiž Centrale ima tudi vrtec Trbiž Mesto partnerske šole v Sloveniji in v Avstriji, kar nedvomno motivira še nadalje pouk in uporabo slovenščine in nemščine, saj sta to jezika, s katerimi otroci lahko komunicirajo, skupno prepevajo in igrajo na rednih srečanjih, ki potekajo med omenjenimi vrtci. Poleg otrok s Trbiža so se v vrtcu Trbiž Mesto učili slovenščine tudi otroci z Rablja. Tudi slovenščino v vrtcih posredujejo trem različnim starostnim skupinam. Otroci so namreč za katerokoli dejavnost razdeljeni v skupine “majhnih”, “srednjih” in “večjih”, kar pomeni, da je tudi sam potek in vsebina dela različen. Mlajši komaj osvajajo ne samo jezikovne, ampak tudi motorične sposobnosti npr. pri risanju, starejši pa tudi sami radi napišejo svoje ime ter celo vprašajo, kako se določena stvar imenuje in zapiše v slovenščini. Ker je populacija ki obiskuje vrtec zelo raznolika, je treba poleg okvirnega skupinskega programa poskrbeti tudi za motivacijo posameznika. Pouk slovenščine v Ukvah je v šolskem letu 2003/ 04 potekal do Velike noči v Naborjetu, saj sta bila tamkajšnji vrtec in šola neuporabna zaradi posledic poplave. Otroci in učitelji so se morali prilagoditi na počitniško poslopje, ki pa ni bilo idealno za pouk in delo z otroki. Zelja po vrnitvi v stare prostore, ki so jih izredno lepo obnovili, se je izpolnila, kot rečeno, po Veliki noči. Otroci, ki obiskujejo osnovno šolo v Ukvah, so tradicionalno tudi ciljna pu- blika izbirnega tečaja slovenskega jezika, ki ga ponuja Slovensko kulturno središče Planika v Kanalski dolini. Znanje slovenščine, ki so ga pridobili na popoldanskih jezikovnih tečajih, so lahko uporabili tudi v šoli (slovenščina je bila lani vključena v predmetnik kot jezikovni predmet) in obratno. V Zabnicah je pouk slovenščine potekal prav tako v vrtcu kot v osnovni šoli. Tudi v Zabnicah so nekateri otroci imeli predznanje slovenskega jezika od doma, drugi pa so slovenščino spoznali v šoli, zlasti preko petja slovenskih pesmi. Poglavje zase pa predstavlja pouk slovenščine na trgovskem zavodu Bachman na Trbižu. Slovenščina je v tem primeru eden izmed možnih izbirnih predmetov, med katerimi dijaki lahko izbirajo - recimo alternativa šahu, gledališkemu krožku ali računalništvu. Kljub temu se je na dvajseturni tečaj slovenščine prijavila skupina dijakinj, ki so tudi pretekla leta obiskovala slovenski pouk, kar pomeni, da je obisk slovenščine postal nekaj “običajnega”. Prav normalen odnos do slovenščine s strani vseh de- Četrtek, 10. marca 2005 V soboto 5. marca so na Srednjem pripravili beneški večer Lani 1. maja zakurili ogenj, ki še naprej gori Najbolj pridna sta bila Erik in Bine nato ponudili Lucia Tru-sgnach, urednica Trinkovega koledarja in Iole Namor, urednica tednika Novi Matajur. Pripoved se je zaCela z vsebino Trinkovega koledarja, ki je letos izredno bogat, je kot vselej pozoren do vsega dogajanja ob meji in na meji, predvsem na zgodovinske in današnje vezi med ljudmi. V zadnjem obdobju se je koledar ob tolminskem odprl tudi na kanalsko območje in seme je padlo na plodna tla. “Odkar sem se rodila iz okna moje hiše vidim Livške Ravne, ko stopim pred prag gledam na Srednje, ki se mi je zdela pravljična vas, nekako nedosegljiva. In tako je bilo do danes, saj me je pot peljala daleč od doma kot vsakega Benečana”. Tako je začela svojo pripoved Namo-rjeva, ki je na kratko orisala zgodovino časopisa Matajur in Novi Matajur ter vlogo, ki jo odigrava med Slovenci na Videmskem. Časopis je seveda zrcalo skupnosti, iz katere je zrasel, zato je v njeni Trinkova poezija se je v soboto 5. marca zvečer oglasila v domu Ivana Gabrijelčiča na Srednjem. Na pobudo Turističnega in rekreacijskega društva Glo-bočak in kulturnega društva Ivan Trinko so namreč priredili prisrčen beneški večer. Najprej je številne domačine pozdravila predsednica Jožica Strgar in uvedla srečanje med ljudmi, ki Živimo na dveh bregovih Idrije, čutimo močno medsebojno povezavo in simpatijo, se Ze stoletja gledamo iz vasi v vas, a se vse premalo poznamo. Meja med nami je žal globoko zarezala, a prvega maja lanskega leta smo na mostu v Podravnem “zakurili ogenj”, ki še naprej gori in nas greje. Za uvod v večer so s Trin-kovimi besedami, s pesmijo in recitacijo poskrbeli sama Jožica, Slavica in Natalja, ki sodelujeta v gledališki skupini Globočak, najmlajša Erik Pavšič in Bine Melink in gle- dališka igralka Nevenka Vrančič. Nato je beseda šla Ivanu Križniču, predstavniku občine Kanal ob Soči, ki se je zazvel za razvoj tega dela Kolovrata, še posebno na področju turizma ter za sodelovanje med Slovenci, ki živimo na tem prostoru ne glede na mejo. Pogled na današnjo in preteklo stvarnost Benečije sta Na beneškem večeru na Srednjem je v imenu občine Kanal pozdravil Ivan Lucia Trusgnach od Kd Ivan Trinko je pripravila pravo razstavo z zadnjimi Križnič publikacijami društva Predsednica TRD Globočaka Jožica Strgar pripovedi šlo v bistvu za zgodovino slovenske manjšine v Benečiji, ki deli z obmejnimi kraji v Sloveniji iste probleme zaradi socialne in ekonomske marginalnosti. A z odpravljanjem meje in z življenjem v skupni evropski hiši se nam verjetno obetajo boljši časi. Večer se je potem nadaljeval z družabnostjo, pred tem pa je Jožica Strgar predstavila program za prihodnje mesece. 2e v soboto 12. marca bodo začeli z vajami za novo gledališko delo “Gujonovo srce”, ki pripoveduje dvesto let staro zgodbo, ki povezuje /1 Kambreško in Benečijo. Premiera bo 1. maja. Zelja je, da bi ponovili srečanje v Podravnem, če se ne bo dalo bo pa na Kambreškem. 28. maja se bodo začeli tretji Kulturni dnevi pod Globočakom, ki bodo ponudili marsikaj zanimivega. Med drugim bodo gostili rezijanske plesalce, citiravce in brusače, ki bodo oživeli stare cajte, ko so se s kolesom vozili tudi po tistih krajih. 11. junija bo večer posvečen ljudski pesmi, med drugimi bo zapel tudi pevski z-bor Rečan, (jn) P rired ite v v ljudskem domu v Trebčah Zgodba o dveh bregov na Krasu O Matajurju in Krnu, ki sta se špodielala med sabo an potlè še kregala, na koncu pa sta ratala dva dobra prijatelja an še o pametni luni an nje modrih besiedah so pred kratkim poslušali tudi na tržaškem Krasu. V ljudskem domu v Trebčah so za pre-šernov praznik pripravili lepo otroško igro, v kateri so igrali učenci celodnevne osnovne šole Pinka Tomažiča. Predstavili so pravljico “Skrivnost dveh bregi”, ki jo je napisala Luisa Battistig an je paršla na dan 30. aprila lanskega leta. Otroško igro, v kateri je nastopilo vseh 35 učencev vseh razredov, je gledala tudi sama avtorica in ji je bila res všeč. Navdušeno nad njo je bilo tudi občinstvo, ki je napolnilo dvorano in je igro spremljalo s toplimi aplavzi. Treba je povedati, da je pravljica res lepa, tržaški otroci so pa prišli do nje lani med izletom v Čedadu ob 50-letnici smrti mons. Ivana Trinka. V šoli so jo prebrali v nadiškem dialektu in italijanskem jeziku, nato so zadolžili Valentino Strgar in Luisa Battistig njeno mater Jožico (mater oziroma babico eno od učenk), da dramatizira delo. Rezultat je bil dober, otroci so z igro, plesom in petjem navdušili prisotne; Vsem se je na koncu zahvalila Luisa Battistig, ki je povedala, da bi želela da bi predstavo ponovili tudi v Čedadu ali kje v Benečiji. Otroke in njihove starše pa je povabila na Matajur, naj pridejo gledat lepote beneških krajev a tudi poslušat poseben glas Matajurja an Krna. Ciklično prihaja na dan vprašanje vidljivosti slovenske Tv v obmejnem pasu Furlanije Televizija in slovenski jezik Se nerešeno vprašanje konvencije med Raijem in predsedstvom vade, ki naj upošteva Slovence na Videmskem s prve strani V resnici gre za vprašanje skupne politične volje rešiti problem, ki je očitno ni. Slovenci v Furlaniji smo priznani. Prvič nas je priznal zaščitni zakon za jezikovne manjšine št.482 iz leta 1999, kar je leto kasneje potrdil videmski-pokrajinski svet, ko je sprejel določitev teritorja zaščite za Furlane, Slovence in Nemce. Drugič nas je leta 2001 priznal zaščitni zakon. Medtem je bila konvencija med RAI in vlado obnovljena že nekajkrat, a je vse ostalo pri starem. Tudi hvalevredna pobuda slovenskih svetnikov in deželne vlade FJK, ki so vključili v proračun za letošnje leto postavko za oddajnik na Karkošu, ki naj bi ga postavila Gorska skupnost, se je, kot kaže, izjalovila. Prava rešitev problema tiči očitno v novi konvenciji med RAI in predsedstvom vlade. A kdo skrbi za to? Inštitucije, izvoljeni predstavniki, sindikati? Drugo vprašanje se tiče Slovenije, ki tudi ni brez odgovornosti do nas. Težko je sicer razumeti, kako je mogoče, da se v obdobju visoko razvite tehnologije na področju komunikacije ne da rešiti vprašanja vidljivosti slovenskih Tv programov na robu slovenskega prostora. V tem smislu je slovenski državni zbor izglasoval tudi dokument (predlagal ga je takratni poslanec Hvalica) in se nekako sam obvezal, da reši problem. Od takrat se ni nič spremenilo. Tisto, kar je težko sprejemljivo, je paternalističen odnos do Benečije. Ko se je pred leti slovenska državna televizijska hiša odločila za satelit, nam je ponujala zastonj kodirane kartice za organizacije, kot če bi v Benečiji gledali televizijo po društvih in ne vsak pri sebi doma kot po vsem svetu. Danes nas taista televizijska hiša spodbuja k nakupu satelitske antene in digitalnega sprejemnika ter vabi krovne organizaicje, naj imajo posredniško vlogo, da se cena, ki je itak nizka, tako pravijo, še zniža. Tu se z gospodi iz Ljubljane res ne more- mo razmeti. Govorimo v različnih jezikih. Jedro vprašanja ni zaostala in revna Benečija, kjer ljudje jedo polento in kostanj. Bistvo je v tem, kakšno odgovornost Slovenija čuti do slovenskega jezika in kaj je v resnici pripravljena narediti za širitev znanja slovenščine in torej za lastno kulturno uveljavitev. Zanimivo je, da sta državi (Italija in Slovenija) v teh le- tih začeli razvijati čezmejno televizijo (ki so nam jo na začetku “prodajali” tudi kot rešitev vidljivosti slovenskih Tv programov v Benečiji). Sodelovanje med javno slovensko in italijansko televizijo je dobro, nam pravijo, odnosi med državama pa so odlični. Naj si torej Benečani nabavijo satelitske antene in sprejemnike in naj že nehajo sitnariti, (jn) NUMERO VERDE Resp. rena David Čet Uf/r Martinina babica je prišla v šolo nam povedati... V četrtek popoldan nas je prišla obiskat na našo šolo Martinina babica, Rosina iz Gorenjega Barda. Povabili smo jo, da bi nam povedala eno izmed neštetih pravljic, ki jih ona zelo rada pripoveduje vnukom. Najprej je odgovorila na vprašanja, ki smo jih ji postavili. Zvedeli smo, da ji je pripovedal pravljice oče. Ko se je vrnila iz šole domov je najprej šla v gozd po drva ali na njivo pomagat očetu. Proti večeru so se vrnili domov in treba je bilo napisati domače naloge. Samo če so vsi napisali naloge, so lahko poslušali očetove pravljice. Pravljico, ki jo je zbrala za nas je bila "Hlačeva gora". Poslušali smo jo z velikim navdušenjem. Ali jo poznate? Govori o veliki ljubezni in o pomenu vseh bitji na svetu... Učenci 3.A in 3.B Dvojezične os. šole tu vodo! Na povabilo nediške sekcije CAI smo se v nediejo 27. februarja pejal v Bad Kleikircheim v Avstrijo. Ceglih smo se zjutra bal, de na bo takuo zaradi čudne ure, smo preživielpru liep dan na sniegu... an tu vodi. Bila nas je puna koriera, vsi športniki eh! de se zastopmo. samuo de tistih s smučmi, s šijami nas je bluo narmanj. Smo pa puno užival na liepih, šarokih an dugih pistah an še posebno zaradi liepega, suhega snega. Adni od skupine, ki imajo radi bregi na drugo vižo, so šli hodit. Narvič pa je bluo takih, ki so šli v toplice, v terme, tuk so se cieu dan namakal v vodi an potil v savni. Kajšan je še tuo an tuo naredu. Na koncu smo bili vsi dobre volje, zak smo preživiel liep dan. Priet, ko smo se varni! damu z avtobusom, smo še kiek kupe popil an diet pod zobe. Smo se tudi fotogral (nie-smo pa vsi, tisti, ki so že bli v korieri nieso tiel stopit dol). Ko smo se vračal nazaj je padla ideja, de bi še ankrat šli kupe na snieg. V začetku aprila, je jau predsednik Dino Gorenszach, saj do takrat je že puno drugih reči. Snieg se ga tenčas ušafa pa le na Marmoladi. Bi biu spet izlet za vse, za tiste, ki se radi šiajo an za tiste, ki raje hodijo. Ce bo, vam v pravem cajtu povemo. Beneške križanke (Guidac) Horizontal Vodoravno Vertikal Navpično 1 - Prehodni odgovorni urednik Novega Matajurja. 2 - Nie biu še nucan. 3 - Ribe brez vokalnu. 4 - Tista na Stari gori ima Jezusa tu naruoC. 5 - Beneški “in”. 6 - Tista da Cascia je sveta. 7 - Islanda, Francija, Italija. 8 - So tisti, ki živijo v naših dolinah. 9 - Je podobna saršenu, pa je buj mikena. 10 - Radio Tarst. 12 - Liepa Valena, igralka in soubrette. 16 - Zensko špansko ime, znana piesam. 18 - Pu babe. 19 - Adna, ki je pasala devetandevetdeset liet. 21 - Takuo je riepa uon z zemlje. 22 - Josip Broz. 23 - Jole Namor je odgovorna od Novega Matajurja. 24 - Kip od... Gregorčiča je na placu v Kobaride. 28 - Kade gor na korceh. 31 - Adan, ki vzame... brez plačat. 32 - Popul, nacjon. 34 - Znani Aga. 37 - Adan, ki ima pun trebuh. 38 - Zloglasene nemške Schutz-Staffein. 40 - Nomalo pečenke. Iz naših dolin v Avstrijo na snieg... an Pismo nad Jezusam na križe. Veliko miesto Slovenije blizu Vogarske. - Adan od... dvaintrideset. - Se ga parkola na zid za reklam. - Iva., brez konca. - Kadar na kratkim. - Italijanska senatorca Anselmi. - Ce je lačna, se ujeme na tarnak. - Abbazia. - Tisto muore dielat meštra v Suoli. -Ta parva žena od pevca Albano. - Se jo muze dvakrat na dan. - Adan... drugemu se ložejo boksari. - Ente Nazionale Assistenza Lavoratori. - Ime od famoštra iz Kosce, ki je umaru mlad. - Starost... v Cedade. - Adan kos od glerje. - Atene na kratkim. - Ja v Moskvi. - Adan, ki runa satiro. - Takuo ga kličejo mat an oča. - Noč je zgubila strešico. - Ampak na kratkim. - Se more... senuo, al fruoštih sanosiekam. - Ona je imiela... hlače, piejemo v Benečiji. 1 -4-11 12 13 14 15 17 20 23 25 26 27 29 30 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 novi mata]ur četrtek, 10. marca 2005 Risultati Amatori Valli Natisone - Filpa rinv. Maxi Discount - Sos Putiferio 1 -5 Osteria al Colovrat - Moimacco rinv. Versa - Poi. Valnatisone 3-1 Calcetto Merenderos- Longobarda 3-3 STU - Merenderos 5-3 Parajso A. A. - The Black Stuff 5-4 Solerissimi - Paradiso dei golosi n.p. Bar al Ponte - PV2 Twister rinv. V. Power - Carrozzeria Guion rinv. Pittibull - P.P.G. Azzida 5-7 5 Eglio - Carrozzeria Guion Prossimo turno Promozione Muggìa - Valnatisone 3. CATEGORIA Azzurra Premariacco - Audace JUNIORES Valnatisone - Pozzuolo Giovanissimi Esperia '97 - Valnatisone Pulcini Savorgnanese/A - Audace/A Savorgnanese/B - Audace/B Amatori Valli Natisone - Birreria da Marco Torean - Filpa Sos Putiferio - Versa Carioca - Osteria al Colovrat Poi.Valnatisone - Progettoideazione Calcetto Pizzeria Moby Dick - Merenderos PV2 Twister - Parajso A. A. Paradiso dei golosi The Black Stuff Bar al Ponte - Manzignel Classifiche Promozione S.Sergio, Pro Cervignano 39; Sangiorgina 37; Muggia 36; Mariano 35; Ronchi, Santa- maria, Juventina 33; Costalunga* 30; But-trio, S. Giovanni 27; Fincantieri 23; Cividale-se 16; Valnatisone* 14; Gallery Duino 12. 3. Categoria Azzurra 38; Serenissima 34; Savorgnanese 33; Paviese 32; Rangers 27; Cormor 25; Moimacco 24; S. Gottardo, Ciseriis 21; Audace’ 13; Fortissimi* 10; Donatello 2. JUNIORES Ancona* 44; Centro Sedia 36; Palmanova**, Pro Fagagna* 35; Rivignano** 34; Manzane-se 28; Sevegliano* 27; Union '91* 22; Trice-simo* 20; Gonars 18; Pagnacco, Pozzuolo* 15; Buttrio 13; Valnatisone 10. Giovanissimi Esperia '97 38*; Moimacco 34; Serenissima 28; Gaglianese’* 26; Fortissimi* 21 ; Valna- tisone**19; Cussignacco* 13; Buttrio 12; Azzurra’ 11 ; Union ’ 9!**, Chiavris 6. Amatori (Eccellenza) Mereto di Capitolo 26; Birreria da Marco 24; Valli del Natisone**, Ziracco 22; Filpa**, Ba. Col 21; Warriors* 20; Torean*, Ter-mokey* 19; Bar S. Giacomo* 18; Dimensione Giardino* 17; G. P. Codroipo", S. Daniele**^; Bagnaria Arsa** 15. Amatori (3. categoria) Versa 31*; Orzano 30; Polisportiva Valnatisone* 27; Osteria ai Colovrat* 25; Sos Putiferio* 23; Carioca 21; Piaino**,Friulclean 17; Progettoideazione**, Maxi Discount 14; MarTer 11**; Moimacco 9**. ■ Una partita in meno - ** due partite in meno. Si ferma la corsa di S. Leonardo Si è fermata al settimo successo consecutivo la serie delle vittorie ottenute dalla formazione maschile di Prima divisione della Poli-sportiva S. Leonardo. Contro la seconda in classifica, la Caffè sport, la squadra locale è scesa in campo priva di alcuni validi atleti ed ha rimediato una sconfitta per 3-0. Il prossimo impegno è previsto per venerdì 11 marzo alle 20.30 a Codroipo con la squadra locale. Sconfitte per 3-0 anche le ragazze della Seconda divisione femminile, battute dall’Acqua Pradis. Il prossimo appuntamento a S. Leonardo sarà venerdì 11 alle 20 contro l’A.S.F.J.R. di Cividale, capolista del girone. Le ragazzine della Under 15 hanno perso per 3-0 la gara interna con la “corrazzata” Porpetto-Sangiorgina. Sabato 12 alle 16.30 a Gemona la Polisportiva sarà ospite della Bar al Feralut con la quale chiuderà la seconda fase del campionato. Le classifiche 1. Divisione maschile: Terme di Lignano 34; Caffè Sport, Us Friuli 31; Pizzeria al Le-dra 30; Aquileiese 28; Polisportiva San Leonardo 27; Pneus Pasian 24; Rojalese 19; U Pozzo 11; Atletica Codroipese 9; Vb Gemona 8; Stella Volley 0. 2. Divisione femminile: A.S.F.J.R. Cividale 31; Kennedy 25; Tecnocom 24; Majanese 19; Csi Tarcento 14; Polisportiva San Leonardo 11; Bricofer 10; Acqua Pradis 9; S. Daniele !• Under 15 femminile: Porpetto-Sangiorgin3 21; Agr. mulino delle Tolle 12; Fortissimi 9; Polisportiva San Leonardo, Bar al Feralut 6. Trentasei squadre per ricordare Vladi Per ricordare Vladimiro Tuan, scomparso prematuramente lo scorso ottobre, domenica 27 febbraio, organizzato dal Gruppo Sportivo Azzida, si è disputato il “1° Memorial Vladi”, manifestazione che comprendeva due frazioni, la prima in mountain bike e la seconda podistica, e che ha impegnato sessantacinque atleti. Trentasei le squadre al via provenienti anche dalla Slovenia. Si partiva da Azzida per raggiungere Clenia, Ponteacco (paese natio di Vladi), quindi Sorzento, con premi speciali ai primi che passavano davanti alla casa dove ha vissuto con la famiglia, quindi Becis e ritomo ad Azzida. Al termine delle due frazioni si è classificata al primo posto la formazione di Azzida “Davide ed Ezio” che ha chiuso con il tempo totale di 64’50”. Al secondo posto Onor-Paolo 64’51”, terza posizione per la coppia Ritomo in BeneCija di Ru-cli-Sturam. Quindi nell’ordine: Giuseppe-Simone, Kobarid III; Rupa 2 Gabriele- Alessandro; Antonio-Mi-chele; Le Valli nel cuore; G.S.A Martino-Andrea; A-quile Friulane; I Crisdi Cri-stian-Diego; G.S.A.; Marco-Fabio; Matteo-Mattia (1. Under 18); Paolo-Ugo; Fe-derico-Stefano; Ballaben; Auditing Cristian-Carlo; Salame ruspante; Bacardi con la prima donna classificata, Monica d’Amico, capitana nazionale di mountainbike -Marco; Fridons Bruno-Die- go; Aldir-Graziano; Kobarid II; Marco-Andrea; Lesizza G.-Lo-renzo; Marino-Larissa; Alto-vizza+Matajur; Pia-Silvia (1. Femminile Under 20); Mar-con-Cocx. Hanno gareggiato individualmente nella prima frazione: Beppino Stella Azzurra; Bellina Roberto; Bellina William; Pitussi Cristian; Co-mugnaro Mauro; Stella Azzurra Claudio e William. A fine gara gli atleti hanno firmato un poster con il logo Memorial Vladi che rimarrà come ricordo. Inoltre a tutti gli atleti gli organizzatori del memorial, che sarà ripetuto ogni anno nel mese di marzo, hanno regalato una maglietta con il logo. Alle prime tre squadre classificate sono stati offerti piatti dalla ditta La Marmi di Nevio Speco-gna, piatti lavorati a mano da Igor Tuli. Alle premiazioni erano presenti la moglie di Vladi Patrizia, la figlioletta Elena ed i parenti. Non sono potuti intervenire il papà Silvano e la mamma Sara che hanno comunque atteso i partecipanti presso la loro casa a Ponteacco. La manifestazione ha dimostrato l’affetto ed il rimpianto per un amico che non c’è più. Il desiderio del GS Azzida è quello di migliorarla e per questo sono stati raccolti suggerimenti e critiche dei quali senz’altro si terrà conto nelle prossime e-dizioni. Ezio con Davide ha ottenuto il miglior tempo assoluto Tra le atlete impegnate anche Pia Chiabai e Silvia Clemencig Gli amatori di Savogna rilanciati dalle reti di Corredig, autore di una tripletta, Podorieszach e Bastiancig Sos Putiferio, un Maxi successo ciò giocato, da segnalare il ritorno al successo della Sos Putiferio di Savogna che domenica 6 mattina a Dolegnano ha surclassato la Maxi Discount. A firmare il bottino dei “gialli” la tripletta realizzata da Mauro Corredig e le reti siglate da Gianni Podorieszach e Michele Bastiancig. Sfortunata esibizione della Poli-sportiva Valnati- La neve blocca ancora una volta i campionati dilettanti Nel calcio a cinque il Parajso A. A. batte la The Black Stujf Ancora una volta la neve è stata la protagonista del week-end calcistico valligiano. Le gare in programma a S. Pietro al Natisone per il campionato di Promozione tra la Valnatisone e Costalunga e per quello dei Giovanissimi tra Valnatisone e Cussignacco, le partite di Terza categoria a Merso di Sopra tra l’Audace e Fortissimi e degli Juniores a Bici-nicco tra Palmanova e Valnatisone sono state rinviate a causa dei campi impraticabili per la neve. Stessa sorte è toccata agli Amatori a Pulfe-ro dove era in programma il derby Valli del Natisone-Fil-pa, a Savogna tra l’Osteria al Colovrat ed il Moimacco e nel calcio a cinque in Terza categoria tra la V-Power e la Carrozzeria Guion. Riprenderanno sabato 12 i campionati degli Esordienti e dei Pulcini con la Valnatisone e l’Audace al via. Passando al cal- sone di Cividale che ha perso sul terreno della capolista. Sotto di una rete, i ducali hanno centrato un palo prima di subire in contropiede il raddoppio dei padroni di casa. Il gol siglato da Thomas Petrizzo ha ridato morale ai ragazzi allenati da Maurizio Boer che hanno cercato la rete del pari, ma a dieci minuti dal termine è arrivato il terzo sigillo della capolista. Nei minuti finali la Polisportiva ha centrato il secondo palo e fallito una grossa opportunità. Un risultato di parità sarebbe stato equo per quello che le due formazioni hanno fatto vedere in campo. Nel campionato di Prima categoria di calcio a cinque i Merenderos, grazie alle reti di Mauro Corredig, Gianluca Gnoni ed Enrico Cornelio, hanno pareggiato nella gara di recupero con la Longobarda. Nel successivo impegno sul campo della S.T.LL i san- pietrini hanno perso pur giocando un buon incontro. Le tre reti sono state firmate da Mauro Corredig. In Seconda categoria quella entrante sarà una settimana dedicata ai recuperi visto che il calendario è stato stravolto a causa dei rinvii. L’unico incontro disputato è stato ili derby tra la Parajso A.A. e la The Black Stuff. I ragazzi di Simone Bordon hanno vinto grazie alle reti di Almer Tiro, Federico Crast, Davide Del Gallo, Gabriele Zanutta e ad un autogol degli avversari che sono andati a segno con Mauro Clavora, Emanuele Lodolo, Roberto Clarig e Marco Carlig. In Terza categoria la V-Power recupererà il derby con la Carrozzeria Guion. Infine da segnalare il successo ottenuto dalla P.P.G. di Azzida nella sua ultima esibizione di campionato alle spese della Pittibull. - - i Così si presentava domenica il campo sportivo di S. Pietro pomuoC tudi njih pisič. An te drugi otroc, ki živjo v vasi? Oni nieso imiel cajta se ustavt Se an magnjen, so mu-orli se šulit an dielat snežene može (pupazzi di neve)! Domenica 3 aprile gita a Ferrara per la mostra JOSHUA REYNOLDS E L’INVENZIONE DELLE CELEBRITÀ’ Jj ^ - partenza da San Pietro al Natisone (piazzale della chiesa) h 10 - arrivo previsto a Ferrara " 22 - rientro a San Pietro al Natisone Costo: 40 euro viaggio in pullman e cena nei pressi di Padova Isc Azioni: entro martedì 15 marzo Flavia 0432/727274 - Lia 0432/727088 Planinska družina Benečije petek 18. marca 2005 - ob 2030 S peter - dvorana doma za ostarele “Sirch” Marko Humar in Ennio Antonello Priprave na vzpon na osemtisočak Prepararsi per un ottomila GASHERBRUM II 88.0359 ln d'aP°zitive o vzponih na Nevado Pisco, Quitaraju in Huascaran SVET LENART Pičič Žalostna novica V videmskem Spitale je po dugim tarplienju zapustu tel sviet Bruno Medvescig. Imeu je 75 liet. Bruno se je rodiu v Jese-nju, mikana vas v podutan-skem kamunu, kjer je le na pest hiš. Su je po sviete, dielu je v Belgiji. Gor je dielala tudi Silvia Klemenova iz Seucà, druga vaSCina v podutanskem kamunu, ki je ratala tudi njega žena. Kar sta se varnila damu sta šla živet v Pičic. Imiela sta tri otroke, puob, Silvano, je umaru že petnajst liet od tega. Z njega smartjo je Bruno v žalost pustu ženo, hCere Lucio an Antonello, zete, navu-ode Samuela, Cristino an Enrica, sestre Pio an Mileno, vso žlahto. Njega pogreb je biu v Po- dutani v četartak 24. februarja popudan. SPETER Pogreb v vasi Na naglim je umarla Pia Cemoia, uduova Filaoro. Imiela je 75 liet. Ziviela je v Spietre. Za njo joCejo hCi Nella, sin Poldo, neviesta Daniela, na-vuodi Linda, Alessandro an Michela, sestra an vsa druga žlahta. VenCni mier bo počivala v Spietre, kjer je biu nje pogreb v sriedo 9. marca popudan. ČEDAD 02.03.1992 - 02.03.2005 Nel tredicesimo anniversario della morte del cav. Renzo Bertuzzi lo ricordano con l'affetto di sempre la moglie Elia Tomasetig, della famiglia Kisanova di Sverinaz, il figlio Giorgio con Rosanna ed i nipoti Francesco e Michele. Trinajst liet od tega je zapustu tei sviet kavalier Renzo Bertuzzi. Na anj se z veliko ljubeznijo spominjajo žena Elia Tomasetig - Kisanova iz Zve-rinca, sin Giorgio, neviesta Rosanna, navuoda Francesco an Michele an vsi tisti, ki so ga imiel radi. v. ^:S"> y Bepič je šu v špitau v Čedad gledat, kuo stoji njega nono. - Mi se huduo zdi, vaš nono je zlo bolan, na bo nič z njim. - Eh, sa viem gaspu-od dohtor, de kiek hujšega se muore še zgodit: bon muoru arzpartit vse z mojim kužinam. ’Na stara bogata dobrotnica, benefatriče, je bila zlo buna. Pred nje pastiejo so kleče molil manihi frančeškani. Su-bit potlè se je pokleknu tudi an manih kapučin an začeu molit. Malo cajta potlè buoga žena je umarla. Kajšno uro potlè manih frančeškani so sporočil manihu kapučinu, de ranca dobrotnica jim je zapustila vse nje premoženje. - Sta se zgrešil - je jau smehe manih kapučin - vi drugi imata te “Stari testament”, ist imam pa te “Novi”! Po-prašajta notarja, vaja ni-mar te zadnji! Dva maniha kapučina sta umarla v potni nasreči. Rauno sta šla v nebesa. - Tok, tok, tok - sta začela tuč na nebeške vrata. - Duo je? - je poprašu svet Petar. - Dva kapučina! - Kuo dva kapučina, če ist sem naročiu dva kafè brez mlieka! *** An hlapac je zaviedu, de bogati grof, njega gospodar, je umaru v potni nasreči. Grede, ki je mislu kuo je biu uo-haran, je šu pravit tisto žalostno novico ženi, ki se j’ griela v izbi pred velikim ognjem. - Gospa grofica,so mi telefonai glih tel moment, de vi ste zaslužila tristuo miliardu tu adni potni nasreči! An star bogataš je umieru na pastiej an jau navuodu: - Ist viem, de si zlo pobožan... - Oh ja, dragi stric, mislem... - Dobro, dobro... alo-ra boš veseu viedet, de sem zapustiu vse pre Lucjani za cierku v Mojmage! Ritorna con domenka 13 marzo a S. Pietro al Natisone, nel piazzale antistante la chiesa il MERCATO EQUO E SOLIDALE Snieg tudi v Kravarju Snieg je pobeleu vse naše vasi an doline, paršu je tudi do Kravarja, kjer so ga veselo čakal otroc, ki živjo v luštni vasi podutanskega kamu-na. Hitro so ga šli peštat, vete-gnil so uon s kleti vlake za iti se šulit... Pred fotografsko makino so se parstavli Vi-zontovi otroc, Giovanni an Danila (njih tata je Paolo, mama je pa Mariangela Te-doldi taz Sriednjega). Za de lepuo popeštajo bie-lo koutro jim je parskoCu na Club Alpino Italiano - Sottosezione Val Natisone 20 marzo 2005 Clastra-S. Martino Ritrovo: ore 8.15 circa a Clastra - Partenza: ore 8.30 - Tempo di salita: 3 / 3.30 ore -Ritomo per altro percorso Referenti: Michele Canalaz 0432 725045, Gianni Paussa 0432 723378 Per informazioni sul percorso visitate ii sito www.caicividaie.it aìle pagine deila Sottosezione o contattateci alla casella e-mail sottosez.valnatisone@libero.il Poklonili smo se spominu monsinjorja Gujona Šli so na strieho Slovenije Telekrat nieso šli deleč, nieso šli davje v Argentino za se spliezt do varha Aconcague takuo, ki so nardiI lansko lieto. Telekrat jim je bluo “zadost" iti na Triglav, na narguoršo goro Slovenije. Je tista skupina planincu od Planinske družine Benečije, ki se na ustave pred obedno težavo. Buj je težkuo, bujje za se trudit, buj so veseli! Takuo v telim zimskem cajtu, kar se vsi zvestuo tiščmo par špurgetu doma, oni so se diet na pot za iti na narguoršo goro Slovenije, na Triglav. Od duoma so šli v saboto 5. februarja. Ustavli so se v koči Kredarica an drugi dan, v nediejo 6. so jo vetukli do varha tele gore, ki je tudi simbol naše bližnje daržave. Kar so paršli gor na varh so se tudi lepuo parštimal za se fotografai Biu je pru liep dan, pred njih očmi se je odparu an novi sviet, ki večina od nas bo lahko videla samuo na slikah, na fotografijah. V saboto 5. marca popudan smo se zbral v liepim številu par maš, ki je bla v spomin na monsinjora Paskvala Gujona. Bla je tretja oblietinca njega smar-ti, sa' je umaru na 25. febrarja lieta 2002. Mašo smo jo zmolil v cierkvi v Matajure, kjer monsinjor Gujon je služu malomanj šestdeset liet. Mašo jo je darovau gaspuod Zua-nella an je bla po sloviensko, v našim liepim iziku so ble tudi naše cerkvene piesmi, ki so jih piel vasnjani, takuo, ki nas je uCiu gaspuod nunac Gujon. Mu bomo za nimar hvaležni, za uCilo, ki nam je pustu. Naj v mieru počiva. Àbramo Četrtek, 10. marca 2005 tutti noi perché la vostra permanenza in Australia sia davvero una bella esperienza e... Miedihi v DREKA doh. Maria Laurà Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 vpetak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi. v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 arrivederci a presto, qui a casa, dove tutti aspetteremo il vostro ritorno! Benečiji SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi odi 7.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa. v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 vpetak od 17.00 do 18.00 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine SOVODNJE Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 NaroCnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski pošti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Poštni tekoOi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Assodato all’USPI VENDO a San Leonardo graziosa casetta. Telefonare ore serali al numero 0432/723457 VENDO Ford Focus SW 16 valvole, full optional, grigio met., die. ’99, 100.000 km, sempre tagliandata Ford, prezzo interessante. Telefonare al 338/7578281 VENDO motocoltivatore “Carrarino” modello special 7.10 con fresa, barra calciarne e sedile. Tel. 335/7070356 SVETA MASA PO SLOVIENSKO v saboto 19. marca ob 19. uri v cierkvi v Podutani mašavu bo mons. Marino Qualizza Kam po bencino / Distributori di turno NED1EJA 13. MARCA Cemur AgipCedad (na poti pruot Vidmu) Dežurne lekarne / Farmacie di turno i | OD 12. DO 19. MARCA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 11. DO 17. MARCA Mojmag tel. 722381 Ukve tel. 860395 doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za prelieve", je na razpolago “servizio infermieristico” (tel. 727081). Pridejo oni na vaš duom. Ma alora je ries, de gor po Matajure se sprehaja medved, orso! Ustavu se je tudi par Dušu an lohni kajSan, kar je šu atu mimo, se je tudi ustra-šu! Bieu an velik, takuo velik, deje ki! Ustrašli pa se ga nieso Nicola an Martina Loszach -Tonhove družine iz tele vasi. Tel medved je biu liep šenk, ki jim ga je naredu njih tata Fabrizio. Je pru an pridan tata, ki Ceglih diela puno, ušafa nimar cajt za narest kiek posebnega z njim, se ritat, se to- nam, ki se ustavejo živet tle po gorah. Zatuo Martini, Nicolu, njih tatu an njih mami, ki je Cristina Marchig taz PeCnijega želmo puno, puno dobrega v njih življenju. Na drugi fotografiji vide-mo le Nicola an Martino, ki varjejo njih mikanega kužina, ki se klice Tommaso an se je rodiu 14. otuberja lanskega lieta. PuobiC živi v Spietre z njega mamo, ki je Monica Tonhova iz Duša an z njega tatam, ki je pa Andrea Scri-gnaro iz Čedada. PuobiC je pamesu puno ve-seja kužinam, ki so pru veseli kar jih pride gledat, pru takuo mami an tatu, vsiem v družini an poseno nonam Albini iz Duša an Vandi an Giuseppe iz Čedada. Tommaso, sreCno življenje tudi tebè an vsi toji družini. Greta Massera iz Mašere je imiela nje parvo sveto obhajilo. An nje obhajilo je biu senjam za vso vas an ne sa-muo za njo an za nje družino. Greta se je obahajala v cierkvi v nje vasi, kar se na gaja že lieta an lieta. Za njo pa je biu tel an poseban šenk, saj CiCica se z nje družino napra-vja za iti deleC tle odtuod, v Avstralijo. Dol se ustavejo kako lieto, potlè se varnejo tle h nam, kjer jih bomo vsi Čakal. Okuole Grete se je zbralo puno ljudi, bli so vasnjani, ki žive v Mašerah an tisti, ki so šli dol v dolino, bla je žlahta an parjatelji, posebno tisti od Grete nieso tiel zamudit telo parložnost za ji pokazat, ki dost jo imajo radi an ki dost jim bo manjkala tele lieta, ki na bo tle doma. Greta, tebe an toji družini sreCno an veselo dol, kjer vas Čaka novo življenje an... var-nita se preca damu! Prima comunione per Greta Massera di Masseris. Una prima comunione impartita Liep šenk za Nicola an Martino - Tonhove družine An medved gor par Duše! lit, jih učit kakuo je lepuo Zi-viet v adni mikani vasi, kot je njih. An vsi muormo bit pru hvaležni telim mladim druži- V Mašeri obhajilo za malo Greto alla sua famiglia sta partendo proprio questi giorni per l'Australia. Con Greta hanno festeggiato questo giorno particolare i parenti, i paesani e gli a-mici giunti da ogni dove. Soprattutto gli a-mici di Greta non hanno voluto mancare questo appuntamento per dimostrarle quanto le vogliono bene e quanto nella chiesa di Masseris che è anni e anni, ma è stato un re- mancherà loro. Greta, a te ed stata anche un momento di gaio alla piccola, che assieme alla tua-famiglia gli auguri di festa non solo per lei e la sua famiglia, ma anche per tutti i paesani. Questo non succedeva da