PRO Uredniški p Jj»wnd»U rzzz)j , 9667 So. 8 lak Am I] m 150 000 RUDARJEV JE PRE-NEHALO Z DELOM. Kontrola nad premogovniško industrijo oo priporoča. wu pittsburgh, Pa. — Rudarji na polju trdega premoga so se- oddali 100-odatotno pozivu sa ,tsvko. Stavka je pričela ie v pondeljek popoldne, Ido je 185,-000 rudarjev iz Lykense, t j. južno od Scrantona, odložilo svoje orodje. Oficijelno je pa stavka pričela o polnoči, ko je fte na-daljnih pstuSjst-lisoč xuds4eviYe™J prenehalo z delom. __ Delo je prenehalo v 828 rudnikih in 272 premogovnikih, ki jih lastuje 135 družb. Vsled itsvke je prizadetih okrog pol milijona oseb. Okrog osem tisoč rudarjev je ostalo na delu, da preprečijo poplavo rudnikov in jih obdrže v dobrem stanju. Ti rudarji, ki ostanejo na delu, bodo plačali po en dnevni zaalužek v tednu kot asesment v stavkovni sklad. Rudarji so zahtevali deset odstotkov'povišanja mezde za a-kordante, za rudarje, ki prejemajo dnevno mezdo, pa dolar povišanja na dan. Lewis, predsednik rudarske organizacije, je dokazal v svoji izjavi, da bi premogovniški podjetniki lahko povišali mezdo, ne da bi jim bilo treba povišati cene premogu, ker bl kljub mezdnemu povišanju ostal še lep dobiček. Praglii ■•»ih dogodki* - s Amerika. Stavka rudarjev na antracit-nem polju je popolna. > Sporazum glede delavskega preseljevanja. Kapitalistični gospodarski razvoj gre svojo pot. Mussolini pošlje organizatorja v Ameriko*. Smith in Hylan delata zabavo njuno kampanjo v New Yorku. Po avetu. >' Rusija ima letos bogat pride-ek žita. Začetek francosko-španske o-fenzive v Maroku. Nemčija je točno plačevala odškodnino prvo leto po Daweso-vem načrtu. " igleii so začeli kapitulirati na Kitajakem. Napredni elementi zmagali v Chilu. Zabavna aawyarika » županska kampa^a Governer Smith ia župan Hykui streljata oeebne krilatice drug na drugega. New York, N. Y. — Governer mith in župan Hylan, oba demokrata in katoličana, nadaljujeta z napadi drug na drugega v newyorški županski volilni kam-tanj i. Hylan je v nedeljo na sho-u v Queensu srdito obdelaval Smitha. Dejal je, da je governer v službi zasebnih korporacij in Wall streeta. Smith je odgovoril, da H/ktn sploh ns ve kaj je k W W In jsčnimi it ja do na rudarje. H f lis, predsednik Glen Alden Coal kompanije je izjavil, da je zaradi tega izbruhnila stavka, ker voditelji rudarjev niso dovolili delati v rudnikih, ko se je delala nova pogodba. Inglis je seveda pozabil povedati, zakaj so podjetniki v A tlantic Cityju ošabno izjavili, da ne priznajo rudarskih zahtev, ko so bili pri volji skleniti z ry-darji novo .pogodbo. Konference v. Atlantic Cityju so trajale dosti časa, da bi podjetniki lahko aklenili pogodbo z rudarji. Sklepanje nove pogodbe, ko je stara te potekla, ne more Imeti dru-ffega namena, kot zavlečl pogajanja toliko časa, da nakopičijo velike zaloge premoga, nakar se rudarji izpro. Brzojavke iz® Swampscotta poročajo, da je John Haye Ham nw>nd, bivši predsednik premogovne komisije, priporočil predalniku Coolldgu, da pritisne na kongres, da ta uzakoni priporočila premogovne komisije. Rudarji razumejo ta priporočila tako, da se sprejme postava. ki določa ustanovitev polu rad nega odbora, ki nadzoruje premogovno industrijo. Temu odboru morajo drtilbe predložit v* statični materijal, ki se na-na vložen denar, produkcija »lobičke itd. v tej industriji. Poleg tega poročilo priporoča ustanovitev skoraj prisilnega 1'rores trdega bakra l>"rain, O. — Edward E. Har-nw»n, zamorski preddelavec, tr-dl> «la je iznašel proees, ki naredi baker tako trd kakor jeklo. Iznajdbe je že patentirana in neki kapitalist na vzhodu je baje P"nudil tri milijone dolarjev za l*t< nt, toda Harrison je odkloni' r-on ud bo. kletni deček preplaval H N«w York. — Šestletni pta-John Izvine iz Phlladelpblje > v pondeljek prepUval reko "udaon v 87 minutah. je plaval, je široka Ijo. OTftos el PaMUaOoai MT So. Lavradate Am Trlophon«, Kockw»114W4 fT^-rrrjrs; jgffiBL, .red,. 2. .e^br. (September 2). 1928. ■""SŠ »» *TKV-NUMBKK 206 Accoptanco far maMla» at »pedal rsto of pootago providod Nr la ooctlaa lioa. Aet of OH. I. ItlT, »uthorUod J s no II, lflS ____ GOSPODARSKI RAZVOJ GIE | SVOJO POT TO POKAZUJE RAZVOJ KRU-SNEGA TRUSTA. Prav nič mu niso ftkodile preti trustovske postave. 'niti t&M razlike med lopato in ometom. Hylan ne ve niti tega, da je cerkev tudi borporacija." Na odru je bil tu-1 neki katoliški duhoven, ko je governer govoril. ■Hylan, ki zdaj kandidira za tretji županski termin v New Yorku, je obdolžil governerja Smitha, da živi v. Baltlmoru na stroške newyoršklh davkoplačevalcev. Dalje je rekel, da je Smith v službi cestnoželezniških nteresov in broadwayskih lenu-harjev ter parazitov. Governer Smith je nasprotno obdolžil Hylana, da se je za časa zadnje demokratske konvencU ; e bratil s kukluksi in da sploh nezmožen za županske posle. Smith podpira kandidaturo demokratskega tamanitskega kan-didata Walkerja ln Indirektno apelira na katoličane, zamorce in Zide, naj glasujejo proti Hylanu Napredna straja ji jjHH zmagala v Chila Liberalna usUva je bila sprejeta pri splošnem glasovanju. Cerkev je ločena od države. Santlago, Chlle, t ««Pt. — No" va ustava republike Chlle, katero je predložila Alessandrijeva administracija, je bila sprejeta pri ljudskem glasovanju zadnjo nedeljo. Glssovsnje je bilo mirno. Konservativci ln klerikalci, ki ljuto nasprotujejo novi ustavi, se niso udeležili glssovenjs v mnogih krajih. Nova ustava, ki atppl v veljavo še U mesec, je v glavnem posneta po ustavi Združenih držav. Najvažnejše točke v novi ustavi so nov volilni sistem, ločitev cerkve od države in dovoljenje raz-poroke. Italijanska delgevna mlsljs pride 15. oktobra. Washington, D. C. — Italijsn-•ka dolgovma komiefja, katero bo vodil finančni minister V olpl, pride v Waahlngton okrog 1§. - dni pozne- Waahington, D. C. — Basil U. Manly, ravnatelj za ljudsko le-gislativno službo, kritizira o-gromne dobičke General Baklng kompanije, ki igra eno izmed vodilnih vlog v krušnem trustu. Ta trust se je razvil vseeno, Čeprav je bila v senatu sprejeta La Folleteva resolucija in pred njo razni protitrustovski zaSa* ni. In to je razumljivo. Kapitalistični gospodarski sistem ne da obdržati na eni točkL Ako se porine nazaj, pojde v fevdni gospodarski razvoj, ako se razvije naprej in sicer tako, da ne bo več kapitalistični, pa prične prehajati v socialistično gospodarsko formo. Kapitalizem er stane kot kapitallsem. dokler s^ razvija po svojih zakonih, ki niso fevdni in tudi ne socialisti-čni. V mesecu maju leta 1984 je bila sprejeta La Follettova rezolucija, ki je nalagala zvezni obrtni komisiji, da preišče dukcijo, distribucijo, trsnspdr-tacijo in prodajo moke in krjika tvr drugih produktov, ki Sf lajo iz moke. Dejstva, ki jih do-žene preisksva, se pa naj prodlo-že senatu. Msnlyjevs preiskava pokaži* je, kako sta se podražila in kruh. Manly je dogasfc moke na Angleškem, p.^ daja ceneje onkraj Atlaptika. En' funt kruha stane na AJJtfle-škem skoraj polovico manj kot v Anflpriki. Iz teh podatkov Sledi, da vzdržujejo visoke eehe v kapitalističnem gospodarstvu ns umeten način. Preiskava, kot' se zahtev^, bi dognala in pokarala, da se produkcija in distribucija blaga vrjUta v kapiUlisti-čnem gospodarskem sistemu, ds bogatita le lastnike produkcijskih in distribucijskih sredstev in naravnih zakladov, nsobrat-no pa potlsksta ljudske množi ce v vedno večje uboštvo. Zvezns obrtna komisija nI izvršila te preiskave in dognala teh faktov. Ona se je vprla sklopu senata. Kar obrtna komisija ni izvršila, je pa storil Basil Manly. S svojo preiskavo js pokasd, ds ima pet družb levji del isMčka Continental ima 104 pekaren v 82. mestih. General Ima 85 pekaren v 20. mestih. Ward ims 18 pekaren v 14. mestih. Nato sta še družbi ftiritf In Southern, ki pripadata k družini kruftaegM trusta. V dveh letih od 1981 do 1923 je 1,434 malih pekarno prenehalo z delom. Delnice General Baking so se prodajale po dva dolarja v letu 1016, v letu 1925 so ps imele ns trgu vrednost po $1,008. Dobiček v letu 1924 je znsšal na originalno delnico $60.48. In te originalne delnice, )tl jih je prodajala dru* ba v začetku, niso bile drugega kot "voda", ali kakor snovaki takih podjetij pravijo, da to ljudstvo plača. Na podlagi teh dognanih faktov zahteva Manly, da svezna obrtna komlsijs razveljavi svoj aizatarja v Anariko tm^^^mm fA IV septembru bo Maseolinljev podpornik že tukaj. — Državni department fts ni vlažil ugovora. VVashington, D. C. — Sredi meseca septembra dospe v New York eden izmed glavnih podpornikov Mussolinija. To je Commendatore Baatianini, ravnatelj in tarfnik sa italijanske fa šistovske organizacije v tuje-tvu. Pregledal bo fašlsti-dne skupine v Združenih drža vah v in pomagal organizirati (gps. On je član notranjega ki svetuje Mussoliaiju in vodi. Bastianinl zastopa bo-strujo v fašistovskih vr-ki skuša rasftiritl fašizem SPORAZUM GLE-DE DELAVSKEGA PRESELJEVANJA Zastopniki delava!va II, da snajo rešiti va vpraftanja. — svobodo selitve ts v drugo. t Državni department ni podal fte ugovora proti njegovi nalogi, dasiravno je znano, da je Bastianinl organiziral poseben bi-rej sa kontrolo fašističnega dela v latinski Ameriki. la lirika fraata Novo bombardiranje Adjlra morja in sraka. Začetek fran-cosko-ftpanake ofensive. Pariz, 1. sept. — Silovit fran oosko-ftpanaki napad je bil Izvršen včeraj na Adjlr, glavno mesto ^re bel ne rlfijanske vlade. Francoske in španske bojne lad je so obstreljevale mesto s morja la istočasno je okrog 80 ero-plafbv bombardiralo Adjlr ls Po sadajem poročilu js bl| etss ŠH.1 Krima----- Made kup razvalin. MeVSa, 1. sept. — Španski po, veljnik, general Prlmo de Riv*» ra je odredil izkrcanje Španskih Čet na maroško obrožje v Sili-drlssu, deset milj vshodno od Ajlhncemasi v svrho prlčetks skupne ofenzive, ns kstero se Frsncozi ln Spanci pripravljajo žedober moaec dni. V španskem Maroku bo Iskrcanih okrog 20,-000 mož. Prlmo de Rlvera upa, da zasede črto Sheshuan-Tetuan s pomočjo Francozov v nekaj dneh. Francozi bodo pomagali Spancem na severnem maroškem bojišču in obenem napadejo Rifl-jance na svoji fronti z južno strani. Jemsslsaa, 1. sept. — Po najnovejših poročilih is Damaska so rsbslni Druži v Siriji ujeli dve novi četi Francozov. Francozi so zamenjali osem druških voditeljev, katera so sretlrall v Damasku, za sto ujetih frsncosKIh vojakov. Waahlngton, D. C. — Zastopniki ameriškega in mehiškega strokovno organiziranega delavstva so na skupni konferenci reševali preseljevanje delavcev ■ ene republike v drugo. To vprašanje js zelo kočljivo ln zagovorniki kapitalizma so ga vedno reševali na škodo ameri-škey in mehiškega delavstva. Konferenca se je izrekla za svobodno preseljevanje delavcev lz ene države v drugo, ampak to preseljevanje se mora vršili tako, da ne bodo delavci is ene država ogrožali pridobitev delavcev v drugih državah. Obe organizaciji bodeta apelirali na svoji vladi, da pomagata ohraniti pridobitve delavstva ln Jih ščitita. Kadar se bo mehiški delavec selil lz Mehike v Združene države, ga bodeta ameriška in mehiška delavska strokovno organizacija oposoril! na dej m t \o, da ohrani pridobitve delavstva in da se pridruži delev< •ki strokovni organizaciji. Kadar pejds ameriški delavec Mehiko, mu bo povedano, da ss naj pridrušl njegovi strokovni organizaciji v Mehiki tsr H strogo rsvaa po njenih pravilih. Radia H pridelala zala bogato litino Pridelek znaša 73,800,000 ton, ed katerega jo 18 milijonov ton na raapolago sa isvos. Moskva, 1. sept. — Na podlagi poročil is vseh krajev Unije sovjetskih republik se lotošnji pridelek žita računa na 78,800,-000 ton. Ker je žetev že povsod končana, so te številke približno zadnje, ls poročila je tudi razvidno, da bo sovjetska vlada lahko ekaportlrala 18,000,000 pn pšenico In rži na tuje. *$o pomeni, da Rusija letos sopot postane velik faktor na aastovnem žitnem trga kakar js bila prod vojno. Ker se prebivalstvo Unije sovjetskih republik računa na 186,-00a000. «ftla JetMnji prid 1085 funtov žita na vsako os Lani Je bilo pridelanih 49 milijonov ton, oziroma 780 funtoVvsiia osebo. Ii tega slsdl, da ima Rusi« ja letos najboljšo letino lssa leta 1911, ko je prldfJala 88 milijonov ton žita. Najbolj »te so obnsala Ukrajina in severni Kavkas. Najela-bejšl pridelek je bil v okrožju Tambova v centralni Rusiji. Pokrajine ob Volgi in v Bamari. kjer je bila največja lakota pred štirimi leti, so produoirale pol milijona top vee kot potrebuje sa svoje ljudi. Sovjetsko časopisje v Moskvi sdaj raspravlja o vprašanju ka* ko bi se mogel preostanek žita spraviti v denar, tako da bodo večino dobička Imel! k^natja in vlada. Trgovino bodo vodile ko- ral taji privatni Ippttal. KITAJ JE KONGRKSNIKU IZ-' • REDNA PRIKAZEN. Waskington, D. C.—Kongresnik Wlngo iz Arkanaaaa se je vrnit s potovanja v Kitaju. Po svojem povratku je rekel, da je samo fte smrt v Kitaju ceneje kot delo. Menil je, da so razmsre raz-očarijlve, v katerih žive mrgoleči milijoni. Dasiravno je demokratični politiku- gledal z varnega mesta, t. j. s krova armadnega transporta, nevarnosti političnega vulkana, ki lahko vsak trenotek izbruhne v KlUJu, Je vseeno nanj napravila ta nevarnost velik vtis. Pro> _____________________ - našel je, da Kitajci sovražijo vse prvi zaključek in uvode pretaka tu joe, posebno pa Japonce ln Bri-vo, kot Jo Je naročil in zaključil te. Menil je, ako kuga ne zdeeet-zvezni senat * ka kitejskegs prebivalstva, da __Kitaj ne bo nikdar sprejel mo- „ . . ., M,n«*% er talec obeolen 'lomih strojev zs blagovno pro-Hevjetaki dukcljo ln distribucijo. Moskvs, L sept. — A. A. Ors vs, 'sovjetski ursdnlk v uprsvl vlsdnih gledališč, je bil v Ba kuju obsojen na smrt, ker je po-neverll 127,000 državnega denarja. Grave je jgral In ko je zaigral svoje imetje, sl je "izpo- I vznemirjen radi dn-najsklk demenelrarl). Rim, 1. sept. — Italijanski zunanji urad je zelo vznemirjen radi nemško-avstrljskih demoo- Kltajcl so dobili več poNtlčalh pravic In delavcem je sagetov« I jena zmaga. Komuniatlšal ka-detje gospodsrjl v Kantonu. ftangaj, 1. sept. — Angleški finančni in trgovski interesi na Kitajakem so končno začsli kapitulirati In sprejemati kitajske sahteve. Angleška trgovska sbornica v Sangaju jo sklenila, da sprejme vss pogoje washlng-tonske konforenco. Angleši so se tudi Izrekli sa kitajsko sodišče namesto mešanega ln pravico kitajskega predstavništva v občinskem svetu mednarodne kolonije, Angleški misijonarji so tudi voljni sprsjetl zahtevo, da pridejo misijonske šole pod konfro-lo kitajske vlade s pogojem, če verski pouk ns bo oviran. Stavka kitajskih delavcev v angleških tovarnah še traja, vendar pa vse kaže, da bodo lastniki kmalu odnehali ln privolili v delavske zahteve. Delavci sdaj obrnejo ost bojs proti domsčlm tovarnar Jam, kl morajo ravno tako povišati plače ln Isboljšatl druge pogoje kakor lastniki ino-Msnskih industrij. Wsshingten, D. C. — Am.-ri^ škl generalni konzul Jenkins v Kantonu Js 81. svgusU kabllral državnemu depertmentu, da Je Kanton popolnoma pod kontrolo komunističnih kadetov. Civilna uprava Je zdaj v teku reorgant zlranjs. V mestu Je mir, « •broke prvaga Ma Vajaa odškodnina pa Daweaovem načrtu je bila plsisas, Zaves-nlkl dobili 1888,000,990. mmmmmmm * Pariš, 1. sept. — Nemčija js včeraj dovršila prvo leto plačevanja vojne odškodnine po Da-vvesovom načrtu. S plačevanjem Je pričda 1. septembra 1984. Seymour P. Gilbert, generalni a-gent sa reparacije, poroča, da Js nemška fteleznišks drušbs včfrkj »lačala zadnji obrok v vsoti 10 milijonov slstlh marki ta vsota prsdstavlja obresti od reparaclj-sklh sadolžnlr. (Nsmftks slsta marka Je vredna 88.8 centov). ■Gilbert poroča, da je Nemftija točno plačevala v prvem letu. Vssga skupaj Js plačala eno milijardo zlatih mark <1888,000,-000), Osemsto milijonov Js vss-la iz zunanjega posojila, ostalih dvesio milijonov so pa priassls železnice, kl so zastavljene sa odškodnino. _ PIV , . ____- . strarlj ns Ihinaju zadnjo nede- "Z****' ^ aovjeUkega gl^ahšhe l^prid »družitvi Avstrije In je za francosko, ae gtasi poročilo. BVGEN V. DKBH poseti wauke<;an. , Ev gen V. Debs, s/>clallstlčai voditelj, praznuje letos petde-setletnico svojegs sktivnegs de-lovsnja v delavskem in socialističnem pokretu. V nedeljo dne 80. sept. nastopi kot glavni govornik na shodu, kl se bo vršil v Wsukegsnu (sa čass konvencije S. N. P. J ) pod svspicljo J. S. Z. Poleg njegs nsstopijo tud slovenski govorniki, aktivni v soclsiistlčnem gibanju med Jugoslovanskim delavstvom. Pričakuje se velika udeležba rojakov tadi iz drugih bližnjih PROTI PODALJŠANJU DH-LAVNIH UR IN ZNIŽANJU MEZDE. Hayeaae. N. J. — Vsč sto da-Isveev v tovarni Amsrlcaa IU-diator kompanija se je pridružilo prvim sto delsvsem, kl so sa-stavkall, ker jim je družba hotela podaljšati delavni čas In snl-žati mesdo. Komiianijs j« P^ičels uvajati dalo od kosa. obenem je im podaljšala delavni čas na devet ur dnevno. To se Je vršilo fts od meseca aprila. Končno se ja delavcem vtrgsla nit potrpežljivosti In so zastavkali. CE JE STRUNA PREVEČ NA« PETA«,«. Masa. — Smith M Dove Mfg. kompanija Jh prej-cem In drugim delavcem fts dvakrat znižala mezdo za deeet odstotkov od lanske Jeseni. Ko js družba drugič znižala meado. js struna počila, Delavel so zastavkali. Mavri zdaj zahtevajo mezdo, kakršna je bila, preden jo je družba pričela zniževati. w - f » r a c o. A H! D S iOVVA m mm- v^mpttm m ' i" i ii i FARMA NA PRODAJ ALI V ZAMENO Proda m 120 akrov«obeegajoča farma, 8 glav goveje živine, 2 konja, 17 prašičev, 00 kpko&i, dve hiši, ena devetaobna in druga pet sobna. Stala za 12 glav Uvineinzapetkonj. Vai pridelki, vse potrebno orodje, veliko sadja ter izvrstno dobra voda, zemlja leži vsa v ravnini in se nahaja V Bendon, Mich. Zamenjam za hišo v mestu ali kaj podobnega. Kogar veseli kupiti ali zamenjati z menoj naj piše za pojaanili na naslov ^FARMAR," 2657 So. Lanrndale ave., Chlcago, m.- 9. zvečer iz Pittsbnrgha (Union postaja). Temu se je že pridružil delegat društva št. 386 in dele* gat društva it 90 v Library, drugi v Hackettu. Delegatje ,iz drugih naselbin* ako vas je torej volja potovati z nami in se udeležiti slsvnostnega banketa, katerega priredijo društvs v Chicagu os čast delegatom osme redne konvencije, ste naprošeni, sko se strinjate z nami, naj vsak delegat piše meni, da bo naš tovariš. Ako se nas zbere 18 do 20 aH več, se bomo lahko vsi skupno vocill v spalnem vo-zu, katerega~bo mogoče izposlo-vstl pri rsvnstelju železnic, ds bomo tako tudi najbolj poceni ven prišli. r Delegstje se bomo najlažje spoznali po gumbih s črkami S. N. P. J. na jopiču. Vsak naj si Sta pripne ln naj bo na Union postaji najmanj ob osmih zvečer. Ako upoštevate moj nasvet, bomo nič manj kot popolnoma organ izirsni in ne bo nobenih sitnosti, ker be vse preskrbljeno. Člani opozorite delegate, če bi mogoče sami ne čital i te sugestije. Vss It naj bi mi pisal vssj do 10. septembra, kdor želi z nami se voziti. — Marko fervan, Horning, Pa., Boz 73, delegst zs društvo št. 52 v Broughtonu, Pa. SE NEKAJ POJASNILA DELEGATOM. Priporočam vsem rojakom Pittsburgh-u in okolici IV0I fino izdelane obleke. J S spoštovanjem; gtJPOLF MESNAR. kroja«, NAZNANILO IN ZAHVALA. Žalostnim srcem naznanjam uradnikom, prijateljem in znanem tužno vest, da mi je po dok li in mučni bolezni za vedno zapela ljubljena soproga. ' ANNA WIDMAJL Umrla je dna 16. avgusta, 1925* v St John's Sanitorium | »olnišnici v Springfield, ni. Po-cojaica bila je doma. na Stajer-kem, kjer tudi zapušča enega >rata in eno sestro. Bolehala je lad leto dni na kruti proletarsld »olesni -jetiki. Bila Je članica dr. tt. 96, S. N. P. J., katerega član-itvo jo Je spremilo na Spangel x)kopališče v Livingston, 111. s lruštveno zastavo, za kar se h-sv lepo zahvalim članstvu IruŠtva. Pogreb se je vršil dne 19. avg. t. 1. pb 2. uri popoldan '.n sicer po civilnem obredu. Nsj-epša hvala za krasne darovane vence in sicer bratu in njegovi iopro^i John in Josephine Wid-nar, mr. in mrs. Schweiger, mr. n mrs. Lakner, mr. in mrs. Mic-etich, mr. in mrs. Petche, mr. in nrs. Krek, mr. in mrs. Vrekar, W. fft mrs. Purgsi iz GUlespie, [IU ter Kooperativni Zadrugi v Livingston, Bl. Nadalje se zahval hn za obflno udeležbo pri pogrebu vsem rojakom in rojaki-i jam iz Benld, Gillespie, Wilson-/ille, in Stannton, Ul. Vsem jkupaj, ki ste mi stali .na strani, ter mi pomafcali in me tolaiili ob «iri žalosti, vsem ki ste dsli svoje automobile na razpolago brez-olačna-izrekam mojo srčno vam i vala., Tebi, draga soproga, pa telimr počivaj Urnim v svobodni imeriški zemlji. Žalujoči Joe Widmar, soprog in sorodniki. Livingston, 111. E NAPRODAJ. Ds se vredi stvari propale Greenwod State Bank, smo vzeli mi več raznih £arm v pkolici Willard-a in Gorman, Wis. Ti, dve naselbini sta skoro popolnoma slovenski. , Cena tem far-; n\an je zelo mzlui, veliko nižje od cen farm v ti okolici. Pišite, za pojasnila in ceno na: The Greeawod SUte Bank, Greenirood Wis. P. W. CuBord deputy bt charge. Proti bolečinam v hrbtu, straneh, kolkih In v prsih, na otekline in krče rabite- VESELICE ŽENITVENA PONUDBA. Slovenec, vdovec, star 37 let z otroci, se želi seznaniti s slovenskim ali hrvatskim dekletom, ali vdovo z ne več kot dvema otrokama v starosti 30 do 39 let v švrho ženitve. Katera resno misli, naj piše in naj priloži svojo sjiko, na naslov: VDOVEC, 2657 So. Lawndale ave., Chicago, m. (Adv.) Hišni liniment aa mazanje zunaj kl hitro prežene revmatične in nevralgične bolečine. Cena 10 in 60 oentov, mmmmmmmmmrnmmumummmM grozdje GROZDJE Pošiljam najboljše californijsko grozdje za vino, »Za nadaljne informacije obrnite se zaupno sa svojega rojaka. Pišite aH brsojavite 1 lawrence mautz, 4301 So. Mala Str. Los Angeles, CaL ■ ■■■■■■■mi ■■■■■■ s NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam sorodnikom in prijateljem žalostno vest, da je zavedno zaspala moja ljubljena soproga h MAWJA DUSAK. ■»Umrla ja dne 23. avgusta, 1925 v'bolnišnici. Bolehala je nad eno leto dni, bila je na operaciji, nakar jo je prijela bolezen na jetrih kateri je tudi podlegla. Pogreb se je vršil 25. avgusta t. 1., po katoliškem obredu. Pokojnica je bila rojena v fari Vače pri Litiji. V Ameriki je bila 22 let in sedaj ob Bmrti stara 47 let. £il* je zelo priljubljena pri ljudeh, kar se je pokazalo sedaj pri njenem pogrebu katerega se je vdeležilo veliko število ljudi. Lepa hvala vsem, ki so Jo obiskali za časa njene bolezni, ob njenem mrtvaškem odru in podarili krasne vence in jo spremili k zadnjem počitku. Najlepša hvala društvu Lilija št 95, |Jf N. P. J., katerega članica je bfla, za krasni darovani venec in za obilo vdeležbo članstva pri pogrebu. Hvala lepa društvu Vrtnica št. 155, B. N. P. J., za krashi darovani venec in članicam za obilno vdeležbo pri pogrebu. Nadalje lepa hvala društvu Sv. Roka N. H. Z., ki so ae v tako velikem številu pogreba vdeležili. Torej še enkrat prav lepa hvalan vsem, ki ste me tolažili v času nesreče in ki ste darovali vence ter Jo spremili ir zadnjemu.počitku. Tebi, draga soproga moja, pa želim PočlVšj v miru in lahka bodi Tebi smerlška zemlja, žalujoči ostali: Prank Dušak, soprog; Frank in John. brata; Paula Kos telo, sestra ln ena sestra v staridomovlni. Oglesby, razprodaja victrol »01<*t ^ .i1' L. . i\iu . cena VlctroU N«. 80 ' 1 ~ Victrola No. «!t Cens $119.00 " Cen* $110,00 Polovična cena $55.00 Polovična cena $55.00 Prave glasne VlctroleNrelike, Je Victor gramofonska Co. snilsls sa Jedrn mesec ns polovično ceno. S tem je dala priliko, ds si vssk delavec Ishko kupi pravo t Vlotrola'glasno kot ston aa male cente. Velika prava VlctroU Ne. 80 Cena $110.00, teko tudi Vletrols No. S10, ravni pokrov, cena $11040, dobite sedaj prvo sli drugo ss poloviteo ceno, ZA SAMO $61.00. , Ml smo edini Slovenec v celi Ameriki, U Ima direktno ssstep-stvo sa Victrole in Victor plošče. w, ^ . 4,,. PUUte nemodoma po Vlctrolo aH po bresplačni cenik. Ne ss-mudite te lepe prilike, kajti ta cena bo veljala Is nekako mesec dni, potem pa bo cena sopet stara fcassj $1)040. Garantimo, da Je vsaka Vlctrola prve vrste nova In nikdar k Vsem, ki so se priglasili za stanovsnje In hrano, naznanjamo, da kon venčni odbor ima dosedaj pripravljenega stanovanja sa 295 oseb (spalne sobe), za okrog 35 oseb bi se doblls pa hrana, če bo treba. Tistim, ki Izražajo željo zaradi snan« ev, kakor tudi drugim se bo postreglo po najboljši moči. Koltkor je meni znano, Je tukaj Še nekaj stanovanj oddanfli delegatom. ' Prosim Še enkrat vse rojakinja. da naznanita tajnici odbora, Če ste oddali atan<>\ anje kateremu potoni pisanja To je e-diao sa tkite, kl ste stanovanja nam dbljubfli, ker ne želimo kakih noprillk. Ake pa vidite v I-mrnlku delegatov paansno Ima, IKE, SLOV. HRV_! SIGURNO 25% CENEJE UE, PREKORAMNI- KOD DRUGOD OBOJNICE, ZNAKE, VICTOR NAVINSEK UNIFORME, ITD. , SS1 Oreeve Bt, Ceeemaafb. J* IHt BLUE I8LAND AVENUE, VOGAL ia. UUCK Vsem dalenatom. kl ao ae prt-giaaili sa soba na hoUlih. naznanjamo. da Mtfšl so preeej oddaljeni od Nai 11 Htm doma Treba ae Je raftt s kSPS kakih I« Ua- IMETJE .DVAJSET- MIL JONO V DOLARJEV S, M. tM 8. N. P. J. Je v«Jo "^tres pravil« n» »voji ndni \fk i je vriil. dna ». »vgu- ^oi^Tkonvenclj* S. N. 1*. J. JT*rU štiri leta. Ista 2 se vrši v Chicagu v dvorani ^ Iniciativa naj ostane kot je ^d^tve^ glavnih odbornikov ... se vršijo na konvenciji. Združitveni odbor daj se r«. mti ter v slučaju, dh se hoče Ka druga podporna organiza-riia pridružiti S. N. P. J., naj se Savni odbor pogaja šnjo sam. Glsvnemu odboru naj se ometi pravica razpisavanja izvan-idneifa asesmenta. Danes članovo komaj redni aaeament pla-^je, kam še le izvanrednega vsakih par meeeeev. Oglasi v glssilu najj ostanejo, w to pomaga vzdrževati l|st. plače glavnih odbornikov od-fc konvencija; iste morejo o* ,tati nespremenjene do.Moče bovencije. Plače glavnih odbornikov naj se nekoliko znižajo, is •) glavni predsob nateilen, b) gl. podpreds. $30 na leto, c) glavni tajnik S50 na teden, d) gl. pom. taj. $49 na teden, e) gl. urednik $50 na teden, rah, ker kmalu že ne ho za kruh in ne plačevati tako visok aaeament. Čudno ae mi tudi vidi, ko preje je imela v najemnini S. N. P. J. uradne prostore in tiakamo in smo bili na dobrem stališču, Sedaj ni treba plačevati tako visoke najemnine, jadramo pa vedno dol. Poglejmo glede plač! Večina Članov je zaposlena po rudnikih in tovarnah, plače ao dane* take, da človek ne ve, kaj bi storil, ko prineae plača domov. Ne veš ali bi plačal trgovca in najemnino in potem še viaok asesment. Dostikrat se pripeti, da je treba odtrgati tu all Um, dl poravnaš ln plačaš asesment, drugače ai kmalu suspendiran, morda v Um čaau pride nesreča, in kam ae obrneš tedaj. Kakor je bilo ra/idno, glavni odborniki S. N. P. J. hočejo povišanje plač za 10 Odeto. Moje mnenje je, da oni imajo dosti dobro plačo in ni jim treba bati se, da jih kamen podsuje ali kaka druga večja nevarnost jim ne preti kot nam delavcem. Mi moramo biti zadovoljni, ako nam plače utrgajo po 10 ali 20, in tudi mislim, da bi oni moraji biti Apeliram na delegaU, da bi vzeli to malo v pretres na konvenciji. Moje mnenje je, da se naaUvijo ženske v urad. PH tem AliKLfi IL J?. A dos ti prihranil*, ker ženska plača je dosti nižja kot moška/ Oatali bi še v uradu gl. predaednik, Ujnik in blagajnik in pa urednik ProeveU, drugi ae nadomestijo z ženskami, f) gl. upravnik $45 na teden. ker jeiwk je doati 8p0g0bnih za- Plače ostalih odbornikov naj oitsnejo kot doeedaj. Ko članstvo S. N. P. J. zasluši povprečno $20 do $25 aa teden, smo pridi do zaključka, da tudi gtarni odborniki lahko izhajajo z gori omenjeno plačo. Vsakega prosilca, ki odgovar-js predpisanim sposobnostim, nora predlagati na redni seji dober član, ki ga pozna najmanj en mesec. Is^i naj se takoj sprej-.me v društvo. Razlogi: V zadnjih 12 mesecih smo pri našem društvu izgubili 6 članov. Bili ao predlagani, a v Uku meseca dni dni so se premislili ali pa odpotovali. Za društvenega odbornika sme kandidirati vasi dober Član, ne glede če je v odboru kake druge podporne organizacije. Vsakemu.Alanu. alUAtomu članov naj se da pravica sS isda-vanje okrožnice ne društva, ako imajo dokaze, da se jim je godila krivica o4 strani glavnegft odbora in to brez podpise gl. pred-aednika all ostalih gl. odbornik Jlov. Vsako društvo ima pravico se udeleževati korporativno all posamezno vsake sUvoošti ksfce druge organizacije, pa bila ilav-nont namenjena v katerekoli s vrhe. 0 tem naj odločajo društva lama. Pristopnina naj ostane kot je bils do sedaj. Vsak član, ki se »varuje za $1 bolniške podpore, Plača $1 pristopnine. Član, ki se »varuje za $2 bol. podpore, pla-b $2 pristopnine itd. Bolniška podpora naj se izplača se prvih 6 dni bolezni, po preteku 5 dni ssj se plača ceU podpora, vklju-tivii onih 5 dni in to se dobo 6 mesecev, potem pa polovična P«1 Pora dokler člsn ne ozdravi. Glede zavetišča smo prišli do uključka, da na se popolnoma opusti, ker s Um bi bili zvezani ogromni troški, a koriati bi bilo »slo ali ni Za društvo Sloga št. 2S4 — Aston Mahnich, tajnik. -—TT Elm C,rove, W. Ve. t- Kakor vselej tudi zdaj pesno člUm Prosveto, in tako sem našel v It »4 glede deficite razredov $8 in H Gledal sem vse račune R. N. y J • ali niaem našel aR sem pre-*rl, koliko članov je v razredu " in $4 ln tudi videl koliko nses-■*nu prida, eli ne morem peiti d" zaključka, ali je tisti dolar naklade vštet zraven eli kje je. "mo to vidim, da imamo vedno J* deficita in morda pride, de tudi odpadate $8 in $4 sklade, prišlo do previsokega a-**'nenta. Bral aem tudi etevljcne poganja glede združitve e S. S. P. L > pa moje mnenje je, da pope! *™s odstopijo šl daljša pogo-družitev, ker imamo ravno **daj doati ogledala glede Jdru^nja, kajti kdor je bU prej v^h treh organizacij In je v 4. ali i. reared lo sedaj * Prevelikega aee* •^Piti; v $1 eli $8, i mori ■Jislltl, da nikakor ne Rvo izhajati P. J. se goji malo preveč javno polilššni in verski šovinizem. Veliko potrebnejša dela imaMb danes rešiti v delokrogu naše podporne usUnove S. N. P. J. Glavni odbor & N. P. J. gotovo vidi bolj kot kdo drugi gospodarski položaj naše jednote. Radi Uga je po združevalni konvenciji imel dolžnoat dati v javnost potrebne nasveU in priporočila, da bi članatvo bolj znalo kom čaaa, kakor bi bilo tudi v korist prizadetim članom. Sicer bi ae jih ne prijavilo mnogo za ruvanje štorov, toda oni, ki jim bi bila potreba, bi ae že, in to je vae. \ Kot razvidimo iz razprav, bo težava urediti bolniške aklade Uko, da bi bilo vaem prav in da ki odgovarjali pravici. Svetujem Še enkrat, da napravi naj ae nekaka sUtistlka in dobe podatki, razpravljati, kako bi se veliko kateri rasred je zvlekel največ lahko doseglo v dobrobit S. N. P. J. S tem bi tudi pomogU* bodoči konvenciji do uspešnejšega dela. Ker se zanimam v prvi vrsti za to, kar pj&ujem kot član jed- podpore dve leti nazaj, t. j. v normalnem času, ko ae še ni nikomur sanjalo o primanjkljaju skladih, ki so prizadeti, per-centuelno kakor tudi povprečno aUrost članov v posameznih raz noU, sem omenil med drugim v redih in kaUra aUroat je najbolj zadnjem mojem dopisu, da je nim bplj pri srcu socializem kot bi delovali, da bi imele naše police trajnejšo garancijo, in da je socializem pretirano opevan. Ne to mi je br. F. Z. odgovoril, d^ sem v zmoti. Seveda, ako bi jas zlil eno golldo gnojnice na nasprotnike socializma, bi ne bil pri br. F. v zmoti. Ako je br. . Z. tako ponosen s socializmom v glasilu S. N. P. J. Ur grajftferejeli prošli mesec. To bi ne-vsakogar, kdor ni socialist, i- kaj stalo, toda Izplačalo se bi pa mam tudi jas pravico, 4a sago-(Clanl bi na U način vedeli, kdo varjam in delujem sa isboljšanje Uga, sa kar plačujem in ne sa kak komunizem, bolievizem ttd. organizaciji, da bi mi kdo indi- rektno ali direktno diktiral glede da bi kaj pomagali, ker če bi, bi to delo, ki bodo rsvno Uko vodile posla kot drugi. — P. Plehek. Bentleyvtlle, Pa. — Društvo Maj št. 240 je razpravljalo na r$dni seji o nekaUrlh točkah pravil in priporoča prihodnji konvenciji: Bolniški skladi naj se združijo kakor so bili. Bratje in seetre S. N. P. J., poglejmo, > kakšna združlUv je bila na zadnji konvenciji v Clevelandu, O., da se ne ame nikomur delati krivice vidimo sedaj po iniciativi društva št. 38% ko smo najbolj prisadeti tisti, ki smo bili pri S. N. P. J. in pri & D. P. Z. Glejmo, bratje in sestre, da to napako poravnamo na prihodnji konvenciji. Članicam nsj se plača porodniška nagrada, kar zdravnik sa^ kUva, ■ petindvajset dolarjev. -Bolniška podpora naj se pthču-je kakor se sedaj. Prve tri dni se ne plsčs in druge dneve vse. Ako imfc člsn ali članica dve operaciji obenem, saj jednoU plača obe. Glavni račun jednoU naj se priobči v Proaveti vsake tri mesece. ProsveU naj se tiska v treh jezikih: slovensko, hrvaško in angleško, in vssk za sebe. Ako bo jednoU Prosveto tiskala v hrvaškem jeziku, koliko več novih naročnikov dobi! , Za stare člane, ki niso zmožni več deU, da so v resnici potrebni, naj se napravi izvanredni sklad od petnajst do dvajset dolarjev na mesec, da ne bo toliko prošenj na društvenih sejah. Zavetišče naj se za enkrat odloži. Delegatom naj se plača dnevnica sedem dolarjev. Pomislimo, koliko dni traja konvencija ln koliko Je delegatov! So veliki stroški, članstvu je težko plačati. Vsak delegat, ko gre na konvencijo, koristi sebi in jednoti. Ne more torej zahUvati visoke plače. i Vsaka bodoča konvencije nsj se vrši v Chicagu v dvorani gL urada 8. N. JP. i. Za društvo Mej št. 240 — Andrej Lovšin, predsednik; Humar, bUgajnik. ——— / Cleveland« Okle. Konvencija S. N. P. J. je pred durmi Razprave članstva se bodočo konvencijo so različne. Ur po Mčelni izjavi S. N. P. J. je to demokratično. Ako hočemo biti odkritosrčni, moramo pripozna-ti, načelna isjeva B. N. J. Js triumfirala, da je naša JšdnoU najmočnejša podporna organizacija v Ameriki. Vsi apeli nepred-njakov ali obratno niso pri tem veliko zalegli, ampak duh čase In razmer je to zahteval, da je aaie ljudstvo pristopalo tja. kjer ae je garantirate svoboda ver-akege in političnega prepričan ja. Večine članatva si šteje pravico izražati svoje mišljenje, ne glede ne to, kaj kdo razglaša dm- vere ali politike. O ne, za kaj takega ao politične atranke in verske sekte, katere so nalašč zato usUnovljene. Na drugo stran ss glasi, da sem lahko dober Člen ednoU. Toliko lahko rečem, odkar sem član S. N. P. J. in prejšnje S. .D. P. Z., mislim, da nisem bil niti" enkrat suspendiran. Vest- no plačujem in pošUno sem do pore, jo bodo še lshko ln mords sedaj prijel, kar aem bil upravi- še "hvala jim". 20 let je precej čen, kar je najpoglavitnejjte in mora biti pri podporni ustMfovi. primanjkljaja v finančnem poročilu S. N. P. J. s dne 80. juni-a 1925, niso posebno razveseljive. Pri Um bo seveda vsak hotel kriti nedolžen,* tudi najprldnejši simulant V naši sredi imamo tu- lezni in potrebe. di take, ki veliko govore o brat- Naša jednoU kot jes sodim. nI politične di verske usteoo Vkljub teme pod plaščem S. N Jaz nisem pristopil k podporni med nami. bolehala. Morda ae godi Članom v višjih razredih krivica in lahko tudi, da za nižje razrede naklado plačujejo. Tako, da se ne bo tem ali onim metalo neumestnih fraz in navajalo praznih .vzrokov. ProsveU pa naj še izhaja kakor hoče. Gleda noj se pa, da se mesečno stran ali dve porablU sa imena bolnikov, njih bolesni in popisu, koliko podpore so je bil bolan in koliko podpore je prejel. To bi tudi zmanjšalo sl- Drugi nasveti, ne verjamem, Podporni Jednote isn. i«. * MM O LAVNI STANI MSV-M 10 LAWNDALR AVR, CR1CAGO, U.UNOML Izvrievilnl odbor: i \ ------------UPRAVNI OD8KK: Pradaadaik Vlseaat Calakar; podpradatdnik Astra* Vldrlek.R. P. D. f. Baz IM. Jak»»t»wn. Pa.i aL tajnik Mat tka« Turk; tajnik kolalškara oddalka Blat Navakl gL Maaajalk Jaha Vsfrlrht aradstk slaalla Jaia ZavartaUu upravitelj ilaatla Pllip Gadlaa. POROTNI ODSKK: MertM takasMer, pradaadalk. Bok 17«, liarbarts«. Ohlai Praaaaa A. T.urhar« MIT 1. RMfawaf Avs, Cktcavo. Ilt.i Jaha Krllaias^M. 11111 Ba-nlaatos Avs, Waat Park. Oklo; Mar; Ušovlth. MM 1. RUfasaj Avs, CM-•ara, RL) Jaha Taršall« Ba« l|, Btrabaaa. Pa. a BOLNIŠKI ODSKK: OSBRDNJR OKBOftJll Blaa Navak, pradaadalk. Ml741 S. Uwsiab Avs, Ghlsaes. III. VZBOORO OKROftlRi Jasah Aiabroftl«. Baz IM. Maaa Baa. Pe. Jaaaph Žarka, RFD. I, Baz 114, Waat Nawtas. Pa. SAPADNO OKROftjRt Aataa fialar. Baz 1S4. Grsaa Kana, sa lagoaapaš. Praak Kina, Raz IM. Cklahslsu Mlaa, ta aav. ta a. Jaka Ualob, Baa 144, Raak IMsgs, VfS. Nidsorni odbor: ^ Pasi Rsresr, pradaadalk. MM S. Lasadala Avs, Cklaacs, Rl. i Rkkard I. Zavartalk. R. Na. 1, lllnadala. 111. s Praak Zaje. MM W. Mik St, Chl-•Sfa, IH. Združitveni odbor: t Praak Alal, 1114 Sa. Crasfard Ave, CSIaags, RL| Jaška Oves, MM W. Mth St, Ckksgs, ULi Jaka 011», MM Sa. Cliltaa Park Avs, Ckleags, IU. TRBOVNI XDRAVNIK i Dr. F. J. Kara. Illl^lt. Clair Ava, davataaš. POMNI 1 - s glavalml adbarsIM. kl 4ala)a v sla ___________ _ VIA PMMA. kl aa aaaalaja aa paale |l. p^adasdelka aa mulaeiio, čv Je rea kai takejra 1 N- * Uwašala Ava, CkUags, IU. ^ ^ ^ VSR gAOBVR ROUflARR PODtMRR SR NASLOVRi ee jih bili pri drugih podpornih Organizacijah le zdavnej poslu-lili. Svetujem še, da m onim, ki so ,še čez 20 let pri jednoti ln niso nobene podpore all odškodnine prejeli, opusU prispevki za po-smrtnlno. Gotovo bo kdo temu oporekal, da če še niso vlekli pod In gotovo so tudi oni v Um času iiliell želodčne krče all kaj dru-SUvilke, katera stoje glede tega in so Jednoti prlzaneali in bili za temelj all podlago, odkar obstoji. Škodovalo jednoti to ne U, vplivalo bt pa tudi nekoliko na člane, da bi se prijavljali za podporo le v slučsju resnih bo- Rock Hprlngs, Wyo. — na zavetišče je pojenjale, kar je popolnoma prav. Smo prešibki, de bi ge mpgU vzdrževati In nositi še posebna bremena, ki M bila s tem v zvezi. Jednote pa, ki nalaga denar v rasne boede, nakupi primerno zemljišče, se rev no v Floridi, gori ne severe p« tudi ne, kjer bo denar ravnotako verno naložen kot v bondlh ali p^na bankah. Ni ravno irske giedaii atanje zemljišča četudi Je z grmovjem poraščeno in polno štorov, kar bi m Pe dak> očistiti ako bi zaposlil v to one, Id so v štrajkih sli p* drugače bres del« In ze katere jednote plačuje a-aesment. Ze ker ee de M jim dajali unijsko plačo, ampak to Uko. da M Imeli za hrano. Gleda lo naj se ne bi, koliko eej bi na-redill. nekaj pa bodo le prlmek nili. To jim bo sa pomot le nekako zavetišče. Cez deeet ali vsč let, če se sopet oživi Ideje se sa-vetišče, sli pe kaj drag lahko postavi bres ugibanja Is skrbi se prostor. Jednote bi ee U način precsj pridobila aa vrednosti zemljišča ne U lečln te- To je vm, kar sem še imel pi- atvu, da bi človek Um lepo do-|sati k razpravam. Upam, da bo-nečim besedam skoro verjel. V resnici je ps še tako od narave same, da rajši več vzamemo kot damo. Oglejmo si nova provizovična pravila. Kaj ne da, prav po bratsko se še glasi povišek plače gl. odbora za v bodoče, ako bo to bodoča konvencija odobrila. Kaj U primanjkljaj, članatvo naj pU-ča, pa bo vse v najlepšem redu. Ako bi delodajalci povišali plače svojim delavcem ln bi delavstvo sp|ph delalo, bi še šlo. Ali delavstva je veliko brezposelnega in Še plače znišujejo. Kako naj bo članstvo še s tem zadovoljno? JednoU ni molzna kht-va. Farmar kravo molze, potem ahko proda, z našo jednoto je drugače. Ako hočemo, da bo naše jedpoU še naprej ras tla in klila Ur biU zvesU mati že nas in za svoje otročiče, dolžni smo vsi brez izjeme nekaj centov mesečno več plačati ter v bodoče bolj strogo pravila 8. N. P. J. spolnjevati, kar se tiče gospo darsko-finančnega vprašanja. I-akreni pozdrav vsem članom K N. P. J.f — Andrej Križsunčič. doča pravila so vsem ssdovoljiva in pravična onim, "ki se bodo ravnali po njih. John Batich. Farrell, Pa. — Društvo "Slovenec" je rasmotrivalo o provl-zoričnlh pravilih, pa se po nekaUrlh točkah nikakor ne more strinjati, zato je naroČilo svojemu delegatu, naj dela za sledeče: Redna konvencija S. N. P. J. naj se vrši vsaka štiri leU. Cas in kraj odloči redna prejšnja konvencija. To naj se glaal, da m redna konvencija S. N. P. J. vrši vsaka štiri UU v jedpotinih prostorih v Chicagu, lil. Cas naj odloČi prejšnja konvencija. Reprezontaeija in volitve delegatov. Društvu naj m da čas tridesetih dni, ker čas sedaj je prekratek. ' Volilni odbor naj m enoaUvno ne uvsja, ker ga ne potrebujemo. Volitve gUvnih odbornikov m naj vršijo na konvenciji, volijo naj delegatje. Volitve s splošnim glasovanjem so se izkazale nepraktične. Priporočamo delegatom, da sprejmejo osmo točko sedanjih pravil kakor se ČIU. To se nam vidi najbolj praktično. (Glej stran 21, 8. odsUvek pro-vizoričnih pravil.) Novi odbor prevsame vm posle dne I. julija 19t8, potem vsaka štiri leta. To naj m glasi, da gUvni urad prevzame poale prvič dne 1. Januarja 1121, poUm vsaka štiri leU. ProsveU nsj se tiska: uradna številka v slovenščini in hr-jeziku. Pri tem naj Rva 1. N. P. J, MI74I Sa. Uvsdsla Avs, Ckleags, IU. DKNARNB POlIUATVR IN 1TVARI, kl ae .Utaja gL Isvrševtleese odbora la Jsdaota voMa oa aaalavat Tajalštva S. N. P. J, MIT-M Sa. Lave-šala Ave« Ckiaago, IU. VIR SADRVR V Z VRII S BLAGAJNIŠKIMI POBU aa paMJala aa naslavt Blagajalštva S. N. P. J, MIT-M Sa. Uvadala Ava, Cklaa««, IIL ▼sa pritslks slada paalevaaja v gL Isvrlavalasm sdksra sa aa) pašljajs Paal Bargarja, pradaadstka aadssraaga adkora, Rger aaalav |s sgaraj. aRwV*IM«'lTt M Ml m IKMWtl MartM lalsa- i Vsi dopisi la dragi spisL eaaaaalla, aglaal, sarošalaa la aelsk vaa kar |a v s vasi a glssllsai ladaota, aaj sa pašilja aa aaakvi "PBOSVRTA", RIT4I Sa. Lawadala Ava, Gklssgs, IIL skušl sgltlrat, da bi se bratom Hrvatom mogel začeti izdajati dnevnik. Mledkiaki list naj izhaja še naprej teko kot aedaj. Kjer ste mož in žene v jednoti, da prsjemete uradno Številko, m lahko na zahUvo vaakega posabteznegs ŠUvilka uaUvl. Tek člsn tudi si dolžan, da bi l>lač41 lOc mesečno. Oglasi naj ostanejo kot ssdaj. Ako bi ns bilo oglasov, bi bil lahko deficit. Ce je mogoče izdajati za Uko osne kot ssdaj, naj M se Prosve-te iadejele dvakrat na teden na K drugemu odstavku 14. glede uprave jednotioega Ueje eej se doda. da m dstier naklade tudi ee doneča podjetja, kakor se slovenski domovi in sllčno, kar služI napredku, pro-sveti našega naroda, posebno Članom S. N. P. J., sevoda na prve vknjižbe a aporasumom društva in članstva S. N. P. J. Prosilci novega društva naj se lahko ssvsrujejo v razredu po $250, $500. $1000, $1500 ln $2000 ln za $1, $2 ln $8 dnevne bolniške podpore. Vsakega prosilca, kl odgovarja predpisanim sposobnostim, mora predlagati na rodni siji dober Član, ki ga pozna najmanj štiri mesece. Predlog mora tudi podpirati dober Član. V slučaju, da bi društvo izvedelo, da Je prišel kdo v društvo krivično, da Je predlagatelj In član. ki je podpiral predlog, zamolčal ksj taksgs, kar je novi prosilec storil Ur je bilo ali bo v škodo članstva, se lahko kaznujejo z Izobčenjem vsi trije. Društvo sprejema nove Člane le na redni mesečni seji ln vselej tajnim glasovanjem. Ako so oddani Štirje glasovi proti, ae smatra kandidat odklonjenega. Take oseba moro po proUku petih mesecev zopet prositi za vstop. Društvo naj sklepa o takih le na rednih ln glavnih as-Jah (ki ao vsake tri mesece). Novi član mora plačati Ukoj vstopnino, izvzemši če je bil Član mladinakege oddelka. O vaakem novem kandidatu, ko društvo odglasuje za sprejetje, mora društveni tajnik dati zdravniški preiskovalni list Ur odločiti dan, kdaj naj gre k zdravniku, obenem t« priče, kl morajo biti ves čaa navzoče pri preiskavi. Ako bi zdravnik Izvršil prelakavo brez društvenih prič, as mora kandidat dati še enkrat preiskati in stroške drugi! trpi sam. Kmndidat mora Ukoj oddati sdrevniški liat UJniku, Ujnik pa ga mora Ukoj odpoalatl vrhovnemu zdravniku. Vrhovni zdravnik naj po prsglsdu vrne društvenemu tajniku z opombo, če Je sprejet ali odklonjen. Tako ss nam vidi najbolj praktlčfto. Ako gs zdravnik odkloni, kandidatu Ujnik naznani, ns da bi prizadeti hodil na aejo. Po aedanjem poslovanju je kandidat aprejet pri društvu* na prihodnji aeji ga po tajnik lahko obveatl, de ga Js zdravnik odklonil. On ps prlas-ga, pts/s, predsednik se muči z njim, ko ge uči. pa je vae za-atonj. Priporočamo delegatom, da podpirajo našsgs delegste v tej točki, de as prihrani dalo društvenim uradnikom. Prsstopki ln kazni. Društvo izvrši kazitjivo dejanja, če as ofl-eljelao udelsži esrkvsnih alavno-sti ali kakih drugih prireditev katoliških društev v propegan dlstične uvrbs, ali če da Mago-slovlt svojo zastavo. Tkka društva ae lahko kaznujejo s ukorom ali suapsnzijo eli s izključs- njem. — Bratje ln sestre, tu je naše društvo uvidelo, ds bi m godila krivica članom. Tu vidimo preveč osebnosti. Verako ln politično prepričanje naj bo svobodno, jednoU kakor društvo ne more kaznovati nikogar, ki bi ne hotel v cerkev ali h kaki cirugi prireditvi, kar Je proti prepričanju Člana. JednoU In društva naj dajo v tem avobodo za vas. Ako hoče društvo v cerkev, naj gre, ako jih Je deset, lahko gredo s svojo zastavo ter naj zeatopajo društvo. * ltazred za $4 podpore ae nsj razpusti. Vsak prosilec plača priatopnl-ne $8 brez razlike, v katorl razred aH oddelek ae zavaruje, ln $1 v upravni sklad. Kadar zboli član, so mora Javiti tajniku ln zdravniku obenem. Oddaljenim šs upoSUv* poštni pečat. Bolezen se ŠUJe od zadnje prijave bolnim ln do prve prijave zdravim. Bolnik je upravičen do podpore po pretoku treh dni. Podpora se plačuje za prvih šest mesecov cela, poUm polovična. Kadar je Član že izčrpal vso podporo. ako je še dalje bolan, dobi po $20 do $25 is skleda za neozdravljive, Tedaj pa nsj m mu izplača odpravnina. Sklad za onemogle ae nsj ustanovi ter se naj plačuje vanj s-sesment p) lc do 5c mesečno, R Um bi bilo veliko (»omagano članom, kl so najbolj potrebni, pa nimajo nobene pomoči. Prošnje b| ae prenehale pošiljati na društva, ker bi dobivali Iz sklada za onemogle. * Ce Je mogoče naj se pogrebe udelsžs val člani društva. Udeležiti ae mora šest članov, ako ae l>ogreb vrši po obrsdlh S. N. P. J. Ta točka nsj ss spremenit Pogreba m morajo udeležiti vil člani brez izjeme, kakšen je pogreb. Izvsstl so» le bolniki, ki so na bolniški listi. Kdor se ne udeleži pogreba brez zadostnsga vzroka, zapade suspsnzijl 80 dni. Ako amo člsnl, da drug drugemu pomagamo, bodimo tudi bratje, da ga spremimo do groba n« oziraje ae nato, kje Je poko-pen« Književna matica naj preneha. Naši ljudje se 00% ne zanimajo z* znanstvene knjige. Denar naj se naloži za boljše investiranje. Hlovsnsko zsvstlšče ae naj o-puatl, ker amo Šs prt«!ibkL Banka, ako morajo Izvsdsnel dati konvstvijl pot rutina navodila, da se lahko upravlja pod l> menom naše organizacije, nej as usUnovl. — Frsnk Kramar, delegat. ClevsUad. Ohio. — Zssisdu-jsm Številne rszprsve o bodočih pravilih, kl ss razlikujejo med ssboj; Moje mn<*njs kakor vsliko (Dalje na 5. strani.) . P R O SVE GLASILO »LOV K* HM fl NABODNI PODPORNI JEDNOTI LASTNINA SLOVENSKE NARODNI PODPOINB JEDNOTE Cen« o*Imot po dogovoru. EokopUi oo M vračajo. Zodinjon pel lete te flJf m tri uu. $1.66 m tri m«MM, in m o Nukf u m, kar Im »tik s ,-PROSVETA- MiT M Hm. Lowa4alo At •JTHE ENLIGHTENMENT" Orgaa of tli« Slovoaic NsUmmI Bcaofit * Vb, tke Sfevoak Natioaal BoaofH RmMT/ mmmmm Ommmd Advertisin* ratoo on Subocrtption: (Jnitod Stale« («KCOpt CkhsgS) —i 1 Chiear> $6 60, and turoign eouatriM fS-ŠO por jroar. •MKMHKR of Tho FEDERATED 1'kKSH" »a(um r oklepanju a. pr. (Aug. II-29) polot Tiitfl iMM M Molov« pMnl, da vam i* » trm dnrvoai potekla naročnina. Ponovite Jo pravoverno, ao vaa ae palavi Ust. . RUDARSKA STAVKA NA ANTRACITNEM POLJU. Rudarji na antracitnem polju so bili pognani v stavko. 0 tem ne dvomi nihče, ki je zasledoval igro podjetnikov. Podjetniki so hoteli imeti stavko, in stavka je tukaj. Zavlačevali so pogajanja. V tem času je pa kapita- Hsti kakor da imajo ru- ^ JAi darji vsega dosti, in če pride do stavke, jo ne bo zakrivil elemcnt v Mitni ^o H ne nihče drugi kot rudarji. Velepodjetnisko časopisje je pisarilo o visokih rudarskih zaslužkih, ki postoje samo v možganih nasprotnikov rudarjev. Saj če bi bili ti zaslužki rudarjev res tako visoki, kot je pisarilo nauzdano časopisje, bi rudniški podjetniki že zdavnej postali rudarji in bi se ne ukvarjali s podjetništvom. Se zadnji trenotek, preden so bila pogajanja pretrgana, so skušali podjetniki odvaliti krivdo za stavko na rudarje. Nastopali so v ulogi za spravo, v resnici pa niso hoteli prizRati nobene zahteve rudarjev. Premogovniške družbe so napravile od zadnje podražitve trdega premoga ogrcenne dobičke. Prav lahko bi priznale povišanje mezde in imele bi lahko še dobiček. Toda podjetniki so hoteli imeti stavko, ker v svoji kratkovidnosti upajo, da razbijajo organizacijo rudarjev, da bodo nato delali z rudarji, kot'se jim bo poljubilo. Ce jim pa ta nakana ponesreči, bo pa ljudstvo trpelo stroške stavke, kot jih je dozdaj še vedno plačalo. Premogovniška industrija spada med glavne industrije, ki je sedanji človeški družbi ravnotako potrebna za njen obstanek, kakor človeku »dobre in zdrave oči, da vidi. Premog rabijo razne industrije, posebno pa kemična za izdelovanje raznih produktov. Potreben je za izdelovanje parne sile, ki se vporabi kot gonilna sila v produkcijskih in transportnih podjetjih. Rabi se na domu za kurjavo. Ako se podraži premog, se podraže tudi drugi produkti. Premog se pa ne more podražiti brez vzroka. Podjetniki ne morejo reči, da premog pohaja v zemlji in da ga zaradi tega ne morejo pošiljati na trg. Ako hočejo izrabiti pomanjkanje premoga kot vzrok za podražitev, morajo to pomanjkanje ustvariti na umeten način. To se pa lahko izvrši, ako rudarje prisilijo, da odlože orodje in prenehajo z delom. Delo mora počivati par mesecev, da poide , premog, ki jfe v rezervi in da se prične oglašati zima. Takrat prično prihajati naročila za premog in za podjetnike pride čas, da zopet poskočijo s ceno. Rudarjem priznajo tistih par borih centov pri toni, ki jih zahtevajo, premogovo ccno pa naženejo navzgor, da imajo dobiček, ki ga žele. mm o ;c . Očviclno je, da so premogovniški interesi igrajo z ljudskimi interesi. Dokler bodo čez premog gospodarili privatni bizniški interesi, bodo rudarji in konzumenti na milost in nemilost izročeni privatnim premogovniškim interesom. Ti interesi bodo odločali, po kateri ceni bodo rudarji spravljali premog na svitlo in po kateri ceni ga bo , plačevalo ljudstvo. , ^ Ta fakt pa spravlja zopet v ospredje vprašanje na-cijonaliziranja vseh rudnikov. Zakaj naj bi rudarji trpeli zaradi par stotin bogatih premogovniških podjetnikov in njih družin? Zakaj naj bi tudi drugo ljudstvo trpelo, da se premoženje teh podjetniških družin šc toliko bolj pomnoži? , 0 \ • Kongres lahko reAi to vprašanje, ki vedno bolj glasno trka na njegova vrata in zahteva rešitve. Nacijonalizi-ran je rudnikov se ne more več odlašati. Premogovniški podjetniki so ustvarili tak položaj, ki kliče po takojšnji rešitvi v interesu ameriškega ljudstva. Zagovorniki privatnih bizniških interesov bodo zakričali, da je to socializem, ker se jemlje privatnim biz-niškim interesom kontrola nad naravnimi zakladi in produkcijo važnega produkta. Ali tem privatnim biiniškim interesom se lahko odgovori mimo, da so ljudski interesi več kot pa koriati par sto podjetnikov. Ti podjetniki niso položili premoga v zemeljske plasti. To delo je izvršila ' mati—narava aa v*t> Ijuc^i in ne za posameznike. Ako pride vpraAanje nacionalizacije rudnikov na » dnevni red prihodnjega kongresa, je to zakrivila profita* šeljnoet premogovniških podjetnikov in lastnikov. Tako postajajo tl ljudje svoji lastni frobokopi. * Piše dr. P. J. Kera. O krofa. BEna zelo nepriljubljenih nih napak je krof. in to radi te-i, ker ee pojavlja na jako vidnem kraju ter ljubi predvpem ženske. Da pa ni krof samo neroden, temveč tudi nevaren, je malokateremu znano. Krof ni posebna tvorba, ampak povečana ščitna žleza (thyroid gland), ki se nahaja v vratu ob sapniku. Ta ščitna žleza vrši v človeškem organizmu jako važne naloge. Izločitev te ščitne žleze je potrebna za pravilno delovanje spolnih organov. To dejstvo nam pojasni, zakaj se ščitna žleza poveča v mladosti tekom spolnega razvoja, tekom nosečnosti in membe življenja. V teh mora žleza čezmerno delovati ter se radi tega poveča. To^pove-čanje pa je samo začasno ter ne potrebuje zdravniške pozornosti. , Poleg takih začasnih krofov pa imamo tudi takozvane ende-mične krofe. Take krofe dobe prebivalci enega in istega JtffLj* radi nezadostnega zavživanja jo- dohal, nahaja zadosti joda v hrani ali pitni vodi, toda j mora-ščitna šle-za zopet čezmerno delovati ter se povečati, da vjame iz krvi tisto malo joda, kar se ga nahaja, v njej. Znano je, da so jako kroia-' sti prebivalci goratih krajev, kot Švicarji in Korošci. V Ameriki pa je radi krofov na jako slabem glasu krajina okoli petih velikih jezer ter državi Oregon in Wa-shington. V teh krajih vsebujejo raatline malo joda. Cim manj pa je joda, tem večji nastane krof. Drugače se to zapazi tudi med zimsko dobo od januarja do začetkom maja, 4 ko je rastlinske hrane sploh malo na razpolago. Endemičen krof se mora zdraviti z jodom. Zlasti je to važno, da zavživajo v krajih, kjer je krof zelo pogost, jod noseče matere, kajti one ga ne potrebujejo mo zase, ampak tudi za nas joče bitje. Ako matere ne s tega, se v mnogih slučajih da zode krofaata deteta, izmed katerih jih umrje nad polovfi* kmalu po porodu. Ker ni namreč v materini krvi dosti jddk, se detetu poveča ščitna Žleza t£r tako nastane krof. Ta krof pritiska na sapnik in ovira nje. Ker imajo otroci poleg fa dostikrat tudi ven buleče ter prehitro delujoče srce nem z nekako omotico, naj starši gledajo, da te napake čim preje odpravijo, dokler ne postanejo nevarne. Neznano je še, zakaj in kako jod deluje. Vemo pa, da vživele joda c! samo koristno, ampak da postane tudi lahko škodljivo. Zato n. pr. mesto Cleveland, ki se nahaja v krofasti zoni, ni odločilo, da bi dalo v mestno pitno vodo jod. Prvič bl bila to potrata, ker se le primeroma malo vode rabi za pitje, drugič'pa potrebuje jod le par odatotkov ljudi A-ko ščitna žleza ne potrebuje jo da, povzroči isti na koži izpuščaje (jodizem), nahoden nos, glavobol in druge neprijetnosti. Jod je tudi nevaren, ako je krof kepa* t, zlasti če je prizadeti v sred-nji starosti, kajti jod lahko povzroči, da bl žleza poetala preveč aktivna. Prevelika aktivnost ščitne žleze pa je največja škodi jiV-ka zdravemu arcu. Tretjič pa U jemanje joda mnogo ljudi odvrnilo od operacije, ki je v slučajih, ko Mrof ovira sapnik, absolutno potrebna. Kjer je savšivanje joda na mestu, je najbolje in najceneje, da prizadeti peoli avojo hrano a jodovo soljo, kl sa dobi v v nek grocerijah. V tej soli se nahaja ena dveetotinka enega Adstotfca joda, ki aadoetuje sa zdravljenje, a na moro škoditi. Država Michi-gaa, ki a# nahaja tudi v k ro fantom okraju, je še odredila, da sa v obsegu njenih mej ne sme prodajati nobene druge soli kakor jodovo. V Michiganu so vzeli talke posledice endemičnega krofa reeno v pošte v. Resne po» sledite krofa ae namreč pojavijo v več generacijah: prva genrra- §YOi -|( cija Ima krof. predvsem tonska, tev Dr M IhiI «* na UKnl __.1 i. T«:1 trpi še na lahni kliotnostl. tO je. slaboumno«ti. ki ae v uledo-čih generacijah razvije v kr*U-in gluhonem<>«t. Delavke organizacije. in politični bojkot. Korita. Wa*L — Na srcu mi je želja, da spregovorim o delavskih organizacijah in kako mo-n mo pospešiti delo istih. Nisem nikik organizator ter tudi ne posedujem visoke naobrazbe, ker nem priprost delavec. Vendar morem razločiti dobrp od zla. Izkušnje in dogodki nas uče iz nedavne prošlosti, kaj pomeni or« ganizadja in koliko^koristi imamo od nje. Sedanjost in bodočnost pa zahtevata od nas še več živahnosti v delovanju za delavsko organizacijo. Ze mnogo življenje je padlo do daaes za organizacijo, mnogi so se žrtvovali ia leetokrat tudi le ia poraz. Ampak ravpotako je bilo mnogo /mag.. Zmaga in poraz! Zmagovalci nad svojimi delodajalci so se ponosno vračali na svoje prejšnje delo, katerih ponos pa dostikrat ni trajal dolgo: posvečevali so prenulo pažnje svojim pridobitvam in voditeljem, zagazili ao Še daU-JMd kopito svojih protivni-kov^Tako smo čestokrat videli, da so prišli poraženi iz spora a svojimi neprijatelji. Kako teiko se je vrniti na delo poražen, to je pa tudi že mnogi skusil. Zasmehovan je bil, šikaniraš in mnogi celo iztiran iz kraja. Ia-kušnje imamo mnogi, torej tudi spoznanje, da vemo, kaj naa veže jfc kako imamo nastopati kot delavci. Nasa dolžnost je, da vedno stojimo na straži in čuvamo pridobitve nas in naših prednikov. Se z. vztrajnejšim delom se moramo .vračati k svojemu delovanju, razširiti moramo vrste delavskih organizacij in pripravljati udarec za izkoriščevalce delavskega razreda, da smo pripravljeni, ko padejo po naa, da jih odbijamo. Cuvajmo svoje delavske organizacije! Biti član organizacije še ne pomeni dosti. Glavno je biti ji lojalen, solidaren, delati zanjo, kolikor posameznik največ mo* ref Dobrodošla je tu^ rjajman agitacija, samo da koriati orj nizaciji. Nauke lahko Črpamo od angleških delavcev. Kdor je sledil situaciji angleških rudarjev jim mora priznati njih popolno solidarnost. In ne samo rudarji, tudi drugi delavci v svojih organizacijah raznih strok, so zavedno organizirani, da lahko u stavijo na mah slednje kolo obrata v državi. Pa ne samo to, za angleškimi rudarji so stali francoski, nemški, pripravljeni vsak hip aoledovati iz simpatij do svojih )>ratov v rudarski industriji na Angleškem. To je solidarnost zavednega delavstva! Delavci ne smemo poznati mej, kot jih ne poznajo mogotci. Žnana reč je, da je angleška vlada stala na strani izkoriščevalcev, za krvosesi so stali tudi bilijoni dolarjev, ali vse njihovo zlato, je ostalo mrtvo, — poraže-lavska organizacija, njena t in zavedni duh je prvikrat v zgodovini angleških delavci popolnoma,,vrgel pod noge vao Jfflo kapitalizma vaaj za nekaj časa. T& je nauk, delavci! Nauk za delaVstvo vsega sveta. Istodobno pa bi morali delavci biti tudi dobro organizirani politično, kajti kakor nam je potrebna strokovna, toliko bolj je potrebna še politična organizacija. Naj preidem na atvar, v kateri opišem, kako ae morai&o medsebojno podpirati delavci raznih strok. Listam po različnih časopisih, ali le malo vidim piaanja o stvareh, katere navajam. Ne mislim diktirati uredniku Prosvete, kaj naj piše in kaj ne, ali po moji u-videvnosti bi bilo hvalevredno, če bi Prosveta od časa do časa! prinašala članke in poučevala svoje čitatelje ter vao delavsko maso. kako delavske organizacije pojačevati a političnim bojkotom. Saj vemo, kako huda je borba za dosego organizacije, kajti nasprotnik vedno preti na svoj. plen kot zver na svojo žr-»presija ln brezposelnost v ko, katere je. Tu na daljnem zapadu na primer lahko dosti storimo sa organizacijo na vzhodu. Koliko ae dnevno izdela in razpeča na primer gornjih delavskih oblačil (overalls), ki pridejo na trg z u-nijsko in z neunijsko znamko. Cene* so približno enake, doCim plače za unijske izdelovalce so večje, za neunijske pa je večji profit delodajalčev. Tako je a klobuki, srajcami, čevljf itd. Kadarkoli gremo v trgovino, je naša dolžnost,4 da kupimo predmete izključno Z unijsko znamko! Na ta način pojačimo delavsko organizacijo ia dosežemo zanjo večjo svobodo. . Kakor z oRačlli, lahko zahtevamo unijake znamke z drugimi potrebščinami. Reči moram, da sem bil v dgpti mestih že začudeno pogledan, koisem v trgovini zahteval predmet z unijsko zpamko. Dolžnost nas veže, bratje delavci vseh strok, naj bomo v u-niji ali ne, da pomagamo drug drugemu. Tako naj bo tudi naloga, da drug drugega poučimo kolikor kdo more. Zavrzimo vso mržnjo in več kot prepričan sem, da bomo doeegit večjo zavedsuet in zbudili delavski duh, da bo bdel nepreatano ter luval bratstvo delavstva na vaem svetu. Se enkrat: Zahtevajmo svoje potrebščine v trgovini s unij skim znakom I y Delavski pozdrav! — Gen. Vrtnar, član. dr št. 75 S. N. P. J. Svetovna politika v tem lv§. tem,lptu je ravno taka kot je m" U prejšnja prokleta leta. o o o Kdo je naredil točo? V Jugoslaviji — v Banatu - tako debela to- ča, dja je ubila dve osebi Točo so naredili boljševiški popi Z jih ubij! F 001 0 0 0 t Kdo so bogovi _ Hindu je zapisal:! LofeDville, a r- Malokdaj ae ališi iz naše naaelbine kaj novega in tudi zdaj ni posebnega poročati. Delamo srednje, nekateri pa nič. Delegata za konvencijo! nismo volili, ker delegat mora biti pravilno izvoljen, mi pa tega nismo mogli, kajti nikdar ne pride zadostno število članov, da bl mogli kaj pravilnega skleniti. Drugi vzrok je, da šteje društvo komaj zadostno število članov, ako vsi plačajo, navadno pa tega ni. Tako je vsak mes^c kdo suspendiran. , Prosim, da ste člani bplj točni da vaa ne doleti kaka neprilika, pa. Jaz., ampak ( . M/V i '.r industriji je njegovo glavno o-rož je proti delavstvu, ker na ta način izstradava delavsko maso. Amtttk povem še enkrat, da de- ajbolj pa me je privedlo do tegV dopisa zavoljo bolnikov in bolniških odbornikov, f Toraj o-pominjam vas, da strogo po pravilih vršite vaš poeel in skrbite, da bodo bolniki pravilno obiskani, če se vam bolnik vidi sum ljiv, naznanite na seji in kot takega bomo dali pretakati pri dru štvenem zdravniku,, ali pa pri glavnem, ne pa,' da se tajniku predbaciva, da ne pazi zadostno. Tajnik mora delati kot vaak drugi in nima časa, pač pa imamo zato tri bolniške odbornike, da so odgovorni. Najdejo se člani, ki veliko vidijo in slišijb in celo grozijo z dopisi na glavni urad. Odkrito povedano, jaz nimam najmanjšega strahu pred tako grožnjo, ker sem pravičen. Kadar pa so volitve za društveni odbor, pa se vsak izgovarja, da ni aposoben. Pač je še zmiraj veljaven atari pregovor, kdor sam gazi po blatu, vidi prvi piko na svojem bližnjem. Kaka pamet, tako govorjenje. Toraj še enkrat opominjam bolniške odbornike, da strogo pazita, da se bolniki ravnajo po pravflfli. Omenim tudi, da. ste vsi člani protoni in tudi dolžnost je vaša, da aapazite, če se kateri bolnik ne ravna po pravilih in tp na seji naznanite. Pritožbe morajo bi ti raanične, da če pride do kakšne rasprave, jih morate dokazati, ae smejo pa biti iz oeebnega sovraštva ali nevotčljivoetL Vae ae mora vršiti š mirnim potom, ne z vpitjem in grdim obrekovanjem. Bratom delegatom želim obilo sreče, da bi jim poerečilo njih delo končati vsem v zadovoljstvo. kar je sicer nemogoče, ker pravijo, da še vsegomogočni tega ne zmore. Upam pa, da večina bo zadovoljna. Pozdravljam vse člane dr. št. 37, kakor tudi ostale brate naše matfre jednote. — Peter Migtiek, tajnik. Al žeNŠ InčRat ra Je sna ti pravilna pleni loško? Naroči al "Sto. kko slovnico", kate-la bna na prodaj fcttca 8. N. P. J. Neki 'Via bitja *so podložna bogovom bo-govi ao podložni molitvam in mo-Utve ao podložne Bramancem (duhovnom). Bramanci so naAi bogovi". o • o ■■PlP^i:* " fcertlneetna '^•fcdo krat, ko Kazini zaveže jezik j Na TfroMiem jo vae mogoče.1 V podzemeljski vodi Ijlizu Ino-,moqta so odkrili rdečkaste žabe brez oči. Skoda, ker je Bry«n ti umrl. j. J * • # "Idejalna tekočina". Fjrancoeki profesor Charles Hemrjr pravi, da je odkril "fa še". Zasledil je v človeškem fe lesu neke elemente, ki so "ido-jalno tekoči in neprestano žara". je imenoval "biok, gične jeke" P* njegovem mne-njo so neujnrjoči. - G. Trunk bo mogoče videl v tej vesti "znanstveno potrditev" obetanka tiate duše. ki se zavida življenja le po amrti človeka. "7 | • « P * ♦ ' • . Kaj Je novega v Arizoni? tJenjeni K. T. B.l Kadar po-z Žarkometom v Los Aa- in Ran Francisco, poglej še v Arizono, kaj dela v u tisti agent, ti spravlja e v stari svet Zdsj je u-. Ali je šel njegov "bizmui" po hrbtu k maši? — A. K., Lo* AUgflea.;, . , Grdi, grdi, grdi divjaki! Kadar bodo maroški letaki metali bombe na ameriška mesta, jih — če kateri pride na tla — baronski pogostimo in podelimo jim častni naslov doktorjev sv. pisma. You bet! j Mlina k Ce. anskim po* v Ameriki? — Nekdo k devfelanda, ki še ni bil na Celostni gori. ^ >ir Kramp la lepata. Rev. Trunk pravi, da so uredniki slovenskih naprednih listov študirali fiziko in kemijo i krampom in lopato. Kramp in lopata sta častno o-rod je na svojem mestu in v pm vih rokah. Geoiogičaa in paleos* tologična veda — arhaelogična tudi — bi bili nemogoči bm krampa In lopate. Predno je f. Trunk imel avoj koloradski ko-ti£ek, eta tam pela kramp in lopata. In kadar g. Trunk sklene avoje šivljenje — Rog gs živi ie mnogo let! — mu bosta zadnjo pesem pela kramp in lopata, ker a bo sežgan. Ne privoščim mu, i lahko se zgodi, da bo tudi Trunk morda še prijel za kratep — Ih nič mu ne bi škodilo, če prime le danes. To je eno. Drugo je, kar Trunk mUfff. Pa ae moti. Njegova me-drost, kolikor je razmeče po "Pisanem polju", dokazuje, da je študiral fiziko ln kemijo i -gnojnimi vilami O O' o > V rovih Ja mir. Rudarji v antraeitnih rovih a> odložili kramp in lopato. Lastniki rovov ne bodo kopali premoga; .sicer se bahajo, da im«j<> velike zaloge, aR ko te poidejo, ne bo premoga. Misterijoana publika tudi * bo kopala premog*. Uredniki prodanskega časopisja alti ne vedo kako Izgleda premogovnik ns znotraj — vai pa imajo»po!ns s-sta 0 rudarjevih dolžnostih Rudarji, dokler ao solidsmiis neomajni, ao lahko brei "k*1 Nihče, niti vaa armada Zdrute-nih drftev ne more opraviti premoga na površje brez njft. ■Ah' a "o • , kraške ravnine ' ' GREAT11 WESTERN ■IZPIS IZREDNEGA ASES-■JJgNTA ZA KONVENCIJO. kred na sej« gL odbora kl se OVESI. JuIUntl je ^vljal. med drugim tug o 2ritiu stroškov oomo *Sdne g^cije S. N. P. ki ae vrši ZL* septembra t 1., in je Eno prišla do zaključka, da je "Lini asesment v upravni aklsd Ltoviben. ker je upravni sklad in redni asesment ne po-J~jevšeh stroškov, kl so v zvozi , konvencijo. toedni asesment snaša dolar k poi n« člana, katerega je pa Eeba plačati v treh obrokih, in gicef meseca avgusta,, septem-Z* in oktobra po petdeset centov Ta izredni asesment mora Ijati vsaki član — novi člani uflanice, ki so zavarovane sa-M posmrtnino, so med temi dfeti. Po pravilih tajnik kra-jimefa društva ne sme vzeti risega ssesmenta, ako član ne čredni asesment Društva Ekor tudi tajniki naj vpošteva-h to naznanilo in naj pričnejo pobirati ta izredni-asesment še ■»sdnji mesec, \p je avguste i—- ee Nadalje je sejs uksepala tudi o deficitu v bolniške« skladu, ki je vedno večji; Izredni asesment t $3 razred dnevne bolniške podpor* ostane do preklica še nada-fifl mesečno. V razred $4 dnjrce bolniške podpore js pa i i 11 ravnava, kakor dokazuje zapisnik, pa ni upoštevala dokazov to-šitelja, temveč je upoštevala o-koiščine. Da je šlednje reanica, dokazuje izid glasoyanja. Na aeji je bilo navzočih SI članov in Članic. Obtoienec je bil potom porote spoznan nekrivim, nakar se je v smislu pravil vršilo tajno glasovanje, katero je izpadlo istotako v prilog obtožencu, in sicer 27 glaaov, da toženec ni kriv, proti nobeden, sedem članov se je pa vzdržalo glasovanja. * Brat Otoničar se pa. ni zadovoljil z izidom, oziroma,odlokom prve inštance, temveč Je. vložil priziv na drugo inštanco, na gl. porotni odsek. Glavni porotni odsek je pa na podlagi doprineše-nih podatkov in dokazov prona-šel, da je toženec kršil pravila, ker je obiskoval in posečal javne okale in Bicer vedoč, da so po-seti javnih lokalov v alučaju bo-ezni vsakemu bolniku prepovedani. Poradi tega glavni porotni odsek zavrača odlok prve inštance n na podlagi dokazov in dopri-nešenih podatkov smstra obtoženega braLn neopravičenim do zahtevane bolniške podpore, kar znači, da brat Zajec, član društva štev. 32 S. N. P. J. ni opravičen do zahtevane bolniške podpore. mt od $2 na $5 mesečno in picer do preklica; ta izredni asesment v razred *4 bol. podp. se pričfab 11 avgustom. Ts Izredni asesment — v razred |3 in |4 dnev-ae bol. podp. je razpiaan toliko tpa, dokler se ne nabere oti bratu Zajecu je bila vložena obtožnica radi kršenja pravil in drugih prestopkov za časa bo-iezni. oziroma za čaaa, ko jft bil na listi za bolniško podpor«. Tp-litelj Matt Otoničar navaja v ofr tožnici, da je videl braU Zsjeca » časa bolezni zahajati na polt« in v trgovino; aeatra Otoni-P« izpove, da je videla braU Z«j«ca za čaaa bolezni, ko se je nahajal na listi za bolniško pod-V neki trgovini igrali na "puneh board". Toženec ne zanika obtožbe, zagovarja se pa: Pr-da je hodD v trgovino po pravil* od zdravnika priznana. >>rugi«, da je bil za čaaa bolezni * takrat na polti, drugače je £'*l»la na pošto njegova soproga. Tr« tjič. da v trgovini, kjer se je n»bajal in ga je tako rekoč vi-;"la "«»tra Otoničar, ni igrsl no-igre, temveč je šel v trgovino, da plača vodo. N» predloženo obtožnico se je vr*»la pri društvu porotna ob-r»vnava. Društvena porotna db- JjTbtonlžufr V pfllbg obtožbe sestre so nastopile tudi tri ptfČe< in sicer sestra Sano Eldorado je Izjavila, da je za časa bolezni sestre Mary Tempfer ona hodila prati perilot soprog sestre Tempfer je pa obično sam razobešal perilo. OsUli dve sestri Josephi-ne Gorišek in Mary Skufca sU tudi izjavili, da sU videli, da je soprog sestre Mary Tempfer o-bešal perilo. Po končanem zaslišanju je po kratkem posvetovanju predsed nik porote naznanil, , da je dru štvena poroU kot prva inšUnca pronašla obtoženo sestro Mary Tempfer nekrivo, na kar se je vršilo Ujno glasovanje, katerega izid je bil sledeči: Na seji je bilo navzočih 31 članov in članic. Odr danih je bilo 20 glasov, ds sestra ni kriva, to je, da ni kršila pr* vil, 11 članov ln članic se je pa vzdržalo glasovanja. Iz odloka društvenegs porotnega odseka je isto tako razvidno kot v prvi zadevi, da prva inšUnca ni vpoštevala obtožnice, temveč okolščine. Radi tega glavni porotni odbor strogo obsoja društvo štev. 82 radi nepremišljenih odlokov v prilog obtožencev, kljub temu da obtožnice jaano dokazujejo krivdo obtožencev. Iz označenih od lokov v prilog obtožencev je razvidno, da ae društvo ne ozira na pravila, temveč iaU vodoma krš' in prezira. Za aedaj se društvo opozori, da naj bode pri nakazovanju bolniške podpore v nadalje bolj oprezno, obratno bode glavni porotni odaek primoran po< vzeti druge korake, kar znač obtožnico v celoti. Glavni porotni odsek je na podlagi obtožnice pronašel in pr šel do zaključka, da je obtožena sestra Mary Tempfer kršils pravila, kajti obtožnica ni bila zanikana, da nl resnična, temveč pri-če, ki so govorile v prilog obto- tre, so le podale tri ykM% ds _ e razobešal perilo! bena priča pa ni zanikalg. sem in tje tudi obtoženka njt raz-obešala perila ali vršila driigega dela. Glavni porotni odaek zavzema stališče, da, ako je bila obtožena sestra v resnici bolna, bi morala pozvati posebno strežnico v hišo, kstera bi nadzorovala in oskrbovala bolnico in dete, kajti, a-ko je bila obtoženka zmožna čuvati in negovati dva meseca sU-ro dete, se ne more priznati, da je bila njena bolezen resna. Drugič, glavii porotni odsek 70 milj dolgo vožnjo tudi ne smatra sa zdravstveno metodo, kajti 70 milj vožnje še za povsem zdravega človeka ni smatrati za lukaus. |Na podlagi doprinešenih podatkov in dokazov je glavni porotni odsek pronašel, da obtožena sestra Msry Tempfer, članica društva štev. 32 ni opravičena do zahtevane bolniške podpore in sicer se jI odkloni vsa bolniška podpora v kolikor je sadr-žana, in obenem zavrača odlok prve inštance. V prizivu brat Otoničar tudi navaja, da je bil po končani porotni obravnavi po predsedniku sUvljen predlog, da ae toUltdlja kaznuje z enomesečno suspenzi-jo radi tega, ker Je-dr■jšakai porota pronašla obtoženo aestro Mary Tempfer nekrivo, IB' je smatrati obtožnico krivično in kot tako je smatrati obrekdva-nje. Predlog je bil podpirkn ln sprejet in nad bratom Ot&ilčar-jem, ki ni napravil nič d: nego kar bi napravil vsak i^esti član jednote, vložil je obto&lco ln pri tem kolikor toliko obvkro-val jednoto izkoriščanja, Je pa dobil za plačilo en meaec suspen-zije. Seveda suspenzlje bratu O-toničarju itak ni bilo pcftteba vpoštevati, ker ni bila izrečeiik v smislu pravil, obratno pS, ako bila tudi izrečena v smislu pravil, bi bila krivična, 'kajti ruštvo ni imelo nobene pravleo aznovati braU Otoničarja, ksj-kakor že omenjeno, brat Oto-ičar nl napravil nič drttfcega kot izvršil je svojo bratako dolžnost. Nič napačnega bi nebilo za Jednoto, temveč M bilo kortštae ttfbl imeli pri nekktertH'dro-vih po več Otoničarjev, in 44av ni porotni odsek je siguren, da ne bilo nezaželjenih naklad, ako bl društva malo bolj paiila na simulante. Pri nekaterih društvih takorekoč očitno pddplrajo slednje. Ako pa slučajno že pride pod obtožbo, pa Članstvo pri dbrav navl takorekoč zatisne oba očesa, in radi naklad trpi le dobro članstvo, ker mora plačevati naklade po krivici. Simulkntje niso prizadeti, kajti slednji že pazijo, da Iznlblzejo iz blagajne po de-setkrat več, kot bi bili obratno po pravilih opravičeni. Martin Zolosnlksr tako privabili še večje ŠUvUo u-drležencisv v raskošaa čiktto gledališča. 11711 iaikarila Waahiagton, D. C. — Predsed-nik Coolidge je zahteval, da poda 'rezignacljo Bert E. Haney, Član brodovne korporacije, ker Se Haney trudi, da ae odstrani Leigh C. Palmer kot predsednik brodovne korporacije. Haney pa pravi, da ne gre. On je demokrat in predsednik ga je znova imenoval, ko Je potekla njegova doba. Predsednik pravi, da saradi tega zahteva njpgovo rezlgnacl-jo, ker je prelomil obljubo, ki mu jo je dal, ko ga je znova imenoval, in po kateri bi ne smel rogo-viliti proti admiralu Palmerju. Haney pa pravi, da saradi tega ne gre, ker predsedniku Coolid-'gu ni dal take obljube. Haney še ni potrjen od senaU. V jeseni bo lah^o predsednik predložil drugega senatu v pojdita sa komisarja. To pa pomeni, da bo zopet malo rabuke. F»rr*lt. Ps. — Vs»ro flanom druitva Slttvaaec nasnanjam. da ja min* •ej^dne S. avgusta odatavlla dosod«-njeea druitven«e« sdravnlka Ham-UimkHta. ker je kriil luravila S. N. P. J. Po*ivlj»n» vss, da se ud da« 1. Bfptrmbr« poatuAujcte aovega sdrev-aiks dr. WyanU ne Heywood St. (To jc prvo poelopje ned Kiret Natlonel Banka). V veeh druitvenih sadeveh. ker ee U6e sdravnlk«. ee poeluitte aje-ire. Na adravnllke nekeaaice nereJeni- pri dr. Hemhorskera. ee ne bo osi-relo po 1. septembru. Nad^je tudi vel bolniki; ki so naenenjeni i4 K«»lni VETERANI TUJEZEMSKIH VOJN SO IZ SEBE. Ul UeU, i U ravnika. Dr. Wyaat ja sdravnlk še nad <6 let, sa to ie eden najbolj adrevnikov v naSaia ataatu. — Odbat druAtva. _____ . MrKceapart, Pe. — NeproAeni ea bretje inlliorniki društev Slovenske narodne pttdpprne Jednote. katerim eem pt>«lal tikate, kl ee glaee v angle- *kvm jtMiiku, da mi jih vrntjo. kar je potrebno, da eo tu do U. eoptemb*. Polre u«aa moram po sakljuieai sadovi tudi prineati stvar naprej na dru- / Atvenl seji pri It. S47 S. N. P. J. Pro- ^ »im brate, da ml poftljete na dolnjo adrrito aH pa na 915 W. 6th St. Bratski posdravl-Marko Habtck. P. O. Bos ZAI, McKeoeport, Pa. PEGE MAZOUI NA VAŠIM OBSAZU Ušaj. gube, spu*«ajl na koši ln iscM staro-sti ne krati vatega obraaa, temve« ga * < ODSTRANITE JIH Y PAR DNEH to bodite bolj prlljubljsai to prijaanaj«! v Mah vsakega moAksga to oelo vfšam eo- Sroge.— Z "ELDUR OF BEAUTY" je narejen is draaaga balsama 1 la olja. Vam povrne kraeoto aa val obras, prljasnl in adrav pogled. JAMČKNA kakovost. Cena aa lonlek Jel P.U. Prilolite 8Se v poltnlh sAamkah, ostalo plakate ko prejmete blago. Ako pa h ode te poslaU svoto v naprej, tedaj nam polijlto samo H.OO. BELA DONA LAB0RAT0RY, Ml 1U SaUs tl., h* >1 IINŠN, IU. V hotelu ao Jih obiskali prohlbl-cijonlškl uradniki. Tulaa, Okla. — Tukaj zborujejo veterani tujezemskih vojn. Nastanjeni so v hotelu Mayo. Ta hotel so pa preiskali prohibicijo-niški agenti. Preiskali so tudi sobe, v katerih so bili nastanjeni veterani. Pri osemnajstih so na Šil nekaj o^fepčovalnih kapljic In aretirali so Jih. Pri drugih niso našli ničeaar. Usti veterani, pri kaUrih niso dobili kapljic, silno jese, da so se prohlblcljo-niški sgentl drznili preiskstt njih-sobe. ■ Poddržavnl pravdnik zdaj tolaži odbornike te veUranske organizacije in meni, da je bila is-vršena velika pomoU. t i > < NE BOft, TRUNK! ČIEZ PE1 "UW< ETEK do TORKA OR DAY" IZLETNIŠKI VUK ---------------S CRLK DNEVE V,—~ — - st. paul-minheap0us1 £0 tja in nazaj ^■POSEBNI VLAK V PETEK, 4. SEPTEMBRA Francea A. Taochsi John Krlžmančlč Mary Udovlch John Terčelj. 'O) llot GLEDALlACNI KA ORKESTROV IN ORG Mutau IGLARJI Dodatni "Uptown Theatre" pri Balaban k Katsovl gledališki družbi m-lnaša radikalne spremembe r ozlrom na dobavo, or k« strov, kapdnlkov in organietov. Zdaj vsaki teden spremenijo gl< de godbe po gledališčih Q>ica*o, Tivoli in Uptown. Tako prihajajo nove ideje, razvijejo fe novi talenti in več originalnosti prid« vsaki teden. Kapelniki Nathanlel Finston. Leopold SpiUlny ln Adolpb Du-mont bodo šil od gledališča do gledališča, vsak pa bo uvedel kakor novo glasbeno komedijo skozi tri tedne. Tako se bodo tudi menjali znani organ isti Jesae Crawford, MUton Charles in Albert Hsy. Teh šest znanih osebnosti pri čikaških gledališčih v bodoče n« bo nikjer sUlno nastanjenih Menjali se bodo. TI glasbeni u-metniki imajo lepo število občudovalcev in dvoma ni, da bodo hi' Trunk je zapisal: "Omenil šem, da je ob priliki razpravlja- j nja o znani teoriji prišlo \ipraša-hje o večnosti maUrije, ki jo feaj večja budalosl..." ' Vprašanje večnosti materijo | ^po Trunkovl Izjsvi največja uidialost. Ne boš, Trunk, ušel ne U način. Dokažl, da maUriJa i^i večna, poUm bom verjel, da qekaj veš. Tako tl pa ne verjamem ničesar. Smatram te sa ba-{uveffs kričača, kl je izvedel, da ie nekoč šivel tudi na svetu neki Tyndall, ko je njegovo Ime ČIU1 v Prosveti. Kantovo in Laplacevo Ime al pa čiUl v tistih bukvlcah, iz katerih je zajemal svojo modrost tvoj prednik Kazimir, kl se Je s tems Imenoma ravnotako blaml raj kot ti, ker Ju nI rabil na pravem mestu, kot ju nisi znal tl rabltL „ Ako pa ne moreš dokazati, da materija ni večna, tedaj se pa uči* Trunk, uči. Vezanje otrob tl ne bo pomagalo 4z zadrege. — Clbrov Jaka. NAZNANIM) IN PRIPOROČI- LO ROJAKOM v Johnstownu ln okolici naznanjam, da se nahajam s svojo krojaško delavnico na Mszhom, na 625 Woodlawn Ave., to je devet blokov od poulične kare Central ave., pa Ohio st. Tu vozi tudi vsakih 20 minut Auto-Bus. Torej če kaUri želi dobro In trpežno obleko imeti, naj se o-glasi pri meni ali ps pišite po vzorce. Od mojih sUlnlh naročnikov imam mero hranjeno. Za naslov zadostuje samo: A. For* tuna, Johnstown, Pa. Torej ae priporočam za oblla naročila In obisk. ......'XI'Am a m. <•* t »m im«i m) Ugodni vonovi t tiolicami- • Mri MM ss niiUa »teke. PMevtlae veSels I tsde II M. s?ii Msns /iilAs iti pi^iiiei/e ea o6rntfs na Consolidated Tieket Office , Grand Ceatral Btatlea ,.„»,! V* Jsekeon Blvd. Harrlaoa a Wolls Sta. " 1 * T T»l. W.M MCI r-..............111 '"" H" 1 1 " VABILO NA SLAVNOSTNO VESELICO Skupna Chlcaika društva S. N. P. J. prfrede dne 12. septembra 1925 v dvorani S. N. P. J., 2657-59 So. < Lawndale Ave., Chieago, III. na počast delegatom osme redne konvencije, kaUri bodo ob ti priliki posotili Chieago, sledeči t slavnostni program: 1. Pozdravni nsgovor v Imenu skupnih drušUv H. N. P. "Vasovalec" (E. Adamič)..... poje 5. 3. 4. 8. 6. PRODA SE izvrsten fotografičen ursd ln vsa oprava "Studio" ln hiša. Vse se nahaja v dobrem stanju In na dobrem prostoru v bližini 8. N. P. J. urada. Ugodna prilika za Slovenca. HrvaU ali Ceha. Za nadel j na pojasnila obrnIU se na naalov "OGLAS B.", 2667 So. Lawndale ave« Chieago, IU. — (Adv.) MKo je posljslo Holnce"..............dekla mira TlUle Udovtck "O nevihti" (Hlmon Gregorčič) poje mešsal sbor "Lita" "Zvezda" (Anton Med ved)....poje mešani sbor "Triglav" "Kralj na lietajnovr (Ivan Cankar), drama v treh | dejanjih, vprlsorl socljallstičnl klali št. 1, J. 8. Z. O S K B K i , Jolef Kaaler, .......................... ........laka OUp Hsaa. ajes^^a leas......................... Msrr Kovača Fraarka, ajaaa SU ,»,»,,...♦«,»•»»....»♦»»»AagONsS TMB KraaeelJ I J ,,,,,,,....,.......JsSS apn Pepček t ajaaa etroks )............... V Isdlmir Aleek Nina, eorodalra Kaalarjeva..................Mae UdavtcS Herar. aekdaaji Maeaaar to krtmsr ..........Klllp (ladtoa Maka, ejegev sla.,.,........... .............. .Jaška Ovae Zapnlk • ,,Prask UŠMp'' Kranr IleriuH. poeealnik, abeolviraa (idialk ....Aatoa Slaka Kodalk ,,,,..,.»• t .',#,»»»»*• »*,. Aadrej^ MMiis Adjaakl ,.,,»,.',..»,.«»•«»»•»*•»••»»•»•• Vtose MHtf lalifiri ,,,....»,,,.».».#•..•.•....♦»'•»♦• Barr I'devlsh Keatorjev eakrkalk.,, ,........,.....«>>... .Dsasl MM * Kepriver < .,..»..».»»,* »4 ,.#»,»# • JWSS» Nsejt | Prvi krnel ,,,,..»,........#•«.••»»•.#...».. • PMto a sito llrasi ksiel...... •.».....».....••»•»•»»» »ŠSSSie MfSfli Tretji kme4.,..............................................Jsee Majaa Kanloi |a»vI geetje, iHrocl. kmHje...,................... Prlsori se odigravajo f J*e«nl, v malem trgu »WtaJaovl. lUMŠer: Jelk« Ovea. 7. Prosta zabava la plse, pri katerem« bo avlral "Koladrov Orkestra." f>< Kev Je program pre*J »Uirrn, ae ietl pridne t»*no el> *;00 ari sve^»r, ker nsj bleg«»vollJp u|ioMevsU val pevakl »bori, ^lanl drsma-IUu*k» kluba. del*g«tl to »stslo »»Mnatve, Vatopnlne je Me t» oUlaetv« I »vnema d«legeti«v, U eo vatopei- M ^vi^Ja se »»o prhala servlrati ob leaU url sv^er do poletka programe, sa kar ee »pomlaja delegata, ki Ud«, le tukaj ol» tem #aeu, 4« pridejo prevo^aeao k O^erjl. Val UeU delegaU, kalerl bod<« do omeeJe»»«ge večera le v « ...... V KDEUO, 6. SEfT. 1128 ¥ DVORIM S. N. "SAVA," MLliA,w "SUVAT IN "TIMLAr -,„ - " CHICAGO. »X, Za debra pe^relke ke aejheljle preeirbli.B« V KORIST SKLADI' " « mhia euma v uisutM VelMalae Tše. U ma«g^feH pS|#jps Fif^i S. i. F. J. (Dalje a 8. strani.) drugih bratov je, da se ohranijo Muno trije rszredl, in sicer po fl, |2 in $3, a vsak višji raared naj odpade, ker je v veliko ško-do naii organizaciji posebno pri agitaciji Vsak reče, kaj bom pristopil v vešo jednoto, ko imate ved ne doklade v bolniške sklade, a za nasprotnika naše jadnote so te naklade kot nalašč. To porabije kot sredatvo za agitacijo pri svojih organizaci juh. Ne dajsjmo jim iirilike za to. Na konvenciji bo baje prišla ideja, da kdor bi se hotel zava-rovati za 4, ker bi ne bilo tolikega sklada, da bi se lahko zavaroval po dvakrat v skladu za $2, kakor na primer storita dva člana. Kako je taka ideja izvedlji-va in mogoča, ne morem zapo-pasti. Posmrtninski skladi naj ostanejo kot sedaj Jn Uko tudi porodne nagrade. Dnevnik Prosveta naj bo ure je van kot sedaj, a-ko je mogoče, naj se izboljša, sredins številka — glasilo —- pa naj se poveča od osmih na dvanajst strani nA tMen, aii tudi šestnajst strani. Oglasi naj o-stanejo, ako je le mogoča, naj se še pomnože, ker oglasi veliko pripomorejo pri izdajanju dnevnika in pokrivanju stroškov. Da bi se Prosveta tiskala v več jezikih je pa sedaj nepriporočljivo, ker bi bilo preveč stroškov. Vem, da imamo v naši jednoti veliko Hrvatov, a ti gotovo večinoma razumejo slovenščino. Mladinski list naj se izdaja še dalje, ako je mogoče naj ae spo-polni za izobrazbo mladine. Do delegata na konvencijo naj bi bilo upravičeno vsako društvo, ki šteje sto Članov, na vsakih nadaljnih dve sto članov pa do enega delegata več. Ce bi bilo upravičeno v§ako društvo do delegata, če ima 10 — 15 ali 26 članov, bi prišlo na konvencijo najmanj petsto delegatov. Kdo naj jih potem obvladuje pri zborovanju. Po mojem mnenju naj bi bilo največ tri sto delegatov, In še toliko jih je preveč, posebno če pridejo še kaki nestrpneii. Po današnjem sistemu plača vse dnevnice in vozne stroške delegatom jednota, kaj bi torej bilo pri tako veliki delegaciji, ko še dsnes pride po $1.50 naklade qji odraslega člana. Gotovo bl potrebovali potem po $3 za pokritje stroškov konvencije. Lahko se temu tudi od pomore, da vsako društvo plača dnevnice svojemu delegatu samo, a'samo vozne stroške plača jednota. Na dnevni red na konvenciji bo prišla točka glade sdruionja. Bil sem poprej vedno za združenje, a sedaj vidim, da zadnje ^druženje s 8. D. P. Z. ni bilo koristno za našo Jednoto, kot smo pričakovali, ker Je prineslo tudi razreda po |4 ia 95 bolniške podpore. Ravno rsditega je prišla naša jednota v slabšo luč in nasprotniki so se toliko posluževali tega sredstva ter nam odvzeli marsikaterega člans. Radi tistih nesrečnih doklad tudi mnogi niso hoteli pristopiti k naši jednoti. Iz teh razlogov je veČine proti vsaki nadaljnl združitvi, kl bi škodovala naši jednoti. Naša jednota lepo lahko eksistlra In napreduje bres katere druge organizacije, posebno če bi jo še imeli siliti k sebi. Prišel bo čas, ko ss bodo morali združiti in bodo še prosili aa to, ako bodo hoteli še naprej eksi-atlratl. Po mojem mnenju naj bi ae združitveni odbor popolnoma odpravil. Ca delegacija pride do kake druge koristne Ideje glede združitve, sem kajpada zs združitev vsaki čaa. Plače glavnih odbornikov naj ostanejo kot ao aedaj. Nekateri godrnjajo, da Imajo preveliko plačo, Jaa pa pravim: Za pošteno delo poštena plača. Ako pa kateri glavnih odbornikov ali uradnikov zanemarja avoj i*>sel ali škoduje JednoU, aa aaj ps nemudoma odslovi, kakorhltm ss pride na sled. Glavni odbor naj se voli na konvenciji, ker tam ae najbolj vidijo amošnosti poaa-meanika, tesar al pri splošnem glasovanju, kot ja bilo zadnja. Sklad aa podpora dijakom naj ae odpravi la porabi aa podpora našim potrebaha Štonom Sem zato, da se konvencije Si jo v jednotinem domu v Chicagu. S tem bi veliko prihranili najemnini in na vožnji, ker me-ato Chicago je nekaka cenMa bolj kot katerokoli drugo Povedal sem svoje mnenje, drugo prepustim cenjeni ciji, da po svoji najboljši uvidevnosti razmotriva v korist 8. N. P. J. — A. Jaakovich, član društva št. 147. Wssš Dulath, Miaa. — Nekatere stvari, priobčene v zadnjih izdajah Prosvete, so me le, drle še enkrat Oglasim konvencijo. Te so: Brat berger piše v štev. IM med (kn* gim tudi to, da bi delegatom med konvencijo prirejali zabave za razvedrilo. Ker bil vedno proti raznim tom, veselicam in enakim pravam, ia kar br. Zlembergar pravi, da pozna tako bolezen pri nezavednih delavcih, sem toraj primoran dati moje mišljenje o tem. Recimo, da konvencija zboruje zjutraj od osme ure do poldne, in od dveh do šestih popol* dne. Zvečer bi se pa vršila veselica v kaki dvorani, kjer bi pili, Jeli, plesali in seveda tudi kadili do pol noči. Kako bi ae delegati počutili Sigo jutro ob čaa« otvoritve zborovanja? In če bi to šlo naprej skozi celi čas konvencije, bi bila delegscija popolnoma izmozgana, ali ne? Znano mi je, da je truda polno sedeti celi dan v dvorani, ali po mojem mnenju veselice niso najboljše sredstvo za razvedrilo. Boljše ja Iti na sveži zrak na iz-prehod in zgodaj k počitku, le potem človek dobi energije za delo. Znanstveno predavanja je tudi na mestu, ali trpeti ne sme predolgo; če je dober predavatelj naj ne trpi več kot uro in pol če je pa bolj slab pa manj časa Toraj čim manj zabave mogoče med konvencijo, in videli boste, da bo stvar šla lepo naprej. Povem naj ša to, .da se zaradi tega ne štejem med nazadnjake. Druge stvar js pa ravno v Isti štev., Prosvete, in Sicer od brsta Vidrfčha. On priporoča pennoyl-vsnijski delegsciji, da rabi Penn^irlvanija železnico. Ali smo razredno zsvednl? Omenjena železnica s nje generalom Atter-buryjem je bila glavna trdnjava proti železniški stavki leta 1922, in v delavnicah omenjene železnice še danes stavkokazi popravljajo lokomotive in vosova, in unijski delavci še danes vodijo boj proti tej železnici. Toraj bi bilo priporočljivo, da naša delegacija, kjer le mogoče, rabi železnico, na kateri delajo unijski delavci. V Penni bo menda N. Y. Central ali B. & O; Ry. Potem je pa ŠO ena druga stvar, ki je v zadnjih časih zagledala luč, sveta v naših časopisih, in sicer, da bodo tri frakcije na naši konvenciji Kaj pa, če se prikaže še četrta frakcija in priraoni prve tri, da bodo delale skupno za dobrobit 'in napredek naše organizacije vobČeT Mi ne rabimo frakcij, skupnega dela bo treba ln ni so nam bati nasprotnika. — J. Kobl. SUKE IZ NASELBIN tembra vsi v Slovenski dom BrMgoviNe, Pa., kjer ba vase- lični odbor akrbel, da bo dosti aabave. Na Labor Day groma pa vsi na Sygaa. — Martin Wts. — Pre preddelavec šal v prostor na-jetešev. Jih nI našel, ftel je Iz ro- vam ln sirotam ter potrebah* IJeni val Slovenci Is ka)ior tudi stavkarjem. i 26. avgusU nas je bilo 198. Stavilo se pa množi vsski dan od 30 do 50, Toliko nas je za zaftetek, da smo pripravljeni iti delat, ali niluikor ne drugače kot po po-goabf,, katero Je prelomila družba, djfMa v veljavi do leU 1917, Borili se borna za pravico, da nam ne bo družba ukiuovala, pa katari lestvici moramo delati, kakos: sedaj namerava. Ako sedaj pustimo, da bo kompanija naredila po svoje, bomo delali par mesecev po plačilni lestvici iz leta 1917, potem bodo pa zahtevali da pristanemo na lestvico iz let* 1914, in tako nazaj. Zato pa rojaki širom Amerika, varujte sa pred zapeljivci ta družbe. Prepričajte ss poprej, predno sa mislite seliti, zlasti po prigovarjanju agentov Pittsburgh Coal družbe. Tu je bilo še več zapeljanih? v "obljubljeni raj " je prišel oče s sinom, pa ko je nas zagledal, se je zjokal. Povedal je, da je bil zapeljan in aa* vnift odkoder je prišel, ko smo mu pctfaenilir kaj je tu. Vsem članom, posebno Ujni-kom S. N. P. J. priporočam, da lasiU na svoje člane. Ako bi bil (do slučajno speljan ali bl se drugače izselil po svoji volji prepričajte se, kam Je šel, ali ni nmgošeSkl opravljat sUvkako-ško dalo. Tako bojno storili veliko dobrega za vse trpine, posebno pa bo čaat našemu narodu, da ne' bo'mogoče opaziti enega članov S. N. P. J. pri stevko-kaškem delu. * Sotrpini v bližnji okolici, naša dolžnost pa je za sedaj, naj se nas zbere kolikor mogoče. Dosedaj smo obiskali vsako jutro po nekpliko dva ali tri rove, za napre( pa bo morala biti večja množica, da bonjo pokazali pvojo solidarnost ter da ne dopuščamo, da bi družba delala s nami kot nfkoč grof s sužnji Priporočal bi vsem premogar-jem v Smithtonu, West New-tonu, Pita Henry, FayetU City, Arnel City, Neoma in Charleroy, da bi prišli k nam potazat, da nikakor ne dovolimo, kar imenovana družba namerava. Res Je, da aa Imenovane naselbine malo oddaljene, ali v takem položaju kot je sedsj, ne smemo gledati na daljavo. Ako sa družbi tu posreči Izpeljati, kar je začela, bosU ravno tako prizadeti kakor mi SU bo v svojem pohlepu od rova do rova. tako da bomo po- •ed rov ao pies in vse« . 2. Dae -preskrbljena. pri kompanijl spomnili da bo dobro tam ljudem napisati št*-vilke aa hrbet U res Imajo seda] številke. Numerirali ao jih po Št. i. 2.8, 4. 5 itd., da ga jka aj zgube. Velikokrat aem to čital v dobrem delavskem časopisu, da stov« kokaa nI takega obnašanja kot zaveden ln dober deUvec. Id pogleda človeka la oči v oči Tega vendar nisem mogel za po past i. kar ssm mislil, da je človek kot človek na zunaj, le misli morajo bttl drugačne Sedaj pa prepričaa. da Ja tako, kot bral v listih. Dae B4. avgusU Je bfl daa. ka asm jih videt Med črnimi stavkokazi ae Je mešalo tudi va ln našel jih je sonaj sedeti ■■■■■^■MP Val zbegani ao bili Takrat ao aa n* »labšem kot sedaj po ne- inijskjh rudnikih. Tu Jih je tudi par, ki jih še ni bilo opaziti med nami Imajo si sa izjemo mali vzrok, kateri pa nikakor ni na mestu. Tako le ml sli da Je za nJega boljše. Ko bo •maga. Je bomo val enako deležni. DeUvci širom Amerike, držita se proč od Pittsburgh Coal družbe! Kakorhitro bo družba priataU aa plačevanje po lestvici katero pogodbo Je sama pod-pUala*> L aprila 1927, bom poročal L. K. Chicaga. IIL — Poletni čas se bliža b koncu, kmalu nastopi kladaa jesen s dsševnimi dnevi In drigtml nočml. Končani bodo Rojaki! UdeležiU se U prireditve v obilnem številu, ne samo zato, ker je to prva prireditev v U j sezoni ampak, zato, ker je prirejena izključno v plemenit nanteu pomagati in olajšati bedo in gorje slepih revešev v Sloveniji -— Odbor ga prireditev akuoneira koncerta slov. čikaš-kih pevskih društev. Aliquippa, Pa. — Delavskih rasmer od tu ne bom opiaovai ker so enake istim po drugih naselbinah. Opišejo jih več stolni poročevalci, da je javnosti to znano, kakšen je delaVski položaj v okolici PitUburgha, Pa. Imam drugo poročati, namreč, da se je izpolnila naša tako za-željena ideja ter večletno hrepenenje za Slovenski dom. V, tej naselbini naa je malo Slovencev, vendar se nam je želja delno le iapobiila, da lahko sborujasno v kultnem domu in aae ne preganjalo vasj ko zborujemo za za-prtimi durmi v • , Naš dom ai obširen, a odgovarja našim potrebam, kar se tiče društvenih zborovanj in sa-bov. V tej dvorani zboruje članstvo dr. "Grozd" št. 122 S. N. P. J., katero danes šteje preko dvesto članov ln članic vštevši mladinski oddelek. Vsi tukajšnji Slovenci smo čUni tega društva le z malo Izjema * Zato že sedaj uijudno vabimo vsa bližnja društva ter posamezne rojake na otvoritev Slovenskega doma v Aliquippi, Pa., katera ae bo vrštia ua soboto dne 28. septembra. Na bližnja društva in na nekatere poaamasna rojake so poslana tudi vabilna pisma za našo prireditev, sa kar se v Imenu društva "Sokol" toplo priporočam za obilo udeležbo na našo prvo slavnost v lastnem domu. Ob priliki povrnitve bomo tudi mi na razpolago. Program bo: 1.) Takoj popoldne ao prične shajališče članatva in drugih v Slovenskem domu na 884 Erie ave. 2.) Ob štirih popoldne otvoritev Slovenskega doma po društvenem predsedniku. 3.) Govor Bartol Jeranta, zgodovina društva. 4.) Rasni drugi govorniki. ^ 5.) Zaključni jppvor Antona Zbašnika iz Pittlburgha. Pa. 8.) ProsU zabava in ples pri orkeatru. Na programu ni pevsko društva iz Glrarda, 0„ ker smo za-kaaneni a korešpondenco. Upamo vendar, da ao tudi omenjeno J« bolj težka, fM* tonami p* delal od jutrs do večera, da prež(yU av0j0 druii no. za zabavo ti ne ostai* dosti a vendar ai moramo včasih ksi eelja privoščiti. j Gospodinje se trudijo s po8po. dinjstvom in okoli hiše ter z\. Iroci cele dneve. Brez ženske roke jwri hiši in družini ne gre in ni pravega reda ne življenja, ter veselja. A ne le samo pii' pri vatnih domovih je treba itn*k* akrbi, ženske roke tudi pri Jav nih napravah, naj si bo kateriko. U hoče. V naši naselbini j« ba vstanovljen klub. ki ob vsaki potrebni priliki pomaga S. N. do. mu, ker tudi dom brez skrbnih gospodinj nima pravega obstan-ka; saj veste kako moški pri p* či in mizi opravi Da, za mizo i krožnikov že kaj dobrega "po. klina* a z drugim Ja bolj slaba Vsa čast "Gospodinjskemu klu-bo a N. D.", z* kar je storil v preteklosti. Upamo, da še v bo-doče, zato si lahko vsaka žena šteje v čast biti članica tega kluba tor pristopite med nje. Vse o-ki želite sodelovati v tej ko-D| stvari. Seje se vrše vsako tretjo nedeljo v S. N. D. pop. ali se aglspite pri uradnicah, ali ka-tod drugI-člahfelrHhi Irfub podptrno društvo, torej tudi ne morete pričakovati takih podpor in udobnosti kakor od društev ia jednot ker se tudi ne plačuje nič V U namen; klub je, da so ženške pri rokah ksdar pridejo slučaji, ko je njih moč potrebna, da se včasih malo poveselijo, kar ni nič napačnega. Slišal sam, da se zopet nekaj pripravljajo, da nam nekaj posebnega pripravijo za 19. sep. tembra zvešsr v dvorani S. N. D. Tistega pa ne vem, ali so se jim ponujali ali so jih šli "badrat" ali SO se jim kar sami "priciga-nili" toliko pa vseeno vem, da bodo prišli ali se pripeljali pa spet ne vem sli "old ali nu fein, s cfgfcnskim vozom ali kako tin-lizi". Nsj bo že kakor hoče, samo da pridejo. Pa vendar, ali ve-, ste kdo? "Moderni cigani", pravijo, da so to bili tu, pa jaz jih nisem slišal, Sedaj vem, da ne bomizamudil, ker pravijo, da bo-doAe "eatra fajn" igrali Žalah Je, kor ssm zadnjič zamudil. Ss pa .sedaj vidimo, kaj ne?! Saj pridete tudi drugi vsi, ženski vabijo vsa, kdor je rad vesel. Vem, da tudi kak priboljšek pre- Na veselo snidenje! — Opi- sovalec. SpringfieM, HL - Nwn«iil sem se opisati tukajšne delavske razmere, ki so bile čez celo leto zelo slabe. %flaj gre že malo na bolje* kar ao odprli štiri dolgo čaaa zaprte premogorove. Na rovu It 6 Peabody Coal Co. »mo šli ns stovko dne 1. avgusU in smo bili doma do 18. avgusta. Vzrok za sUvko je bil, ker jt sUpier odslovil unljskega mola (check weighman) pri tehtnici. Vrnili smo se na delo pod pof»-Jem, ko Jo predsednik 11. distrik-ta Frank Fsrrington, rekel, da nO naredi nobenega koraka tt obravnavo poprej, da se vrnemo aa delo. Kako bo stvar izpsdk, se zdaj še no ve, Z napredkom v 8pringfiekhi se ne morem dosti pohvsliti, » dino soc. klub ln pevsko druitvo še obstojata, ki se todi trudita prirediti večkrat kako zsbavo. Tako ja tukajšnjo pevsko dr* Štvp MNapraj sklenilo, ds priredi koncert dna €. septembrs f Carpenter kalli to je na 7. ii Adama cesti. Program bo izredno bogat Začetek programa začno ob treh ln pol popoldne, u> se konča ob C zvečer. Ob 7 .t* ne ples ln proste sabava. Vabljeni sto vsi Jugoslovani is Springfialda, kakor tudi k bližnjih naselbin, da ass pose* U v obilnem številu. Vstopnisa sa moško Je 50 centov, žensk« v spremstvu mHfrfg* oo vstopnine proste. Tonske bres plačajo 28 asntov. Za dober pri-grizek U pijačo bo skrbel odbor. pevsko društvo udeleži da bo tako zabava bolj popolna. V resnici s veseljem bl slišali pevce is Oh Ija. Zato dobrodošli Glrardča- ni. Za vsestransko postrešbo bo akrbel sato pripravljeni odbor. Za obilo udeležbo In veaelo svidenje pri otvoritvi Slovenskega doma v Aliquippi, Pa., na soboto dne 28. septembra ae že naprej zahvaljuje članatvo društva "8o- ■Of . Za odbor. — Geerge Lsrato. O. — V tovarni la zunaj Je deio v naši naselbini vedno v teku. da se ne moremo pri- Iceao Rim, 1. ospt — Itslijaaika kSaiAMitM M«UhAAtinno VeeJt- ro" ja manevri v teden in do Sicilije se še m PROLBTAREC Je elovonako rlasll« •ortaUiH-tn« strank« v Ameriki. Vsak d«lav«« tn rojak, ki m saatma m soclalisom, bl ga moral rt- dno čitati, ter nn kak pravo slike eoHsHims Naročnina mnfta 98.90 at leto, 9I.TI aa pol lota. Naalov: PROLETARBC, POŠLJITE 91.00 Money Order In ml vem pošljemo na poekušnjo savoj SAL-VATOR malt eketrakU i impertlranlm Saaaer hmeljem—poštnine prosto. 1S&9 BELMONT AVENUE CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILLINOIS. PtftlU M Ml eselk knjigi VAŽNO j« aa vtakofa rojaka, da vss avo-1 j« notarsko poale pov«rl edlnok iakuienema notarju. Podplaaal Imam dolgoletno prakso v ladolo-vanju kupnih povodb. pooblastil, doltnlh plaeaa In obvesnie, pobotale vsak« vrst«, oporok tn v preiskovanju staajs semljll« tar v rasnih drugih stvarsb bodisi aa j Ameriko aU stari kraj. Pilit« ali pridlt« ossbao. ANTON ZBA8NIK, slovoasld Javal notar, 14M5 Rutlor »t. PHtsbargfc, Pa. SLOVENSKE MATERI kl Šalita povečati vaše snanj« la še- Uto Alta ti koristno knjigo, sl lahke naročit« Slovansko sdravnliko knjigo sa toask«. Ta knjlgs opisuje člore-škl llvot la delovanje rasnih orsa- bldein1v«Uko dR-»Ih stvari. Vssbvji- veliko rasnih slik. Vsaka Slevanka, morala M lasti to kajiflo. Cona Js Jš.lift. Nato-Mts takoj. Naslovi Dr. Aai M. Soukup, MM W. Itnd SU vugal Mil. lard, ChlcMgo, IU. (AdV.I svoji k svojim Nsš pogrebni tki savod, aašs slavonske podjetje as uljudno pri»orala rojakom, da ao gs poslulujsjo v slavju poirshai rrldlta osei.no aU pa poklišito snaga Ub treh tejsfoeevt v Tskphosei Ne. 1041 Paopks Undortaklaa Oe, MSS P. Markovteh •041 PronUnae Tlf. Oe. poobebniflki^ zavop, Ako ss strinjaš t njo BACVN MED jednoto Lr IN DRUŠTVI W aa IHNC julij 1928. I NAZNANUjC^ na vse kraje dobro zapaki-rane bakrene kotle z kapo in cevmi, kakor slika kaže (izdelane prav po staro-■ i ^fr fPlft kranjski šegi).' Ste lah-lil ko čisto brez skrbi, da 1 =3t bi kftWno »itnosti imeli, §._li) Hr ker ti kotli se lahko upo- rabij0 ju prekuhovanje vo-• de, seveda se lahko z njimi napravi tudi dobra kapljica. V zalogi imam tudi najboljše peči na petrolej za to rabo.—Razpošiljamo na vse kraje NOVE VRSTE LUBASOVJ5 HARMONIKE, literne steklenice, starokrajake kose in plankače za tesanje. Napišite naslov samo: * •]"■:7 \ STEPHEN STONICH CHI8HOLM - - - MINNESOTA Kakor Že zadnjih šest let; fcdem tnOMetos od tam raz-pošiljal izvrstno, dobro kalifornijsko grozdje. Torej ako Selite dobiti oziroma naročiti karo afi več dobrega kalifornijskega grozdja, tedaj se obrnite sa pojasnilo na: NAJBOLJŠE VRSTE Vinu za ceno na: OEREAL GOFFEE CO. 1859 Bebnont Avenue, Chicago, I1L General DeHverjr, FRESNO, CALIFORNLA mmmmmrnmmmmmmmmmmn l trgovina z mešanim blagom i ■ sveža nese, greeertla itd. Be tople pt^mpUm odjo-eh—. PefcMHU * U pe telefoaa S6-B, S. ■ R J % Louis Groznlk, Iibrary, P* ■ liiisiiinssif n mmmmmmmm mi KADAR RABITE PREMOG Kadar Se hočete seliti. Kadar rabite ezpresmana, obrnite se os moj'naslov: FRANK UDOVICE 2628 S. Ridgeway ave. TA Lawndale 8698, ali pa ns 1806 S. Racine Ave. Tal. Canal 14». j —-—--m mimmm mm i ' ——i Rojakom članom in članic« I &N.P.J, j priporočam mojo'grocerijsko ta-loge.raznega blaga in se priporočam za obilen poeet FRANK LESKOVIC, 6308 Glaas Ave„ Cleveland. al 1142 N. E. DaHaa Rd. CLEVELAND, O. P O O b ■ b m i k Mil o. f ™PlA: BUDILOVgKT, 1611 * a n. P. ŽE*00' ^ a* prtpseeis rojakom se vaak shičaJ. v l Telefon »-naa DR. KOLER 688 Parna Ave. tru^i t.1, Pa M Mladic & J. Polacek L -- javna notarja 1»4 Weat 18th Street Chicago, m. ssjsan 4,tMulm.Hi t< i T«eat , ' <«»ai J. TM. UJnlk KNHf, potres V KALIFORNIJI. Brawley. CaL — Tukaj aa je »javil lahek potrea, ki je trajal it sekund. Ropotala je posod« tripala so vraU la šklenfetala M (C M M !««•' M- »i«*' ut er aie* MS.«1 i te M1 • M M ZNAMENJE SLABIH ČASOV. Csanstd. N. M. — Boston Mat-ne želeaaiška družba je zaprla svojo glavno popravljal n ico sa "motive. Odpuščenih bo okoli