Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. t. Vsprejema naročnino, inserate in reklamacij«. — I n . e r a 11 se računajo cnostopna petitvrsta (dolžina 73 milimetrov) za enkrat 13 b, za dvakrat II ta, ia trikrat
9 b, za več kot trikrat 8 b. V reklamnih noticah stBne enostopna gartnondvrsti 36 b. — Pri večkratnem ob|avl|en|u primeren popuil.
Upravnlikega telefona iter. 188.
POLITIČEN LIST ZA SLOVENSKI NAROD. ™
Srcdniitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. '	(vhod čez dvoriiče nad tiskarno).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
Iv,—12. ure dopoldne. Kskoplsi ae ne vračajo; nefrankirana pisma f	se ne sprejemajo.
^	Urednlikega telefona iter. 74.
V Ljublij^^sredo, 8. junija. 1904.
Izhaja vsak dan, izvzemši jrMnj&in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman: za celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2K 20 h. Vupravništvm prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej.
Novi pokref v Hrvaški.
(Glas iz Dalmacije.)
V Zagrebu je začel izhajati nov dnevnik „Hrvatstvo». Se preden je zagledal luč sveta, bavili so se o njem razni časniki. Ko pa je izšel, nastala je huda burja zanj in proti njemu; komentarov in ugibanj ni konca ni kra;a. Oni, ki so za novi list, kličejo mu slava kot novemu preroku, ki more rešiti vero in narod, oni, ki so proti njemu, imenujejo ga klerikalnim listom, ki utegne razcepiti narod, razdeliti brate ter služiti tujcem. Toda prvi in drugi so prenagli s svojo sodbo. Tisti, ki so za novi list, naj pomislijo, da se pri nas v Hrvatih mnego dobrega prične, a malo se vztrajno izvršuje in izpolnjuje. Oni pa, ki so protivni, naj počakajo, da se prepričajo, kaj bode.
Vsekako pa je neznano, na katerem temelju ti trde, da sta novi list in nova katoliško - hrvaška struja zasnovana po tujem vplivu, kar bi utegnilo škoditi započeti slogi med Hrvati in Srbi, dogovorom med Hrvati in Italijani, spravi med narodno in pravaško stranko v Dalmaciji itd.
Kakor vzroki, ki jih proti listu navajajo, niso istiniti, tako tudi niso potrjene posledice, ki jih pripisujejo, ker Srbi in Hrvati ne bodo nikdar Bložni, istotako ne Hrvati in Italijani, pravaši in narodnjaki; vlada bi bila jako naivna, ko bi se bala tega.
Kolikokrat se je poskušalo, da se napravi premirje med Hrvati in Srbi, pa zaman 1 Po vsakem poskusa še večji razdor. Govorimo, kakor je, a ne, kakor želimo, da bi bilo. Hrvat ne bode aložen s Srbom, dokler se ne odpove svojemu imenu.
Ali je »nova« stranka v istini nova ? Nikakor! Novi list je le nova izdaja bivše .Katol. Dalmacije«, katero je vzdržaval siromašni Prodan z nekaterimi svečeniki. Že davna je bila Prodanova želja, da se list
LISTEK.
Podolski ples.
Iz P o d o 1 j a , meseca maja.
Bilo je v torek po ruski veliki noči, — tretji dan ruskih velikonočnih praznikov. Rusi praznujejo namreč vstajenje tri dni, v nedeljo, ponedeljek in torek, torej ne samo dva dni, kakor pri nas. Služba božja je bila končana, in ljudje so se razleteli po vasi. Ruska služba božja se ob velikih praznikih zadne zgodaj zjutraj in se ne konča pred tretjo ali četrto uro popoldne. Ljudje stoje celi dan v cerkvi, ker klopi je malo ali pa nii, ter neprenehoma pojejo. Po službi božji jih gre ie veliko k svetemu obhajilu. Po takem naporu jim bo torej gotovo vsakdo privoščil malo zabave. Poglejmo, kako Be sabavajo!
Vae I leži v globokem dolu, na obeh straneh 'eke. Tu na gališkem in ruskem Podolju leže namreč vse vasi po dolinah rek. Podolje je namreč nepregledna, sem-tertje lahno valovita ravnina, čuda krasno, rodovitno polje. To ravnino vežejo reke, ki tečejo po globokih dolih in vse vasi bo po doleh ob rekah, tako da se često vas ne vidi, dokier ne stojiš sredi nje.
osnuje na širši podlagi ter se ozira na vse slojeve naroda. Katoliško-hrvaška stranka je stara najmanj dvajset let, ko se jo leta 1883. klub narodne Btranke v Zadru razdelil v tri tabore. Tedaj je nastala katoliško - hrvaška stranka na temelju hrvaškega prava; načelu ji je bil Pavlinovic. Druga stranka je bila liberalno - narodna, na čelu ji dr. Bulat. A tretja je bila nekaka srednja. Pokojni Pavli novic je dobro slutil posledice. Vztrajal je dolgo v klubu, da prepreči vladno politiko generala Jovanoviča, ki je pospeševal germa-nizacijo. Ko je bil razpuščen dež. zbor, šel je blagoslovit zastavo v Promini, da ondi narod pripravi za vse slučaje. Tedaj se je poznalo, da v narodni stranki gloje črv razpada, ker so posamezni narodni zastopniki prezirali vero, prezirali narod ter iskali le svojo slavo. In to se je tudi zgodilo. Tedanja narodna stranka se je razdrobila. . .
Nekaj let pozneje je Prodan s šibeni-škim kanonikom Vidovičem in nekaterimi rodoljubi osnoval načrt nove hrvaške stranke s katoliškim programom. Čutil je potrebo novega pravca, ker je videl, kam vodi liberalizem. Njemu se pač ni moglo očitati, da dela po želji vlade. Prodan ni imel uspeha, ker tedaj liberalizem med Hrvati ni bil še tako silen, kakor zadnjih šest let. Danes so razmere mnogo slabše, zato ni čudno, da sedanji pokret dobiva vedno več pristašev. Tako je v Dalmaciji, a kako je v banovini ?
Kdo je na Hrvaškem vodil najhujšo borbo proti Khuenovi tiraniji ? Duhovništvo. Ko je bila opozicija složna, zmagala je v 28 okrajih. Kdo je najodločnejše nastopal proti Khuenu ? Bilo je zopet duhovništvo, zato pa je tudi čutilo vladno jezo. O tem najbolje ved6 dr. Žerjavic in drugi. Duhovniki so bili najzanesljivejši pristaši Starčevioevi; sam biskup Strossmayer, mož svetovnega imena, je ponudil roko skromnemu, a zna-čajnemu Starčeviču.
Sredi vasi vodi čez reko most, od mosta odmevajo lahni zvoki strun. Zdi se mi, da Malorus ne ljubi bučeče in vreščeče godbe, kakor sploh nobenega hrupa in burnega življenja. Svoje dumke in kolomejke prepeva na strunah in tudi pleše najraje po zvokih strun, namesto, kakor pri nas, harmonike.
Pod mostom na bregu reke je obširen, uteptan, z drobnim peskom reke posut prostor. To je zbirališče vaških prebivalcev. Tu se zbirajo možaki k posvetovanju in mladina k zabavi. Danes je tukaj ples vaške mladine.
PardonI Ne vse vaške mladine, ampak samo iz polovice sela. Druga polovica se zbira na oni strani reke, nekaj lučajev daleč. Vaščani so namreč, dasiravno hodijo v isto cerkev, pijejo in se umivajo v isti reki, imajo popolnoma isto govorico, življenje in običaje, razdeljeni na dva sovražna tabora, na »to« in »ono« stran reke. Ako bi .tukajšnji" mladenič zaklical na ples »tamošnjo« mladenko, bi bil to škandal, ki bi mogel za predrsneža imeti neprijetne posledice. O napetosti, ki vlada med obema deloma vasi, navedem sledeči slučaj: Tukaj je navada, da se na velikonočni ponedeljek ljudje polivajo drug druzega z mrzlo vodo. Kdor hitreje vstane, gre k svojemu sosedu ter izlije nanj
Koliko je hrvaško svečeništvo storilo, da se ohrani sloga 1 Iz same ljubezni do sloge je Jemeršič padel na kolena pred znanega narodnega zastopnika ! Toda vbb prošnje in vse žrtve hrvaških duhovnikov niso izdale. Ali je moglo duhovništvo dalje gledati, trpeti in voditi se dati kot slepa kokoš, da se mu rogajo liberalci ter tirajo narod v propast ? Tega ni smelo, zato je I. 1901. z rodoljubi sestavilo znani krščanski program ter stopilo na branik za vero in narod. Zato liberalci napadajo novi list in duhovnike ter jim podtikajo neplemenite namene.
Vprašamo pa : Kdo je narod razcepil v razne stranke in strančice? Oglejte si voditelje strank, koliko je duhovnikov ? Naroda niso razdvojili duhovniki, marveč večinoma liberalci. Tudi je povsem grda kleveta, da so hrvaški biskupi prepopustljivi nasproti vladi. Ravno sedaj ima hrvaški narod rodoljubne, značajne in učene biskupe. Stross-mayer, Posilovič, Stadler, Dvornik, Mahni č, Maurovič, Marčelič, Učelini, Buconič, Mar-kovio, Zaninovic, Pulišic Ako pa je ta ali oni biBkup v posameznih slučajih morda nasproti vladi popustljiv, na koga pa naj se opira ? Ali morda na narodno stranko hrvaško, ki je vedno v službi vlade ? A ta ima v rokah vsa sredstva, proti katerim je včasih brezuspešna najboljša volja in odločnost.
Tudi mnogi očitajo, da je katoliško ča-Bopisje udarilo na hrvaško leposlovje. Da, a vprašamo, kaj pa je posebnega izšlo zadnja leta ? Mnogo se pri nas hvali in tiska, kar je drugod že propalo. To so ob kratkem moralni, znanstveni, politični in narodni razlogi, ki se povzročili novi, katoliški pokret na Hrvaškem.
Izseljevanje.
Naša država ima čast dvomljive vrednosti, da daje poleg Italije Ameriki največ
vrd mrzle vode, ako se mu posreči, da ga zaloti še na ležišču. Seveda skuša presenečeni prijatelj povrniti na isti način neljubi pozdrav. Po tej šegi je polil neki mladenič od »tukaj« neko dekle od »tamkaj«. Radi tega so ga njegovi, tovariši potem tako nabili, da je dolgo časa ležal. Potrpežljivi ruski naravi se mora zgoditi že silna krivica, da se tako razburi.
N« plesišču je torej zbrana vaška mladina s te strani reke. — A oprostite še enkrat. Moram se še bolj omejiti. Ne vsa mladina, ampak samo mladeniči. Ženske ni med njimi nobene. A kako se pleše, ako ni na plesišču nobene ženske ? — Res, da bi bil strašen in nečuven prestopek naše maloruske selske etikete, ako bi kakšna dama kar tako meninič, tebinič prišla sama od sebe na plesišče, toda obrni samo oči gori na balkon galerije, ali po naše na obširen leseni most, ki vodi čez reko! — Tu stoje dekleta; najbolj predrzne ali one, ki imajo največ upanja, stoje najbližje držaju in vise čez njega — glava pri glavi, in napenjajo doli oči in ušesa. Vse v plesni toaleti. Glave imajo pokrite ali obvezane v snežnobele „huatke", da so, kakor bi jim zdravnik dal na glavo platnene pokladke, ker jih morda glava boli ali po ušesih trga. Na telesu imajo neko
izseljencev. Ze to dejstvo samo dokazuje, kako važno je to vprašanje, o katerem se je že mnogo govorilo in pisalo. Kakor znano, je pred novim letom na Ogrskem stopil v veljavo zakon, po katerem morajo vsi ogrski izseljenci preko Reke. Ali je stroga določba opravičena in umestna ali ne, to pokaže bližnja bodočnost.
Zadnji čas se tudi avstrijska vlada bavi s tem vprašanjem, da predloži državnemu zboru načrt zakona v varstvo izseljencev. Kakor smo izvedeli iz gotovega vira, je dotični načrt zakona že izdelan. Vlada se drži naslednjih načel:
Ker so mnogi kraji, koder so ljudje prisiljeni, da si iščejo zaslužka v tujini, zato novi zakon ne bode branil izseljevanja, a ga tudi ne bode pospeševal. Namen zakona je potrebno varstvo revnejših izseljencev proti izkoriščevanju doma, med vožnjo in v tujini. Vlada ne bode s policijskimi sredstvi omejevala izseljevanja, marveč je indirektnim potom nadzorovala ter mu dajala pravec.
V prvi vrsti hoče skrbeti za zanesljive informacije o razmerah v deželah in krajih, kamor so izseljenci namenjeni. V ta namen hoče urediti javne in zasebne poizvedovalnice, oziroma posredovalnice za delo Zasebne poizvedovalnice bode vlada nadzorovala, da ne bedo služile dobičkariji, marveč človekoljubnim namenom. Izseljenci bodo mogli v javnih in zasebnih poizvedo-valnicah, kakor tudi pri političnih oblastvih dobiti potrebna pojasnila glede dela, plače i. t. d.
Posebne važnosti bode nadzorovanje raznih agentov, ki nagovarjajo ljudi, da se izseljujejo v tuje, neznane kraje, kjer si morajo šele iskati dela ali pa padejo v roke neusmiljenim pijavkam, kakor se to često dogaja v Južni Ameriki. Vsak agent bode moral s pooblastilom svojega delodajalca dokazati, koliko delavcev potrebuje in kolika je plača. V tem oziru so razni tuji agenti najbrže izkoriščali nevedne in revne ljudi. Vsak delavec bode že doma zvedel, kam pride, kako delo in plačo dobi. To nadzorovanje pa bode posebnega pomena gledč žensk, katere pridejo po brezvestnih agentih
vrsto jopice, kateri pravijo »postka« in je krasno našita v najživejših barvah, — prevladuje rdeča in modra, — po vseh pravilih maloruske narodne umetnosti. Na nogah imajo visoke, rumene črevlje, krilo je kratko iz belega platna. Mladeniči imajo na glavi večinoma nizke, bele slamnike, za trakom nekaj umetnih rdečih cvetic, ali pa črna peresa. Oblečeni so v bele »polotnanke«, ki ao bogato našite in okrašene, hlače imajo nekateri dolge, nabrane v gube, in nizke, rumene Jrevlje, drugi pa kratke in široke hlače, zato pa visoke črevlje.
Dva stara možaka sta brenkala na strune po nekem godalu, podobnem hrvaški tam-burici. Ples se je imel pričeti.
Eden izmed mladenčev stopi nekoliko naprej, obrne se proti galeriji, to je proti mostu in zakliče: »Maryško!« Maryša, ki je slonela nad mostom in čakala t«ga klica, se urno zravna in s pospešnim korakom hiti doli na plesišče k mladenču, ki jo je poklical. Za prvim mladenčem je nastopil drugi s klicem: »Halka !« in potem so pri* šle: Paraška, Varvarka, Kaša itd. Vsaka je takoj skočila pokonci in hitela doli. To je šlo silno hitro in v najlepšem redu. Nobena ni pri tem izpregovorila nobene besede. Čudno se mi je zdelo, kadar je n. pr. mla-
večkrat v največjo nesrečo. Nada želja je, da ta načrt čimpreje postane zakon.
Rusko - japonska vojska.
Kuroki se je menda res odločil prodirati proti jugu. Dotični sklep je bije storil ruski vojni s\et v noči od 3. na 4. t m. pod predsedstvom carja Nikolaja. Novoosno-vani četrti sibiiski armadni kor je prišel z 48.000 možmi 4. junija v Liaojan, tako, da ima seda), kakor trdijo londonska poročila, Kuropatkin 200 000 mož.
Generalni poročnik Zilinski je poslal dne 3. t m. vojnemu ministru poročilo ge nerala Slo-:sla iz Port Arturja o dogodkih do 21. maja. Poročilo pripoveduje o malih praskah. Dne 14. maja so Rusi Japoncem preprečili izkrcavanje v Kerskem zalivu. Ena japonska križaric« se je pri tem potopila. Od 14 maja do 21. maja so imeli Rusi izgub : 10 častnikov in 175 mož. Pri japonskih vjetnikih so našli rusko japonske besednjake.
Japonoi opetovano bombardirajo Port Artur. B;ije so od Port Arturja oddaljeni le nekaj milj.
Poročilo angleških listov, da je Kuropatkin pal pri carju v nemilost, je bilo, kakor smo že namigavali, izmišljeno.
Iz Petrograda brzojavljajo »Berliner Tageblattu« : Angleška poročila, da je Kure-patkin prišel pri earju v nemilost, dokazujejo le, da Angleži ne poznajo ruskih razmer. Kar se tiče Aleksejeva, je njegovo stališče neizpremenjeno in je gotovo, da ostane carski namestnik ves čas vojske. General Kuropatkin ne vživa samo zaupanja oarjevega, ampak tudi vsega generalnega štaba.
Tokio, 7. junija. RuBke čete se koncentrirajo pri Hajčenu in Aushončanu, da odbijejo Kurokija. 20 000 Rusov je baje na liaojanski cesti in 10.000 pri Kikoreju. V Liaojanu stojita dve diviziji pehote, 3000 kozakov in 70 topov. Mesto je močno utrjeno.
Liaojan, 6 junija. Na vzhodni obali poluotoka Liaotun se izkrcuje še ena japonska armada, da prepreči rusko prodiranje od Takišao proti zadnji straži generala Oku. Japonci nameravajo opustiti svoj načrt, napasti Liaojan. Čez dva ali tri tedne nastalo de-ževanje bi namreč onemogočilo prodiranje. Kozaki in japonske prednje čete se vedno spopadajo, medtem ko neki drugi oddelek opazuje desno krilo generala Kurokija severno od Jalu. Zdravstveno stanje čet je precej ugodno.
London, 7. junija. «DaiIy Mail« poroča : Prva japonska armada Dod Kurokijem pri Fenvančenu sestoji iz 2 in 12. in bržkone še ene nadaljne divizije. Druga armada pod Okom pred Port Arturjem sestoji is 3., 4. in 5. divizije. Tretja armada pod Nodzom pri Siujanu sestoji iz 6., 10. in 11. divizije. — Za 8. in 9. diviziio se ne ve, kje tabori. Vsaka divizija šteje 25.000 mož. 5. divizija, ki se izkrca pri Port Arturju, bo imela pri napadu na trdnjavo najtežje delo.
London, 6. junija. Iz Kurokijevega glavnega taborišča ni skoro nobenih poročil. General, o katerem se je poročalo, da je vjet, poroča, da je odposlal iz Fenvančena poizvedovalne čete proti Sajmači. — Dne 3. t. m. so zadele na 600 mož sovražno konjenico zahodno od Hsinkajlina ter jo zapodile v beg. Japonci so imeli enega mrtveca in tri ranjence.
Boji.
Petrograd, 6, junija. General Kuropatkin brzojavlja carju: O posameznostih
denič pod mostom zaklical: »Paraška!«, da je dotična Paraška takoj znala, katera je prava, dasiravno je moralo biti vsaj kakšnih deset Parašk na mostu. Samo enkrat sem videl, da na klic ni prišla prava na plesišče, in mladenič ji je brez ceremonij rekel, naj se vrne. Morala se je vrniti na most in čakati na prihodnjo priliko, a vračala se je veliko bolj počasno, kakor je pa prišla.
Nato se je pričel ples. Plesali so š u m k o in pozneje k o 1 o m e j k o. Ko je godba utihnila in ples bil končan, bežala so dekleta ena za drugo na most nazaj in pričakovala, kdaj bodo zopet poklicana. Mla-denči so se na plešišču zbrali in Be očividno posvetovali, kaj bodo plesali dalje. Nato bo pričeli iznova po imenih klicati dekleta in sopet so plesali. Tako su se zabavali do večera. Na cesti in okrog pleBišči in mosta so stali starejši ljudje in otroci in gledali na ples. Nobenega nereda, nobenega kričanja ni bilo čuti nikjer. Samo melanholični glaB strun je dramil tišino, in vrtenje parov je oživljalo okolico. In mimo njih so šumeli in bežali valovi in is zionika se je včasih ogla sil zamolkli zvon.	L. L—d.
spopada dne 30. maja pri Vafanku se poroči : Neki ruski konjeniški oddelek, obsto< ječ is dragonoev, kozakov, jezdečih strelcev in ene baterije, je dobil, prihajajoč od Van-čialina, proti poldne 30. mija obvestilo, di dve stotniji obmejne straže menjavati strele s sovražniki, ki so se utrdili v Učiatunu Konjeniški oddelek je nato idirjil proti Vi fanku. Proti 1. uri popoldne je sovražnik s precejšno močjo udri is Učiituna. Tedaj sta dve stotniji sibirskih kozakov zdirjali čez železniško progo ter napadli jiponsko konjenico, ki je tvorila prednjo stražo, toda sta bili v boju mož proti možu skoro popolnoma uničeni. Nato sta odhitela na bojišče dvi eskadrona in oddelek s strojnimi puškami. Toda tudi ta oddelek se je moral umakniti. Vendar pa se je našim konjenikom posrečilo prepoditi drugi japonski eskidron k oddelku s strojnimi puškami, ki je oddal osem dobromerjenih strelov, tako, da se je eska-dron umaknil s precejšnjimi izgubami. Na umikanju je ta eskidron zadel na Btotnijo obmejne straže, ki ga je zapodila v divji beg. Proti pol 2. uri so pričele delovati naše baterije ter uspešno streljale na sovražnike. Medtem se je obrnila sovražnikova pehota proti Učiitunu in proti 2. uri so se prikazali sovražniki na višinah, kjer so bili preje naši dragonei. — Naše izgube so sledeče: Težko ranjen poročnik Meyer, lahko ranjen podporočnik Brandt; 3 možje so padli, 9 jih je bilo težko, 23 pi lihko ranjenih. Japonci imajo precejšne izgube. Pri nekem pidlem jiponskem podčistniku se mšli poročilo, da ie samo pri 14. dragonskem polku padlo 70 mož.
Tokio, 7. junija. Oddelek jiponskih bojnih čet, ki se je izkrcil v Tikušanu, je presenetil in pobil v nedeljo neki kozaški oddelek na cesti proti Kinču, 6 milj severozahodno od Takušana.
Odstranjevanje min.
Tokio, 7. junija. Admiral Togo po • roča: Dasiravno je morje nemirno, vendar odstranjevanje min v Tilienvanskem zalivu zelo napreduje. Od 3. do 6. t. m. smo našli 4000 min ter jih uničili. Plitve ladje že lahko varno plovejo.
Nemški častnik is ruskega taborja
Pruski podpolkovnik Gaedke poroča iz ruskega tabora. Občudovanja vreden je mir in zaupanje, katero kažejo ruski vojaki, dasi vedo, di stoje pred odločilnim trenutkom. Ko bi ss posrečilo Japonoem, vzeti Mukden, bi bilo nemogoče iti na pomoč Port Arturju in bi se morali omejiti le na brambo. Zdi se, da se Mandžuri nagibajo bolj na ruako stran, ker upijo od te strani več gospodarskih koristi. O bitki pri Jalu pravi Gaedke: O hrabrih polkih, ki so se bili ob Jalu zi slavo ruskega orožja, mora vsakdo govoriti le z cbJudovanjem. Junaštvo 12. strelskega polka, ki je dvakrat vzdržal burni japonski napad in si zagotovil prosti odbod v Liaojan, spominja najkrasnejših zgledov iz nemško francoske vojske. Poveljnik polka, dva poveljniki praporov, devet stotnikov, mnogo častnikov in 70 odstotkov moštvi je obležalo m bojnem polju. To so vse drugačne številke, kakor smo jih pa slišali z južnoafriškega bojišča. Zdaj si stojita nasproti dva sovražnika, ki sta diug druzega vredni, obi najpopolnejše izvežbana in oborožena. Vojski bo dolga in krvava, a zmaga gotovo ruska.
Posebni vlak generala Kuropatkina.
Posebni vlak, katerega se poslužuje general Kuropatkin, vrhovni poveljnik ruske armade v Mandžuriji, na svojem inšpekcij skem potovanju, opisuje neki dopisnik sledeče : Vlak sestoji1 iz dveh vozov, katera sta določeni le za generala. Oba vagona sta izdelana v najmodernejšem slogu. V prvem je velik, z rdečim usnjem tapetovin silon, ki je zelo elegantno urejen, dilje imi vagon še dve spalnici, poleg njiju je pa delavnica. V drugem vagonu je jedilnica, kopalnica, kuhinja in soba za služabnike. Dalje sta še dvi s prvimi po hodniku zvesim vozova prvega razreda za generalovo spremstvo, in končno še trije tovorni vozovi zi prevoz prtljage in živil.
Rusko brodovje is Evrope v Asijo.
London, 7. junija. »Daily Mail« po roča iz Petrogrida: E n q u i s t , nikolajevski guverner, je imenovan za poveljnika brodovja, ki takoj odpluje v Vzhodno Azijo, da poskusi oprostiti Port Artur na morju.
Japonska kupuje ladje.
Bremen, 7. junija. Kakor Be po roča, je nemška pirobrodna družba »Hansi« prodali po londonskem posredovanju Japonski pirnik »Hochheimer«.
London, 7. junija- Pogijanja med japonsko in Čilensko vlido radi prodaje vojnih ladij bo dokončina. V kratkem od-plujejo štiri lidje z moštvom vred na Ja pomko.
Vladivostok.
Tokio, 7. junija. Nad Vladivostokom in morjem na okolu se razprostira gosta megla. Zato ni mpad z morji sedaj ni misliti.
Bitke na morju?
Liaojan, 6. junija. Reuterjev dopi-sovalni urad poroča: Tu se govori, da je rusko brodovje udrlo iz portarturske luke ter doseglo mnogo uspehov.
Čifu, 7. junija. Tu prevladuje mnenje, da se je včeraj zvečer vršila v Pečil-skem zalivu pomorska bitka. Pamiki poročajo, da so čuli močno streljanje. Podobna poročila prihajajo iz drugih virov. Prebivalci gričev okoli Čifu so slišali kanonado ter videli na morju močno bliskanje.
Cifu, 7. junija. Preteklo noč so Japonci očividno poizkušali, napasti Port Artur na suhem. Neka ladja, ki je odplula včeraj zjutraj iz nekega kraja tri milje od Daljnega, je slišala v severni smeri od Port Arturja od 7. ure zjutraj do 2. ure popoldne močno kanonado. Misli se, da so Japonci nameravali Port Artur napasti na morju in na suhem. Ko so pa Rusi to opazili, so poslali svoje brodovje iz pristanišča ter tako preprečili, da ni zamoglo japonsko brodovje sodelovati skupno z japonskimi četami.
Rusi v Koreji.
Soul, 7. junija. Kakor brzojavlja japonski konzul v Genzanu, se Rusi umikajo od Hamhena v smeri proti Pinjanu. Dalje še poroča konzul, di so kozaki kovonskega občinskega predstojnika umorili s sulicami, ker jih ni hotel preskrbeti z živili.
Japonci in Američani.
Visok vojaški dostojanstvenik v Petrogradu je izpovedal, da se vrše med Zedi-njenimi državami in Japonsko pogajanja, da bi Američani prepustili Japoncem Filipinske otoke v naiem. Američani ne nasprotujejo v tem oziru Japoncem, najbrže zato ne, ker imajo na Filipinskih otokih z domačini vedne sitnosti in tudi Rusi niao nikakor zadovoljni, da bi se na ta ničin povečal* jiponska država.
Ogrska delegacija.
V včerajšnji javni seji je bil vojni pro račun sprejet v tretjem brinju. Nato je po ročal o zahtevah vojne mornarioe delegat grof Teleky. Ko je govoril delegat Okoli-csany proti in delegat Bolgar za zahteve mornarice je po stvarnih pojasnilih vladnega zastopnika bil sprejet proračun vojne mornarice v splošni in podrobni razpravi. Dele gacija je še odobrila končne račune in kredit za okupacijski deželi.
Prihodnji seja ogrske delegacije je danes; na vrsti je tretje branje včerij sprejetih predlog. Popoldne pa ima zadnjo sejo.
Ministrstvo Kramar - Biirnreither ?
„Novoje Vremja" prinaša naslednjo brzojavko svojega dunajskega poročevalca: Češki krogi upaio, da bode zadnji govor dr. Blirnreiitherja v delegaciji povzročil pogajanja med Čehi in Nemoi, vsled kojih bode nastopilo koalicijsko ministrstvo Kramar Barnreither.
Posledice stavke železničarjev.
Dne 6. junija se je v Pešti nadaljevala sodnijska razprava proti odboru stavkujočih železničarjev. Priče so izpovedale, da je bilo v stanovanju stavkarskega odbora kakih 300 železničarjev, ki so bili jako razburjeni in izjavili, da bode odbor za stavkujoče železničarje odstavljen, ako sprejme vladne predloge. Med državnim pravdnikom in predsednikom sodnega dvora je prišlo do prepira pri zaslišanju priče diurnista Farben-heima, kateremu je državni pravdnik očital, da je pri policijskem zaslišanju izpovedal drugače kakor sedaj. Pri nadaljnem zaslišanju prič izjavlja poslanec Hock, da po njegovem mnenju stavkarski odbor ni vplival na stavkujoče. Član odbora, Saday, je pričo celo prosil, naj na množico vpliva v pomirjevalnem smislu, a je bilo vse zaman, ker so bili stavkujoči prepričani, da jim vlada ugodi, ako bode trajala stavka še dva dni. Priča grof Teodor Battbyanyi izpove, da začetkom trgovski minister Hieronymi ni bil nikakor voljan sprejeti odposlanstva stavkujočih, a se je končno odločil za spre jem. Zastopniki so zahtevali popolno pomiloščenje in tudi, da se jih ne bode zasledovalo sodnijsko vsled stavke. S tem je bilo včeraj zaslišanje prič končano.
Francoski konkordat.
Vodilno glasilo katoliškega centra na Nemškem, »Germania«, prinaša velezanimiv dopis svojega poročevaloa v Rimu o francoskem konkordatu. Papež Pij X. je rekel nedavno pri avdijenci nekemu francoskemu škofu: Ako se konkordat s Francosko porablja samo za podjarmljenje cerkve in da je »un' elemente di diseordia piuttosto che di concordia" (da je bolj vzrok zi neslogo kakor pi za slogo oerkvene in državne oblasti) bi bilo pič bolje, di se odpravi.
litega mnenj* so tudi v pretežni večini francoski škofje, kar dokazujejo njihove izjave v Rimu. — Tudi v rimskih merodajnih cerkvenih krogih prodira to mnenje. V Rimu so se prepričali, da Combes s konkordatom eerkvi lahko veliko več škoduje, kikor bi j i mogel, če bi ne bilo konkordata. Ako bi
proti kaki njegovi cerkvi sovražni nameri ugovarjali škofje in apostolski stolics, labke odgovori, da o tem ni ničesir v konkordatu« Konkordat nima n. pr. nikike določbe, vsled katere bi bili kleriki in duhovniki oproščeni vojaške sluibe, in vsled tega morajo služiti v vojski; o redovih, menihih in o redovnicah ni v konkordatu ničesar določeno, torej proč ž njimi! Samostane vlada zatvirja in redovnike in redovnice izganja.
Dovoljeno je po konkordatu škofom, da imajo stolne kapitelje, a vlada ni vesina kanonikom dajati plačo in žito jih črta. Nikakih določb nima konkordat o šolah, in zato so liberalci prepodili duhovnike iz šol.
Kje je v konkordatu določilo, da naj bodo v sodnijskih dvoranah obešeni križi? Zato vun s križi! Nasprotno pa ima francoska vlada po konkordatu pravico imenovati škofe, in žito lahko imenuje, kogar hoče. Imenovani škofje naj se sporazumejo sami a Vatikanom. Nadalje nimi konkordat nikakih določil o tem, koliko bodi ni Francoskem škcfij. — Vsled tegi lahko vlada odpravi škofi ie.
Po konkordatu, ki je bil sklenjen leta 1801. so bile stare Skcfije odpravljene ia papež je v sporazumu s francosko vlado ustanovil 9. cerkvenih provincij: Pariz, Bour-ges, Lyin, Rouen, Tours, Bordeaux,\Toulon, Aix in Besangon z 41. škofijami. Sčasoma je postala ta ureditev nepraktična in zato so v pogodbi iz leti 1817. zvišali število provincij na 17 in ono škofij na 67. Na novo so ustanovili nadškofi|e v mestih Albi, Aucb, Avignon, Csmbrai, Raims, Rennes in Sens.
L. 1871. sta dve škofiji odpadli, ker je Francoska morala Nemčiji odstopiti Akacijo in Loreno. Ni Francoskem je 26 škofij, katere niso naštete v konkordatu, in te lahko vlada, ne da bi kršila pogodbo b cerkvijo, lahko odpravi. Lahko razumemo, zakaj bo francoski vladi nič ne mudi, odpovedati apostolski utolici konkordat.
Razvidno je, da cerkvi sovražni vlada lahko zatira oerkvene naprave in preganja katoliško duhovščino, ker v konkordatu manjka natančnih določil. Saj največjo krivico lihko zagovarja, češ, saj ni v protislovju s konkordatnimi določili in tako vleni katoličine, ki se itak, žal, povsodi neradi bavijo s politiko. Zgsdovina nas uči, da je od sovražnikov cerkve razširjena frazi: »Vera izključuje politiko« dobila odmev v mnogih srcih popolnoma vernih in. zvestih katoličanov v veliko škodo cerkve in tudi avne morale. In zlasti na FlancoBkem je anzenizem in galikanizem povzročil brezbrižnost katoličanov v politiških zadevah, ki so v popolnoma katoliški državi izročili po astni krivdi, politiške zadeve v roke brezvercev, katere vodijo in nadvladajo frami-soni, ki so popolnoma odvisni od judov. In ravno judovstvo povzroča na Francoskem največ versko gonjo proti katoličmom. Kakor so bili judje vedno onii element, ki je jovsod, kjer je prišel do veljave, povzročil versko vojsko proti katoličanom, kakor že v starem rimskem cesarstvu za časa prvih preganjanj kristjanov tako tudi v najnovejšem času.
Naj bi sedanja verska gonja na Francoskem odprla že oči tudi katoličanom, da bi se pričeli politiško organizirati. Uči naa pa tudi, kake razmere bi postale pri nas, ako bi katoličani vrgli politiško orožje z rok in se omejili zgolj na versko polje.
Sliod tirolskih kmetov.
Dne 4. maja so v Stercingu zborovali kmečki delegati, ki so zastopali 170 kmečkih občin. Na shodu delegatov so bile sprejete sledeče resolucije:
Splošne zahteve: Prvi splošni kmečki shod zahteva, da se niti za las ne prikrajšajo v ustavi ljudstvu zajamčene pravice in naj se zopet omogoči delovanje državnega zbora, a ne samo za rešitev državnih potrebščin, marveč tudi za koristi ljudstva. Neobhodno so potrebne preosnove pri davkih in pristojbinah. Odpravita naj se zemljiški in hišno-razredni davek kot državna davka in naj se preosnova teh davkov nakaže občinam. Nadalje zahtevamo preosnovo pristejbin in podržavljenje notarijata. Da bode pokrit primanjkljaj, ki ga bode državi povzročila prepustitev zemljiško- in hišno-razrednega davka občinam, naj se poviša na zgoraj dohodninski davek, ki naj se bolj primerno porazdeli med posamezne narode v Avstriji. Znatno naj se obdači mobilni kapital osobito na borzi. Vpeljejo naj se davki na lišp in potrate, kojega imajo že vpeljanega druge države.
V armadi zahtevamo dveletno vojaško službo, tudi naj odpade v 11. in 12. službenem letu predpisana orožna vaja. Za čas žetve naj se dovoli vojakom dopust, kakor v Nemčiji, in šesttedenski dopust jeseni. Ubogim rezervistom naj vojna uprava povrne potne stroške. V armadi bodi uveden nedeljski počitek, tudi naj se odpravi prisilni dvoboj. Spremene naj se tudi predpisi o pripregah v prilog kmetom. Nadalje obsega resolucija več zahtev glede potrebnih železnic.
Nidilje protestirajo najodločneje proti temu, di bi se pogodba z Ogrsko ali piav-
\
1. Priloga 13 L. štev. ..Slovenca" dn6 11. junija 1904=.
tonomni carinski tarif uveljavila s § 14. in zahtevajo, da dobe živinoreja, sadje- in vino-reja ter gozdarstvo primerno zakonito var stvo. Pri sklepanju carinskih in trgovskih pogodb naj se poskrbi, da se ohranijo našemu trgu za sadje, vino in živino dosedanji odjemalci, in če to ne bode mogoče, morajo se preskrbeti kmetijskim pridelkom odjemalci v inozemstvu Naše meje naj bodo zaprte uvozu mesa in Sivino iz Rusije, Balkana in prekmorakih držav. Zahtevali so varstvo za naše gozdarsko gospodarstvo in med drugim ugovarjali nameravanim premembam tarifa, s katerim bi bila znižana cena lesu iz drugih držav. Nadalje protestirajo, da so krati kmetom v državnih gozdih in pašnikih pra vica do paše. Uvedejo naj so direktne volitve, razdele mandati po razmerju davkov in prebivalstva, odpravijo neopravičeni privilegiji in dovoli splošna kurija za deželni zbor.
Končno pozdravlja resolucija zvezo kmečkih posestnikov kot prvo rešitev za zatirani kmečki stan. Kjer se druži vse, tam ne sme kmečki stan ostati osamljen, ako hoče ostati zaslomba driave. Le v edinosti je kmečki stan močan. Dne 5. junija se je vršil shod, na katerem je bilo 7000 kmetov. Na shodu so bile predlagane resolucije z velikim na vdušenjem sprejete. Novoustanovljeni kmečki zvezi je takoj pristopilo 500 kmetov. Shod so priredili kršč. socialei.
Volitve za bukovinski dež. zbor.
Vlada je razpisala nove volitve za bu kovinski deželni zbor. Kmečke občine bodo volile 22., mesta in trgovska zbornica 26. in veleposestvo 28 julija.
Italija in Vatikan.
Dunajska »Allgem. Ztg.«, poluradno glasilo ministrstva za zunanje zadeve, prinaša članek o zbližanju med Vatikanom in Kvi-rinalom. List trdi, da dunajski diplomatični krogi živahno raiprevijajo, vprašanje o omenjenem zbliž*nju. Stališče kardinala Rampolle je v Vatikanu omajano in Pij X. se je odločil, da zavzame kar mogoče Italiji prijazno stališče, obenem pa tudi nastopi odločno proti liberalni italijanski politiki. Italijanska vlada, kakor tudi kralj Viktor Emanuel, podpirata na vso moč vatikanske namene. V Parizu so vsled tega neprijetno presenečeni, zlasti še zato, ker je izjavila laška vlada, da ne bode s Francoske pre gnanim redovom stavila nikakih zaprek, če se naselijo v Itaiiji, in jih bodo sprejela gostoljubno. V Vatikanu so prepričani, da je razpcr s Francijo in odpoved konkordata gotova stvar. Tako dunajski list.
Ločitev katoliškega zakona.
Omenili smo svoj čas nevarnosti, ki jih bodo mogoče trpeli katoličani voled revizije državljanskega zakonika. In res, že skušajo vplivati razni kat. cerkvi sovražni krogi na predsednika komisije za revizijo drž zako nika. »Diultvo katoliških ločenih soprogov« se je obrnilo na dr. Ungerja, da naj se od pravi § 111 državnega zakonika, ki sa glasi: Katoliški zakon je ločen lo vsled smrti enega zakonskega. V smislu § 44 drž. zakona jo pa zakon pogodba med dvema osebama iti se zsto § 111 in 44 ne ujemata. Peticijo bode društvo poslalo tudi na deželo in zato opozarjamo somišljenike, naj pazijo, da ne bodo sovražniki kat. carkvo premotili ljudi k podpisom te peticije
Italijanski proračun.
V senatu je 6. t. mes bila razprava o spremenjenem proračunu za leto 1903/04 Finančni minister je izjavil, da je italijanski proračun edini v Evropi, v katerem ni treba upoštevati kredita. Državni zaklad je v ugodnem položaju in znaša blagajniška zaloga 200,000000.
Štajerske novice.
š Cerkvene stvari. Za knezo škcf. duhovnega svetovalca je imenovan vlč. gosp. Franc H i r 11 , župnik v Slivnici pri Ma riboru. — Zopet nastavljen je kot kaplan v Hajdini č. g. A v g u š t i n J a g e r , ki je bil vsled bolehnosti začasna vpokojen. — Petindvajsetletnico svojega žup. nikovanja je obhajal dno 1. maja čast gosp. Anton Merkuš, župnik v Ž-.talah. — Umrl je dno 27 maja o. M a k s Zaplata v Mt ttersdorfu. Pogreb je bil v nedeljo, dno 29. maja. Vodil ga je pokojnikov brat, velečast. g. J jsip Kralj, dekan v Z-avrču, spremljan od dvanajst duhovnih so-bratov.
š Občni sbor jareninske zadruge
bo v nedelje, dno 12. t. m, po zjutranjem sv. opravilu v čitalnici s sledečim sporedom : 1. Letni račun ; 2. volitev razsodišča in nadzorništva; 3. slučajnosti. Jareninska zadruga je dobila tudi letes 300 kren deželne in državno podporo, za kar so ima zahvaliti posredovanju deželnega odbernika g. R o b i č a. Bodi mu tukaj v imenu načelništva izrečena prisrčna zahvala.
š Jarenino je obiskal v ponedeljek, dne 6. junija, štajerski namestnik grof C 1 a r y. V njegovem spremstvu so bili okr. glavar grof AttemB, deželni odbornik g Ro-bič, načelnik okrajnega zastopa, župan mariborski Schmiderer, podžupan mariborski Pfrimerer in drugi. Ogledal si je naše po viharju in toči poškodovane kraje in delil nekaterim kmetom izdatne podpore za prvo silo. Obljubil jo izposlovati še izdatnejšo pod poro. Ljudje so mu jako hvaležni. Našemu ubogemu ljudstvu bodo merodajni krogi na vsak način na pomoč priskočili. Vsa čast jim I Posebno je namestnik pokazal svojo človekoljubno srce, ko si je dal od čast. g. dekana jareninskega razkazati najbolj poškodovana posestva.
š Šolska veselica. Od Sv. Marka pri Ptuju se nam piše: Ljudska šola je priredila v nedeljo, dne 5. junija, tombolo v prid revnim šolarčkom. Po večernicah zbralo se je mnogo ljudstva. Prišla je tudi ptujska gospoda, katera jo prisostvovala igri in pomagala s prispevki. Tem potom ji hvaležno izrekamo srčno hvalo. Pohiteli so k nam sosedni prijatelji od S». Marjete, iz Puhla in okolice; posebno veliko veselja so aam napravili dobrodošli gostje od Sv. Barbare v Halozah. Njih izborni tamburaški zbor pod vodstvom gospoda učitelja Vink. Sirona je med igro razveseljeval navzoče goste. Srčna mu hvala! Tudi od Sv. Urbana v Slov. goricah so nas obiskali prijatelji, kar nas je silno razveselilo. Spomina in hvalevredno je omeniti, da tombola ni imela namena denarne dobičkarije. Imela jo 165 efektov ali dobitkov, katere so nabrali odborniki tom bolo pri dobrotnikih ali pa sami mnogo da rovali; tablic je bilo pa samo 200. Raz vidno ie, da je bila tombola nekako dobrot-ljivo delo in požrtvovalnost dobrotnikov šol • ske mladine in revnega ljudstva. Dobitki so bili lepi in praktično zelo pristojni za ljudstvo. Ljudstvo je bilo hvaležno. Odborniki pa ponavljamo stoterno hvalo vsem dobrot nikom, kateri so nam toliko pripomogli in nas razveselili s prijaznim prihodom.
Dnevne novice,
V Ljubljani, 8. junija Liberalci proti slovenskemu delavstvu. Predvčerajšnji »Narod, se norčuje iz desetletnice slovenskega kat. delavskega gibanja. Vsa puhlost liberalnih glav diha iz tega čianka. Najprej zaničuje to gibanje s*t.->, ker jo delavsko. Ljudje, ki so vajeni le frakarije in vživanja, seveda ne morejo proti delavcu imeti drugega čuta. A mi po vemo liberalnim gospodom le to, da se je v teh desetih letih izobrazba našega delavstva povzdignila toliko, da danes preprosto delavko iz tobačne tovarne lahko postavimo poleg usako liberalne šeme v fraku, pa ga bo ugnala v politiki in socialnih stvareh. Le poizkusita! Bilo je več tisoč shodov, predavanj, socialnih kurzov itd. v teku teh desetih let, pri katerih ee je razpravljalo o vseh stvareh, ai se tičejo našega socialnega položaja. Med tem je pa liberalna družba propadala v lenobi in nenravnosti.
—	Danes je intelektualno in moralno stanje ljubljanskega delavstva mnogo višjo, nego duševni nivo tiste »inteligence«, ki se pita s svinjarijo »blov. Naroda«. — Dalje »Slov. Narod« pravi, da ni ta organi zacija nič pomagala. Ta organizacija je podpirala delavstvo vsikdar, kadar jo bilo treba izvojevati potrebnih reform ali braniti de-lavca proti izkoriščevavcu. To so jo godilo vsikdar z uspehom. Tudi pii štrajkih je ta organizacija s svojim previdnim nastopom vedno izvojevala kaj za delavstvo koristnega. A liberalci so bili tisti, ki so izkušali delavstvo potlačiti. Vaakikrat se je »Slov. Narod« postavil na stran izkoriščevalcev. Plačan ali ne plačan je bil vedno na uslugo sovražnikom našega delavstva.
—	Potem se pa laže ta umazani list, da jo ta organizacija le polnila duhovnikom bi sago«. Mi pozivljamodr. Tavčarja, da nam pove, kateri duhovnik jekdaj iskal le krajcarja dobička zase pri slovenskem kat. delavskem društvu! Govori, Tavčar! Ti pač ničesarzastonj ne de laš. Tvoja politika tebi nosi dobičke, tisi plačan za vsako pravdo, ti še nikoli nič poučnega nisi govoril, ti sploh nimaš čuta za to, kaj se pravi delo za ljudstvo! In ti boš komu kaj očital? Bile so stavke v Vevčah, pri kamnosekih, na Javorniku, na Jesenicah, v tovarni za žvepljenke, bili
so nemiri v tobačni tovarni, — in ali ni liberalna družba vedno pobijala delavskih zahtev? In kdo jo tisti, ki sa ustavlja volilni pravici delavstva? Kdo jo tisti, ki ne pusti delavstvu pristopa do ljubljanskega občinskega sveta, kdo mu brani vhod v deželni zbor? To sto vi Tavčarji, Hribarji in Malovrhi, vi, ki ste zvezani z Nemci, vi, ki ste oprode graščakov, vi, katerih duša se sveti iz pisave »Slov. Naroda«, Lo norčujte se.' Prišel bo dan, ko sa bodo na steiaj odprla vrat* v naša javne zaatope slovenskemu ljudstvu, in takrat boste šli tje, kamor spadate.	Več delavcev.
Nevarno obolel ja na pljučnici knez Hugon Windischgraetz. V starosti 83 let ne je bati najhujšega.
—	Sadovi klerikalizma. Celjska »Domovina« piše: Pod tem naslovom je prijavljal »Slov. Narod« dopis iz Celja, v katerem gre v svojih izrazih o opatu gosp. Ogradiju tako daleč, da se čutimo dolžno, pravici na ljubo odločno odkloniti domnje-vanje, da bi bil ta dopis izraz sodbo in volje narodnih krogov v Celju. Da jo gosp. opat Ogradi naroden mož, dasiravno ima na svoji postojanki ležavno stališče, o tem noben pravičen človek ne dvomi. Dasiravno nam je bilo zelo težko, da se ni odločil tokrat v okrajnem zastopu z nami voliti, obsojamo vendar prav odločno tako pis&vo o njem ker jo to tudi v popolnem nasprotju a taktiko, katero so celjski vplivni narodnjaki iz narodnih vzrokov zabičali poročevalcem čas® pisov.
—	Mesto zdravnika je do 15. julija razpisano v tukajšnji c. kr. tobačni tovarni.
—	Na Brezovici pri Ljubljani je ta teden razprodaja hišne oprave, posode, orodja in druge zapuščine po pokojnemu župniku.
—	Domača umetnost Iz Zlatega polja se nam piše: Za našo župnijsko cerkev je g. Ivan Kregar v Ljubljani po naročilu preč. g. prelata in gen. vikarja izdelal krasno monštranco, katere smo jako veseli. Prisrčno se zahvalimo preč. gospodu prelatu, ki nam je kot predsednik bratovščine presv. R. Telesa naklonil tako dragocen in lep dar.
—	Aretirali so v Beljaku bivšega minerja pri karavanskem predoru v HruSici na Gorenjskem, Petra Milinkoviča, doma iz Gospiča na Hrvaškem, ker jo baje sumljiv, da je pri nekem uboju v Hmšici bil tudi navzoč in sokriv.
—	Nevarno pretil. Štefan Žagar, doma iz Podklanca pri Kočevju, je kot hlapec v Podgorici pri Ljubljani pretil svojemu gospodarju ia pa vsem stanovalcem^ ono hiše, da bode vso pobil in p« ustrelil. Žigar je baje slaboumen. Orožniki ao ga aretirali
—	Avtomate s Ciril-Metodovimi žvep-ljenkami namerava na vseh večjih kolodvorih po slovenski zemlji postaviti tukajšnja trgovska tvrdka P e r d a n. Hvalevredna misel!
—	Demonstracije v Zagrebu. Hrvatje so se začeli odločno upirati ogrskim zahtevam. Kakor smo včeraj poročali, plača Hrvaška Ogrom na leto preveč mnogo milijonov, ki bi jih mogla porabiti za razne nujne potrebe. Ker se ravno sedaj vrše v Pešti obravnave o novi finančni pogodbi, zahteva hrvaška javnost ali pošteno in pravično pogodbo z Ogri ali pa popolno finančno samostalnost. V tem smislu se vrše v Zagrebu dijaške demonstracije, katerih se udeležujejo tudi meščani. Tudi mestni očetje so se oglasili. V pondeljek je v mestnem zboru odbornik Timet nujno predlagal, naj se pretrgajo vse obravnave z Ogri, vsi občinski zastopi na Hrvaškem pa naj zahtevajo finančno samostojnost. Odbornik Zavela je pobijal nujnost predloga, češ, da bi škodil Hrvatom. Ze med tem govorom je bil velik krik. Ko pa je odbornik Gašparovič predlagal nezaupnico hrvaškemu ministru Csehu, je nastal tolik krik, da je bila seja nemogoča.
—	Mrtvega našli so v občin, ubož-nici v Skofji Loki 2l!etn?ga Feliksa Jam nika iz Škofje Loke. Napil se je preveč žganja.
—	Umrl je v Litiji fin. koncipist g. A. Guzelj.
—	Razglednice »Danice". Slov. kat. akad. društvo »Danica« si jo dala napraviti društvene umetniško razglednice, kstere je naslikal akad. slikar M. Koželj, član »Vesne«. Svojim somišljenikom in prijateljem je s tem društvo gotovo ustregio. Dobivajo se v »Danici«, Dunaj, VIII. Langegasso 11—111—16.
ljubljanske novice.
Ljubljanski občinski svet.
Draginja mesa.
Včeraj se je občinski svet vendar zopot enkrat pečal z draginjo mesa v Ljubliani in upamo no zadnjikrat. Včeraj je izvolil o d • s e k , ki naj stvar proučuje, in načelnik me
sarjko zadrugo K o z a k je to označeval kot uspeh »b 1 o v e n c a«.
Zupan Hribar je poročal o uspehih njegovih tozadevnih dopisov na razna mesta. Cena mesa ss je posredovanjem obč. svetov znižala v Dunajskem Novem Mestu, Ptuju, Steyerju in Inomostu. Mesto Solncgrad je naznanilo, da namerava ustanoviti mestno mesnico in da Bmejo mesarji v tržnioah prodajati meso Ie po cenah, katere določi mestna občina. V Celovcu bo izvolili odsek, ki proučuje to vprašanje.
Na podlagi mesnih cen v posameznih mestih je dal župan sestaviti tabelo, iz katero je razvidno, da je goveje meso I. vrste v Ljubljani tako drago kot v Solnogradu, Celovcu, v Inomostu je ceneje.
Goveje meso II. vrste je v Ljubljani najdražje (1 K 40 v.), po drugih mestih ga prodajajo po 1 K 32 v., 1 K 24 v., 1 K 28 v., 1 K 36 v.
Govejo meso III. vrste ima enake cene kakor v Ljubljani, v Celovcu in Ptuju, v Dunajskem Novem mestu je dražje, v Gradou za 20 v. ceneje.
Okregani občinski svetniki.
Gg občinski svetniki so se za županovo poročilo kaj malo zmenili in s tem dokazovali, koliko jim je v resnici za stvar. Razpravljali so med seboj jako živahno druge stvari. G, županu je bilo končno to odveč, zato je krepko okregal gg. občinske svetnike. Dejal je, naj bi ga vendar občinski svetniki poslušali, če jih stvar zanima, če jih pa ne zanima, pa ne bo dalje poročal. Za toliko časa bi lahko svoje mejsebojne pogovoro opustili. Če bi stvar ne bila važna in nujna, bi vendar g. Svetek ne stavil nanj interpolacije.
Mesarska zadruga ostane trdovratna.
Zupan je dalje poročal, da je pisal mesarski zadrugi, katori je predložil zbrani ma terijal, naj bi mesarji nekoliko ceno znižali, da bi so odvzelo Ljubljani ime najdražjega mesta v Avstriji. Pismenega odgovora mesarska zadruga ni dala. (Jako previdno! Zakaj gg. mesarji nočejo podati natančno z dokazi podprte pismene izjavo o svojem opetovanem podražovanju mesa? Zupan bi moral pismenega odgovora najodločnojše zahtevati. Upamo, da to stori izvoljeni odsek. Naj le spravijo gg. mesarji na papir vse svoje vzroke velikega podraženja. Tako bi bila najhitrejša primera z drugimi mesti. Ured.) Župan je pravil, da se je zadovoljil s tem, da jo prišla k njemu deputaciia mesarske zadruge, ki mu je pra vila najrazličnejša stvari. Načelnik mesarske Eadruge obč. svetnik Kozak mu je izjavil, da vsaj do konca meseca ne morejo mesarji znižati cene mesa, treba ja še počakati; da jim je nemogoče delati v »izgubo« itd. Zupan je zagovarjal v nadaljnem svojem go voru mesarje s tem, da v Ljubljani koljejo večinoma le pitana volo, kar se v Gradcu ne godi v toliki meri. Malckatero mesto, pravi župan, alovi po svojem mesarskem obrtu tako ket Ljubljana. (Klic: Res je! Ima najdražjo meso! Smeh. Obč. svetnik Kozak nekaj upije) Statistično iz mestne klavnice dokazuje župan, koliko se pokolje v Ljubljani več volov nego krav ter pravi, da se je celo lansko leto poklalo v Ljubljani manj krav, nego v Gradcu cel teden. Graški me sarji predajajo ceneje, ker koljejo manj vredno ž vino in imajo tudi to ugodnoBt, da im3jo hladnice. (G. župan je menda pozabil, da v Ljubljani mesarji pri prodaji nič no razločujejo vdovskega mes« od kravjega in da Be kravje meso ravno tako prodaja pod imenom »goveje« meso kot volovsko. V Gradcu pa morajo mesarji pri prodaji to razločevati in v Gradcu je kravje meso tudi ceneje od vdovskega. Tega g. K o z a k žu psnu menda ni povedal. Ured.)
Prodaja na stojiščih. — Tedenski s e m n j i.
/iupan so je ozrl tudi na razmere v Solnogradu, češ, da magistrat vsak teden objavlja ceno mes«, a občinstvo najmanj ku-pu|o pri mesarjih, ki imajo najnižje cene, ker nimajo dobre kakovosti. Zupan pravi, tla bo treba misliti na to, da so bo v Ljubljani tudi na stojiščih prodajalo goveje moso, kakor so godi v Gtadcu. To bo morda vplivalo, da bo cenejše meso, ker v Gradcu mesarji na stojiščih ložje prodajajo ceneje, nego v svojih lastnih prodajalnicah. Zupan meni, da bo cena tuli nižja, ko bo zgrajena tržnica. Ondi bodo plačevali mesarji za prostor 100 do 150 krop, dočim morajo za prodajalnice sedaj plačevati 500 do 800 kron na leto. Vpoljali so bodo v Ljubljani todenski semnji; odpravili pa letni semnji, ker so letni semnji »vaška naprava«. Tedenski živinski semnji se bodo vršili vsako soboto. Dotično poročilo prido šo pred občinski svet. Zupan hočo končno zopet dokazovati, da je cena živino kriva, da je meso tako ailno postalo drago.
Odsek.
Občinski svetnik Svetek se zahvali županu, da se je »tako intenzivno zavcel za stvar«. Volivci zahtevajo, da čuvamo njihov interes. Treba je nekaj ukreniti. Kakor go vore mesarji, je prej upanje, da bodo zvi šali cene, ne pa znižali. Da volivci ne bodo občinskim svetnikom očitali malcmarnosti v trenotku, ko se tako draže oene živil v Ljub ljani, predlaga, naj se izvoli odsek petih članov, ki bo v dotiki z magistratom proučeval stvar in storil primerne korake proti neopravičenemu poviševanju tržnih cen. Go vornik dalje pravi, da je izvoz živine iz Kranjske silno narastel in da Kranjska tako ne producira toliko, kolikor bi potrebovala. Govornik zvrača vso krivdo na nizko carino in predlaga, naj se naprosi magistrat, da se obrne do vlade, da pri obnovitvi trgovske pogodbe z Nemčijo vpliva, da se carina za izvoz iz AvBtrije zviša.
Občinski svetnik P r e d o v i č pravi, da izvoz v Nemčijo ni prav nič kriv dra erinje. V petih letih ni 100 volov šlo na Nemško. Od zvišanja carine ne bo mnogo uspeha, naj bi se raje skrbelo, da bi ae ljudje ne izseljevali v toliki množini v Ame riko, da bo kdo mogel goji.i živino. Po zdravlja misel o tedenskih semnjih.
Surovosti načelnika mesarske zadruge.
Občinski svetnik in načelnik mesarske zadruge Kozak je stresal svojo jezo nad »Slovenca«. Imel je seboj nekaj številk »Slovenca«, iz katerih si je oživljal spomin o postopanju mesarjev, katere s svojim vod-BUom spravlja v skrajno nasprotstvo z občinstvom. Povedal je, da se je 8. maja žu pan pripeljal na sejmišče. On, Kozak, ga je povabil, naj stopi okolu prodajalcev in vpraša, po čem je živina. G. Kozak sam pri znava, tla so kmetje izpraševali »Ali je to g. župan?«, ko je župan izpraševal po cenah živine. Mi pa smo čuli še nekaj druzega, kar včeraj g. Kozak ni povedal. Po Ljubljani se je namreč širil" dovtip, da so si kmetje šepetali, ko so videli g. Hribarja me šetanti za živino: »Zopet je en nov Pajerc tu. Z zla.im cvikarjem pa vole šlata!« Iz tega sledi, da ni čuda, ako je bila 8. maja živina tako silno drtga.
G. Kozak se je v naslednjem svojem govoru zaletaval v »Slovenca«, da ni res, da bi bila z županom kaj domenjena, ter se je posebno pritoževal, da se »Slovenec« toliko briga za cene mesa Z očividno jezo je oznanjeval »da je »Slovenec« že dosegel, da bo izvoljen odsek. G Kozak je dejal, da je srsmotne, kar sa je v katoliškem lietu pisalo o županu, »katerega je on povabil, da pride.« (Na stvari pač nič ne spremeni, ako je župan Kozaka povabil na semenj, ali Kozak župana. Mi emo trdili, da se na tak način, kakor je v prvi seji naznanjal župan, ne proučuje draginja meea, in pri tem esta nemo, najodločnejše pa zavračamo Kozakove izbruhe o »lažeh«, o »nesramnosti* i. t. d. Ured,) G. Kozak je ves čas svojega govora držal v rokah »Slovenca" ter ee VBak tra-netek pritoževal, da je »našemu gospedu županu rekei »Slovenec« mešetar«. (Smeh.) Kozak: »Da, gospoda moja, mešetar mu je rekel, da gospoda moja, mtšetar, županu jo rekel mešetar, sramota, ali je to pravic*«. Smeh. Obč. svetnik Turk kliče: „Ali mešetar ni človek ?" (G. Kozak je vendar sam povedal, da je g. Jupan mešetaril na sejmu, in povrh je g. Hribar tudi glavni agent banke »Slavije«. Ured)
Kozak: «Mi nimamo, mi mesarji, go spoda moja, miru pred tem listom pred tem »Slovencem". Ti ljudie pravijo, da smo vsi za pobesit«. Po tem nekoliko neresničnem vzkliku se je g. Kozak zadri v tukajšnje delavsko konsumno društvo, če?, zakaj še nima mesarije, in je bahato pristavil, da raditega ne, ker je treh« za mesarijo denarja. Ta izjava je bila kaj značilna in kaže, d» vendar ni toliko revščine med mesarji, ker si načelnik domišljuje, da bi radi denarja drugim ne bilo mogoče ustanoviti mesarije. Nekaj na galeriji navzočih delavcev je dejalo: Načelniku mesarske zadruge naj se mesarji zahvalijo, ako res nastane tudi v Ljubljani zadružna mesarija.
Kozak: Daleč smo prišli. Komaj je danes izšel »Slovenec", že ima, da bo izvoljen odsek. (G. Turk kliče: „Mesarji, kar vas
je na katoliški podlagi, ali slišite }", Kozak: Cene mesa bodo padle, na vsak način padle, če poizkusite sami . . . videli bodete, da imamo prav, ne gre drugače. Obrata pričakujemo po 4. juliju, ako ne bo na semnju toliko tujcev. Za mestjane Ee potegujejo sedaj gospoda pri »Slovencu", kar se še nikdar niso. Na kmete naj gre »Slovenec" nagovarjat kmete, da nam bodo prodajali cenejše živino (to že mesarji sami delajo, a če tudi cenejše kupijo, cen ne znižajo. Ured.), namestu, da piše .Slovenec" laži, ta sramotni list preganja te uboge trpine mesarske." G. Kozak je nato vzel v roke „Slovenca" in čital, da smo poročali tudi o draginji drugod, pozabil je pa povedati, da so tudi drugod mnenja, da je pritisk mesarskega kartela precej neopravičen in da samo mesarji trdijo, da je tako silno draženje opravičeno. Nam se le čudno
zdi, da v Gradcu pri nižjih cenah mesarji bogate, v Ljubljani so pa „ubogi trpini mesarski", kakor jih je nazival gosp. Kozak. Končno se je g. Kozak strinjal z vpeljavo tedenskih semnjev in želel, da se pri klavnici napravi prekladišče. Tu moramo omeniti, da se nam stališče nekaterih občinskih svetnikov, da bo s tedenskimi semnji padla cena mesa že sama od sebe, ne zdi pravo. Treba bo pač v tem oziru nad gg. mesarji kontrole.
Hribarjeve grozdje.
Župan Hribar: G. Kozak me je zagovarjal. Zagovora ne potrebujem, ker mi je vse eno, kaj piše tak list kot je Slovenec". Vem, da v osatu ne raste grozdje. Zupan pravi, da bo opozoril na „binavščino" stranke, ki je za »Slovencem". Pred leti je odličen poslanec te stranke priobčil v »Sle-vencu" članek, da se naj odpravi vso carino za izvoz živine v Nemčijo. Če se to zgodi, bi pri nas še bolj cena živine poskočila. Dotični poslanec je tudi v gospodarskem odseku drž. zbera to priporočal, češ, da je to korist za kmeta. Sedaj, ko imamo še carino, je cena poskečila, potem bi pa še bolj. To kaže hinavščino te stranke.
Tako je rohnel gospod župan. Pozabil je menda na razvoj draženja mesa v Ljub ljani. Mi stojimo na stališču, da nima kmet v primeri s samovoljnim draženjem mesa od strani mesarjev toliko dobička, kot mesarji. Treba je pred vsem spraviti v sklad cene, pod katerimi mesarji kupujejo sedaj od kmeta živino, in cene, pod katerimi proda jajo meso. Za to se aedaj gre in če smo to zahtevali, nismo bili nobeni »hinavci«. Sploh bi priporočili gospodu županu, da on koli kor mogoče malo govori o »hinavščini«. Na zadnjem semnju v Ljubljani je bila že ce nejša živina in je bila cena na semnju v Litiji desti dražja. Naši meBarji pravijo, da kupujejo na Ogrekem vole po 42, 40 in 38, Voger i* Gorice jo pa nedavno brzojavil, da se jih dobi po 33, kolikor se jih hoče. Sedaj je treba v tej smeri preiskav in gospod župan nudi namestu mesa občinstvu oaat če hoče speljati stvar drugam.
Ali menit8, da ne vemo, da so se nekateri mesarji branili, zo -pet podražiti meso, da so se p a u d a 1 i pritisku? Mi mesarjem ne želimo uničenja, ampak to zahtevamo, da imajo pri cenah primerno obzirnost tudi na občinstvo. V tej zadevi zvračati vuo krivdo le na km;te, pa ni prav in je to le na ljubo nekaterim meaarjem nekaka »hinavščina« proti občinstvu.
Kontrola. Občinski svetnik Z u ž e k je želel, naj magistrat vsak teden priobčuje tabele, koliko pitanih volov itd. posamezni mesarji za-koljejo.
Zupan je dejal, da bo to Btoril in da je že sam na to mislil.
Odsek za
dra
proučavanje g i n j e.
V odseku, ki ga je nato izvolil občinski svet, da proučuje draginjo mesa, so go spodje: Svetek, Turk, Skrjanec, Bergant in dr. Karol vitez B 1 e i • w e i s. Prav bi bilo, da bi se v ta odsek poklicalo tudi par drugih mež izmed kupu jočega občinstva in iz raznih slojev, da bo tako delo odsekovo popolno. Upamo, ds bo odsek o svojem delu podal obširno poročilo.
Dopolnilne v t 1 i t v e v odseke.
Pri dopolnilnih volitvah v stavbinski, šolski, olepševalni odsek in ravnateljstvo mestne elektrarne, vodovoda in užitninskega zakupa je bil soglasno izvoljen občin-ski svetnik S u b i c. Ker je bila izvolitev soglasna, je gospod Subic izvolitev sprejel.
Predrznost lektorata g r a • Skega vseučilišča. Rektorat gra&kega vseučilišča je pisal mestni občini, naj svoji slovenski vlogi pri doda ko pošlje za dijaško mizo vsakoletni dar, tudi nemško prestavo. Poročevalec g. dr. Greg. Krek je predlagal, da se ta pre drzna zahteva kratkomalo odkloni. Sprejeto. Sprejet je bil tudi dr. K u š a r j e v pred log, da se brez slovenske pobotnice ne iz plača podpora, ker tukaj se gre za to, da raera rektorat občevati tudi v jeziku, ki je na Štajerskem deželni jezik. Zanimiva je bila opomba dr. Greg. Kreka, da je .nemško" vseučilišče v Cernovicah odklonilo pred leti neko malorusko vlogo. Naposled je vseučilišče prisililo državno sodišče, da je moralo sprejeti malorusko nalogo.
Deželnobrambovska vojašnica in doslednost dežel nega odbora.
Zupan je nainanil, da namerava deielni odbor z dodatno stavbo deželnobramboveke vojašnice že letos začeti, dasi nima zato dovoljenja dež. zbora. Razmere v stari cukrarni, kjer jo sed*j nastanjen del domobranskega polka, so res grozne, zato je stavba res nujna, a čo se y tej zadevi upa dobili dež. odbor naknadnega dovoljenj« dež. zbora,
tedaj je piškavo in grdo njegovo stališče, da ne more izplačevati podpor za pogorelce in druge kmečke potrebe. (To je h i n a v š č i n a I Ured.) Obč. svet je sprejel žu panov predlog, da pod pogojem, da se še letos prične graditi deželnozborska vojašnica, sprejme še nadaljne pogoje dež. odbora, da namreč dovoli 6497 K in da opusti name ravano cesto na severni strani vojašnice. Pred zadnjo točko dnevnega reda je župan na željo obč. svetnikov zaključil sejo. Tako ni prišla na dnevni red nobena interpelacija.
Le občutljivo ! G. Jožef Kozak se je hotel postaviti s tem, da je sinoči v občinskem svetu čez »Slovenca« zabavljal. Mi mu kot mesarju ne zamerimo, da se poteguje za svoj stan, in če Kozak in Hribar zabav ljata čez »Slovenca«, nam tudi prav nič ne škoduje, ampak le koristi. Pa nekaj drugega bi mi vprašali g. Kozaka? Zakaj je on kot mesar tako občutljiv, če pravi »Slovenec«, da je Hribar mešetar? Zakaj se on zgraža nad tem? Poglejte, g. Kozak, »Slov. Narod«, glasilo vaše stranke, kake svinja rije piše ! Če se škofu reče goljuf in tat, vam je prav, a če se g. glavnemu agentu banke »Slavije« reče, da je mešetar, pa se pritožujete, da je to sramotno ? Ali ste vi, g. Kozak, kot ključar šentpeterske cerkve, kdaj protestirali proti temu, da vaše glasilo tako podlo in nesramno napada katoliško cerkev in ljudi sili v brezverstvo ali luteranstvo? Imamo g. J. Kozaku povedati še nekaj, — a prihodnjič, če bo še enkrat tako govoril.
Gleispach v Ljubljani Ta teden pride v Ljubljano grof Gleispach, predsednik višjega sodišča v Gradcu, nadzorovat tukajšnje sod. urade. Predstavljen mu bode veB sodni dvor. Uradniki so pozvani, naj mu povedo svoje pritožbe. Povedo naj mu o krivicah, katere bo se jim dogodile ob avanziranju.
Koncerta na korist Vegovemu sporno; niku se je včeraj na vrtu »Narodnega doma« udeležilo okolu 600 oseb, kar dokazuje, kako živahno se širši krogi zanimajo za spomenik našemu slavnemu rojaku. Kon certa se je udeležil tudi nadvojvoda Jožef Ferdinand. Vrt je bil poln najodličnejšega občinstva. Na korist spomeniku bo še več prireditev.
Za insolventno ss je preglasila trgovina Ernst Jevnikar.
Delavec in prišiljenec. Na stavbišču hotela „Union" je nastal včeraj prepir med ne kim delavcem in nekim priailjencem. Delavec je zagrabil lopato in udaril prisiljenca po glavi. Zadal mu je precej veliko rano.
Koncert društvene godbe vrši se jutri, 9. t. m. od 8 do 12. zvečer v »Narodnem Domu" in s cer pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem pa v areni.
Častno svetinjo za 401etno službovanje je dobil privatni uradnik Luigia Dolzani v Ljubliani.
Češnje na trgu. Zidnjih osem dni vozi vsak dan poseben tovorni vlak iz Gorice na Dunai Bame češnje. Vlak ima približno 17 do 30 voz in vozi s hitrostjo poštnega vlaka. V vsakem vlaku je 170 do 300 ton češenj. — Vlak obstane v Ljubljani, Zsgorji, Celju, Mariboru, Gradcu, Dunajskem Novem Mestu in na Dunaju.
Umrli v Ljubljani: v bolnici: Josip PetriS, delavčev sin, 13 let; Marija Csgnnr. kajžarica, 43 let; Jernej Leskovec, delavec, 31 let; Jakob Zaplotnik, uastir, 40 let.
Pevsko društvo »Ljubljana" poleti v nc deljo, 12. t. m., v G a m e 1 j n e k Je r a s u , ter vabi tem potom čč. gg. podporne člane, ljubitelje petja in spit h vse prijatelje društva, da se tega izleta udeležb. Petje in prosta zabava. Olhod z vlakom od šišenskega kolodvora ob 2. uri popoludne do »Tavčarjevega dvora« in od tam z vo zovi ali peš v Gameljne.
h brzojavk.
Dunaj. Cesar pride 10. t m iz Bu dimpešte sem ter ostane na Dunaju do konca junija Potem se poda v Išl.
Beigrad. Kraljica Natalija in sestri kraljice Drage priredijo v soboto, 11. t. m., rekvij za kralja Aleksandra in kraljico Drago.
Beigrad. Nemški poslanik pri srbskem dvoru, Voigts-Rhetz, je odpotoval iz Bjlgrada. — V ministrskem svetu je minister predložil listo novih diplomatov Mini ptrski svet ni o iobril liste in vsled tega namerava Paš č odstopiti.
Sofija. Napredni učitelji v Bolgariji so na učiteljski konferenci sklenili odpravo verskega pouka v šolah. Ta sklep je povzročil veliko nevolje prebivalstva, ki zahteva kaznovanje dotičnih učiteljev. Mnogo učiteljev je na Bolgarskem socialistiškega mišljenja.
Izpred sodišča.
Ispred ljubljanskega porotnega sodišča
Uboj. Janez Fajfar, posestnika sin v Lajšah, je dne 25. aprila pil z rešetarjem Jakobom Pikavnikom v Smidovi hiši žganje.
Po tretji uri popoldne je prišel tja tudi zidar Jurij Barnik ter začel z omenjeno dvojico piti. Unel se je med pivci živahen raz* Rovor, kateri se je končal s prepirom med Fajfarjom in Bernikom, ker prvi je slednjemu očital, da je nekoč pri domači hiši zgradil tak zid, da se je podrl in bi kmalo njega ubilo. Ko je zidar Bernik pripomnil, da bi to prav bilo, ujezil se je Fajfar ter udaril zidarja, tudi mu je opetovano grozil, na kar mu je Bernik odgovoril, da ga lahko, ker je še enkrat mlajši od njega, D« bi se ognil nadalnjemu prepiru, je Barnik odšel, a obdolženec ga je ša med vrattni branil in pripomnil: „S tem-le železnim kladivom te bom". Frančiška Smid je še videla, ko sta stopila Fajfar in Bernik na prosto, da je letel proti Berniku 6 kg težak drog, kateri je bil v domači veži pri durih prislonjen. Videla je tudi Bernika poleg droga na tleh ležati. Na njeno očitanje, zakaj je Fajfar zidarja pobil, odgovoril je ta, da je Bernik sam padel, ker je bil pijan in pri padcu z glavo ob skalo zadel in se tako poškodoval. Krvaveči Barnik je Bkušal ustati, a ni mogel. Gospodar Smid ga je spravil s pomočjo nekega soseda v hišo, kjer je drugi dan dopoludne umrl. Raztelesenje trupla je dognalo, da j a dobil Bernik močan udarec na glavo in vsled otrpnenja možganov umrl. Porotniki so vprašanje glede uboja potrdili, na kar ga je sodišče obsodilo m 4 leta težke ječe, poojstrene s postom vsak mesec.
Tat v „Narodni tiskarni". Blaž Privršek iz Dola pri Zidanem mostu je prišel po vojaški službi v Ljubljano, kjer je pošlo val v raznih službah, naposled v »Narodni tiskarni« kot sluga in raznaševalec. Imel je skrbeti tndi za svojega nezakonskega otroka in ker je bil v denarnih stiskah, rodila se mu je misel, da izvrši tatvino v tiskarni, katero razmere so mu bile po podbrobnosti znane. Kakor znano, je vzel iz Kopitarjeve miznice šop bankovcev, katerih ni preštel, in v papir zaviti kovinski denar. Po izvršeni tatvini je šel v gostilno h Lojzetu na Žabjak in ker je bilo doma zaprto, je Sel v Maličev hotel, kjer je sede do jutra zadremal. Privršek pr<)vi, da se je koj drugo jutro svojega storjenega dejanja pokesal in bi bil rad denar podvrgel, a se je bal, da ga zasačijo. Od vzetega denarja je porabil kakih 28 K za hrano, stanovanje in za dežnik, kterega je kupil za 6 K svoji znanki. Denar je skril v svoji postelji. Za tatvino ni bil z nikomur v dogovoru; razsodba je že znana.
Ljubosumni zaročenec. Alojzij Sušnik iz Boh. Srednjevasi in Janez Kavčič sta delala pri gradbi železnice na Boh. Beli. Na stanovanju in na hrani sta bila pri gostilni čarju Jakobu Mandeljnu. Kavčič je bil zaročen z njegovo 171etno hčerjo in zgovor jeno je bilo, da se takoj poročita, ko bo Kavčič vojaščine prost. Eno napako je imel Kavčič, ki ga je tirala v prerano smrt — ljubosumnost. Ker so tovariši to njsgovo ast poznali, so mu kaj radi ponagajali. V ponedeljek, 18 aprila t. I., Alojzij Sušnik in dva njegova tovariša niso šli delat ter so popivali v Mandelčevi gostilni Pridružil se im je tudi Janez Kavčič, ki pa ni mogel že 14 dni delati, ker je imel roko poškodovano. Popivali so celi dan in prijateljsko med seboj občevali. Neposredno pred ve čerjo sta obdolženec in Kavčič še v veži skupaj pivo pila, okoli 7. ure so šli vsi skupaj v kuhinjo veiierjat. Kavčič je zapazil )ri Sušniku prstan, katerega mu je Terezija dandelc le do večera posodila. To in dejstvo, da je v Sušnikovo črno kavo več ruma vlila iakor v njegovo, vzbudilo je v njem sum, da daje zaročenka Sušniku prednost. Sušnik »ravi, da je Kavčič večkrat iz Ijubosum-)03ti jokal. V kuhinji je začel obdolženec Kavčiča izzivati s tem, da ga je po prsih Kitrka). Sprijela sta se, vmes sta posegla udi delavca Franc Beton in Jože Bajželj, a srčmsr ju je iz kuhinje iztiral. Sušnik je oklical v veži stoječega Betona nazaj, ta je pa potegnil Sušnika proč od Kavčiča. Nato je Sušnik zamahnil čez desno ramo Beto novo z odprtim nožem in zadel Kavčiča v prsa. Ta je pogledal v zrak in rekel: „Oj kako meni kri teče". Zahteval je zdravnika, stopil čez kuhinjski prag, tam se je zgrudil in umrl; prerezana mu je bila srčna žila. Porotniki so Sušnika uboja krivim spoznali, in sodišče ga je obsodilo na 5 let težke ječe, poostrene z 1 postom na mesec.
Radi goljufije sta bila pred mariborskimi porotniki obsojena 46 letna Eva Holz iz Studenic in Robert Friderik Hauser, ker sta v Zagorci zažgala hišo, da bi dobila zavarovalnino. Holz je bila obsojena na 2 in pol, Hauser pa na dve leti ječe.
Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani.
Umor na costi. Šiviljo Ano Vokač je v nedeljo na cesti napadla 26letna sobarica Eiiza Strasner. Ana Vokač je hotela pobegniti in je skočila v neki voz, sobarica je pa skočila za njo in ji zasadila v srce kuhmjski než tako, da je Vokač na drugi strani voza mrtva padla na tla. — Umorjen slikar. Nemškega akademičnega slikarja Frica Kloffka so v južni Afriki umorili Hereri. — Nevarne klobase. V
Lvovu je v nedeljo obolelo 6 oseb, ki eo jedle pri nekem prodajalcu svinjine kupljene klobase. Ena oseba je po noči umrla. Včeraj je zopet obolelo osem oseb, na katerih so se pokaiali znaki zastrupljeoja. — Poslanec na begu. Iz Belgrada poročajo, da je zastopnik mesta Kračevao, poslanec in trgovec Arsenijevič. pobegnil v rivico. Zapustil je veliko dolgov.
—	Stavka zidarjev v Solno-gradu se vedno bolj razširja. Danes zjutraj so pričeli delavci pri dveh nadaljnih stavbinskih tvrdkah stavkati. — Korupcija v Italiji. Iz Rima se poroča: Ravnatelj narodnega muzeja v Neapolju, profesor P a is, je bil radi i zlorabljanja svoje uradne oblasti odstavljen. — Ženske cerkvene govornice. V nedeljo nastopijo prvikrat ženske pri cerkvenem opravilu v amerikanski cerkvi v Berolinu kot cerkvene govornice. — Železniško postajo razstrelili v zrak. V državi Cilorado ao neznani zli bovci železniško postajo Independence z 300 funti dinamita razstrelili v zrak. 15 oseb je bilo takoi mrtvih, več je smrtnonevarno ranjenih. 100 unistiikih delavcev je aretiranih.
—	Vihar v Španiji je okolu Ma drida dne 6 t. m. napravil velikansko škodo. Ceste v Madridu so bile pod vodo, več hiš razrušenih. Vinska letina je uničena. —
Veziljka in gospodinja, pozor ! Koliko gospA in deklic ae še dandanes muči s krpanjem perila in vkljub temu ne morejo krpati dobro in trpežno ; še več se jih pa muči z vezenjem in potrebujejo za to mnogo iasa. Ko ao pa dela dovršena, in to le vsled tega, ker dotična gospa ali deklica ni veza-teljica in torej nima potrebne ročnosti, da bi izgotovila lepa dela. — Dobe se pa tudi ve-ziljke, ki si z vezenjem služijo kruh, a si morejo pri tem le malo prislužiti, ker je ročno vozenje zelo trudapolno in ni plačano v primeri s trudom. — Posledica temu je, da se ta lepa domača in hišna umetnost vedno bolj zanemarja. — Seveda se je ta umet nost v zadnjih letih jela zopet oživljati, za kar pa pre v veliki meri zasluga znani tvrdki Singer & Cd., akc. družbi za šivalne stroje. Ta tvrdka je namreč izdelala šivalni stroj, ki ni le najboljši stroj za šivanje, marveč tudi naglo in izborno pospešuje vezenje. — Po tej veliki ideji, ustvariti šivalni stroj, ki ne le šiva, marveč tudi veže in krpa, je bilo možno doaeSi čudovite uspehe na polju vezenja. Dela, za katera bo prej rabili leta in mesece, Be morejo izvršiti dandanes v nekaj dneh ali urah, in ta dela niso strojno vezenje, marveč izvirna, kot bi bila vezena z roko. Šivalni stroj je le pripomoček za pospešitev vezenja. — Toda ne samo h tem je pospeševala vezenje tvrdka Singer & Co., ake. družba za šivalne stroje, marveč tudi s tem, da vsakogar brezplačno nauči te lepB umetnosti. Vsako leto priredi blizu 45.000 brezplačnih učnih tečajev za vezenje po ce lem svetu in računati se sme nad 100 000 oseb na leto, ki se pri Singer & Co. akc družbi za šivalne stroje brezplačno nauče vezti v njenih prodajalnah. — Tudi pri nas na Kranjskem se prirejajo od strani tvrdk3 Singer & Co„ akc. družbe za šivalne stroje, nčni tečaji in prihodnji se zopet vrši sredi tega meseca. Vsi oni, ki imajo že izvirni Singerjev šivalni stroj ali si nameravajo istega omisliti, naj pazijo na ime »Original Singer«. — Pojasnila o prihodnjem učnem tečaju v Ljubljani daje ob vsa kem času radevolje zaloga na bv. Petra oeati 4, razvidno pa je tudi iz lepakov in naših oglasov.
Sultan odlikuje našega ce-sarja.
Sultan namerava podeliti cesarju Frančišku Jožefu hišni red Chanedan i dali-Os man. V drugi polovici meseca junija bode posebno poslaništvo izročilo avstrijskemu cesarju red. To sultanovo dejanje je gotovo velike politiške važnosti. Nekateri listi pra vijo, da hoče sultan s tem pokazati, da ne veruje » vesti, da bi bila AvBtrija neprijazna Turčiji.
Ttlefonska In brzojavna poročila.
Japonsko-ruska vojska.
London, 8. junija. Drugo glavno krilo Kuropatkinove armade se obrača proti Ku-rokiju, med tem, ko bo ostala Kuropatkinova armada zavzela stališče med Jalom in Liao, da prepreči združenje Okove armade z armado Kurokijevo.
Pariz, 8. junija. Jutranji listi imajo poročila iz Petrograda, da Kuropatkin nima samo ene armade, ampak dve. Druga armada prodira iz Vladivostoka tik ob obrežju in ima namen, priti Kurokiju za hrbet. Tako bi bili Japonci med dvema ognjema. Ruski kozaki, ki so prodrli v severno Korejo pod poveljstvom Rennenkampfa, so le prti oddelki druge armade, kateri poveljuje Lin-jevič.
Tokio, 8. junija. Mikado je zapovedal sestavo treh novih divizij, ki so namenjene v severno Korejo in proti Vladivostoku.
Pariš, 8 junija. Francoski poslanik v Petrogradu, ki biva sedaj v Parizu, se je izjavil napram nekemu poročevalcu, da hoče Rusija vojsko nadaljevati do BkrajnoBti. Tega mnenja so vsi merodajni krogi na Ruskem.
London, 8. junij«. Včeraj med 3. in 5. uro zjutraj so čuli v C fu od Port Arturja živahno kanonado. Tudi v Pet ču so čuli od ponedeljka ponoči do 2. ure včeraj zjutraj močno streljanje. Tu so vsled tega mnenja, da je po dolgem pres'edku japonsko bro dovje zopet pričelo bombardirati Port Aitur. Vest, da so že sedaj poiziusili Japonci na-pt sti Port Artur s suhega, smatrajo tu za neverjetno.
Budimpešta, 8. junija. V današnji seji delegacne je zunanji minister na interpela cijo Z;Hronovo odgovoril, da na sestanku v Opatiji ni bilo nobenega dogovora o uvažanju italijanskih vin
Budimpešta, 7. junija D>nes ob 11. uri ae je sestala regnikoiarna deputacija. Tu so mnen|a, da bo zadevo končno rešila.
Budimpešta, 8. junija. Zasedanje delegacije se je danes s „Slava!"-klici na cesarja zaključilo.
—v—- Zagreb, 8. junija. Ker je večina hrvatske regnikolarne deputacije v Pešti sklenila, da nadaljuje pogajanja z Ogri, je v Zagrebu velika ogorčenost. Predlog Egers-dorferjev se smatra kot dogovorjena komedija z grofom Tiszo, ker od Egersdorferja predlagano zvišanje hrvatskih dohodkov od užitnine za 5% znaša isto, kar od Ogrov predlagano zvišanje skupne tangente za 2%. Ako se finančna nagodba sklene na tej podlagi, potem se utegnejo v Zagrebu in po deželi dogajati hujše stvari, nego minolo leto. V vladnih krogih imajc velike skrbi zaradi javnega shoda, ki ga hočejo dijaki sklicati prihodnjo nedeljo za finančno samostojnost Hrvaške. Na Markovem trgu se posvetujejo, kaj naj ukrenejo proti demonstracijam. Niso se še odločili, ali naj shode prepovedo ali ne.
—v— Zagreb. 8. junija. Sinoči so se ponavljale dijaške demonstracije za finančno samostojnost. Demonstracij se je udeležila velika množica.
Zahvala.
Ker je nam nemogoče zahvaliti se vsakemu posebej, usojamo si tem potom izraziti skupno svojo najprisrč-nejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za toliko dokazov giuljivega sočutja ob bridki izgubi naše preljube matere, gospe
Apolonije Gnjezda
kakor tudi za mnogobrojno častno spremstvo na zadnjem potu nepozabne nam pokojoice.
V Ljubljani, dne 8. junija 1904.
Žalujoča družina Gnjezdova.
Za mnoge dokaze presrčnega sočutja ob smiti naše iskreno ljubljene, nepozabljive soproge, oziroma matere, sestre, tete, svakinje, gospe
Otilije Končina roj. Fačini
soproge veleposestnika in veletrica
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo, dalje za mnoge darovane vence in za so-žalna pisma. Posebno se zahvaljujemo prečastiti duhovščini za častno spremstvo na poslednje počivališče,
Gorenja vaspriZatičini, 6. junija 1904.
Žalujoči ostali.
989 1-1
Tužnira srcem javljam vsem sorodnikom. prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je moj preljubljeni, ne-pozabljivi soprog, gospod
Aleksander Guzelj
c. kr. finančni koncipist
danes ob 5. uri zjutraj, v 29. letu svoje starosti, po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal.
Truplo predragega rajnkega se prepelje v Skofjo Loko. kjer bo pogreb v četrtek, 9. t. m., ob 5. uri popoldne.
Sv, maše zadušnice brale se bodo v raznih cerkvah.
Priporočam predragega vsem v molitev in blag spomin.
Litija, dne 7. junija 1904.
Zofija Guzelj roj. Padntk, soproga. Sonja, hčerka.
Ivan Nep. Thomitz
železniški zdravnik
v pokoju se dobi od 9.—10. ure dopoldne in 2.—3. ure popoldne v svojem stanovanju Marije Terezije cesta v Kolizeju pritlično na levo. 999 3—1
T si]* kovlnaatl, mrzel uporabljiv, v poljubu -Utlrtf |)0jj za pozlatarje, optike, kleparje itd , je v zalogi pri tvrdki RRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice.
Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—7
Mejnarodna panorama,
l—l Ljubljana, Pogačarjev trg. 893 Razstavljeno le do sobote, 11. junija:
Ljubljana v 1.1895.
nekaj dni po potresu.
Odlikovan
z zlato medaljo
na razstavi v Parizu 1. 1904.
Dragotin puc
fapefnik in preproga r Dunajska cesta št. 18,
izvršuje vsa tapetniška ln dekoraotjska dela ter ima v zaloji vso v to stroko spadajoče predmete lastnega Izdelka. 884 4
kakor tudi pohištva prve kranjske mizarske zadruge v št. Vidu nad Ljubljano.
U & 'M S U* * XČ ŽSlif K t;*	Y!-.«.|-» ■■, !
Sl	''J.. Mft vžl, \WK. y>/. -^jt
G. d. št. 18.781 ex 1904.
Oglas.
Pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani razpisano je mesto
tovarniškega zdravnika
III. kategorije (letni honorar 1600 K).
(Konkurenčni termin 15. julija 1904.)
Popolne razglase ogleda se lahko pri c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani, pri zdravniškem oddelku c. kr. deželne vlade v Ljubljani in pri c. kr. glavnemu ravnateljstvu tobačne uprave na Dunaju, IX., \Vaisenhaus-gasse štev. 1.
Dunaj, dnč 29. maja 1904.
II fldRl>AOAOA<;»i*( olajšuje prebavo ter
..templjev vrelec"
uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
971b 1-1
poprave
šivalnih strojev
vweh sistemov se najcenejše sprejemajo in dobro izvrSe. Dele šivalnih strojev, igle in strojno olje je dobiti pri	993 14—i
Singer Co. akc. dr. za šivalne stroje
Ljubljana Sv. Petra cesta 4
Hiša na prodaj!
V Ljubljani nasproti ne&e cerkve se proda iz proste roke pod ugodnimi pogoji dobro ohranjena enonadstropna hiša z več stanovanji.	898 3-1 Več se p-iizve pri naSem UDravuištvu.
Hiša z vrtom
se proda med cest ima blizu kolodvora na lepem razgledu. — Več se iz*e na Martinovi
cesti St 30.	983 3_!
Najboljše izvršena
zarezana, stisnjena in navadna «*-» strešna opeka, opeka za zidovje itd.
rečoc in 5 5trcji narejena,
dobi se po nizki ceni pri
Angelo Aita, Ig-Draga.
mmi m
1 Služba organista
je oddati v Polhovem Gradcu.
Plača po dogovoru. Več pove župni urad.
MMMbMMJtMtitMMMRHA^
Muhe so zopet sitne!
Onesnažijo stanovanje in jedila, prenašajo bolezen od bolnikov in mrličev, od iz-metkov in mrhovine, trpinčijo človeka in živino.	949 g
Nastavite povsod amerikansko nastave za muholov
,TANGLEFOOTi
En list velja 10 vinarjev (za 2000 muh) Dobi se povsod. Glavna zaloga za Kranjsko:
EDmCINp KAVČIČ v Ljubljani.
'm-
Kempf m. p.
995 2-1
G. D. Z. 18.781 ex 1904.
Notiz.
Bei der k. k. Tabak-Haupt-Fabrik in Laibach gelangt die Stelle eines
Fabriksarztes
in der III. Kategorie (Jahreshonorar 1600 K) zur Besetzung.
(Konkurstermin 15. Juli 1904.)
Die vollstandigenKundmachungen kiinnen bei der k. k. Tabak-Haupt-Fabrik in Laibach, beim Sanitiitsdepartement der k. k. Landes-regierung in Laibach und bei der k. k. General-Direktion der Tabakregie in\\'ien, IX.,Waisen-hausgasse Nr. 1, eingesehen uerden.
V/len, am 29. Mai 1904.
Kempf m. p.
»»j****************************! „ Ivan las m sin
Trgovina s šivalnimi * stroji in bicikli m
V Ljubljani, DunajBka cesta 17
---- _ ft
C^Brzojav iz Vevč!
Tovarniška restavracija v Vevčah
JfcCS* je zopet otvorjena

in sva jo podpisana prevzela. Dovoljujeva si torej vabiti cenj. občinstvo najuljudneje k obilnemu obisku tega poprej tako priljubljenega izletniškega kraja. Storila bova vse, da vsekakor zadovoljiva cenjene izletnike.
Z vsem spoštovanjem
958 3-3
Fani in Ivan Hafner.
a
Edino zastopstvo:
Diirkopp- in Styria- ^
a—i 215
S
Puch-koles

Hiša,
enonadstropna, z larospodarskimi poslopji, vrtoir, gozdi, travniki in kavarniškim obrtom z električno razsvetljavo
prodam iz proste volje.
Več sa ie^ pri posestniku.
Skofj a Loka, 7. junija 1904.
Sink Anton 93l 3_i	Spodnji trg štev 50
prodajalka
za trgovino z nuisnim blagom na deželi se takoj sprejme.
Kje, pove naše upravništvo. 888 5-2
Franc Stupica,
Ljubljana, Marij e Terezije cesta 1, v Ančnikovi hiši poleg Figovca.
Priporoča slamoreznlce, mlatllnlce, čistil-nloe, gepeljne, preše za grozdje in sadje, pluge in brane najboljšega izdelka ter samokol-ulce Dalje : Sesalke za vodo jn gnojnico, pocinkane, asfaltirane in svinčene cevi za napeljavo vode, razne tehtnice z uteži, iiedllnlke vseh vrst, kuhinjsko opravo, nagrobne križe, nakovala, prlvijake, žage, kotle za klajo in žganje.
Portland in Boman-ceinent, železniško šine in traverze, poljski maveo.
Mizarsko, tesarsko in ključavničarsko orodje ter vse d^-uge v železno stroko spada Joče predmete.
Velika zaloga vedno svežega špe-676 52-7 cerij skega blaga.
w Zidarji in težaki
za dobro plačilo se takoj sprejmejo
pri stavbnem mojstru
F. Trumler, Pred Škofijo štev. 3.
969 3-3
Naprodaj je v Št. Vidu nad Ljubljano
največja jednonadstropna hiša
štev. 51 „pri Kraljici"
ob državni cesti, pet minut od kolodvora z gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom (v hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe m vprašanja sprejema K. Meglifi, Ljubljana, Rimska cesta št. 20 ;
ust m ene ir, farmacije se dobe istotam vsak dan cd 12. do 2. ure popoldan, 813 28-26
Dražba posestva v Zrečah.
Dne 25. junija letos ob 8. uri zjutraj se bo pri c. kr. okrajnem sodišču v Konjicah potom
javne dražbe
prodajalo sedaj gospodu Valentinu Kušnik v Zrečah pripadajoče imetje, namreč:
žaga in posestva v okolicah Gornje Zreče, Stranice, Čreloge, Skalice, Gornje Grušovje.
Poslopja so v najboljšem stanju; zemljišče je po imenovanih krajih znano kot najboljše. Da se ra tudi manj premožnim omogoči, da potom dražbe lahko poceni pridobijo izvrstna zemljišča, zavoljo tega se bodo poslopja in pa zemljišča prodajala po primernih razdelkih ali kosih. Razven tega dovoli prodajalec ugodne pogoje glede plačila.
Vse druge podrobnosti se zvedo pri C. kr. Okrajnem SOdIŠČU V Konjicah, ali v pisarni gcsp. odvetnika dr. Lederer-ja v Konjicah, ali pri gosp. oskrbniku Tomažu
Jurša v Zrečah.	992 3~1
Išče se pod jako ugodnimi pogoji
spreten in vsestransko zanesljiv
kolporter
ki bi po slovenskih krajih razpečaval brošure, časopise itd.
Več se poizve pri upravništvu »Slovenca".

fi
Na Brezovici pri Ljubljani
ta teden
velika razprodaja
najfinejše hišne oprave, krožnikov, ^ orodja in raznovrstne kuhinjske po-sode po umrlem gospodu župniku
Avgust Zabkar
v Ljubljani, Dunajska cesta.
MT železolivarna, ^im
strojna in ključavničarska tovarna
priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov
napravo in popravo različnih strojev
S f
I
R
K K
F
996 1—1
I.daiateli ln •taovorni sudnik: Dr. lgsaoi| Žltalk.
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
_Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne
W krite, kotle, peči, vrtne klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd.
U Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mo-
flj	stove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih
M	in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike
M,	raznih velikosti.
fi	izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. M Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah, ftf
^^472 50-24 ^^ —--Xiik , Katoliške Tiskarne" v Ljubljani
U