PoStnina plačana v gotovini. Proletarci vseh dežel združite se Posamezna številka i'QO Din np|pi\/c:kn-V mppki tprlnik Izhaja vsak četrtek. — Naročnina: mesečno 6 Din, četrtletno 15 Din. ' Uredništvo in Upravništvo: V Ljubljan1, Delavski dom, Marxov trg 2, dvorišče, ček. račun št. 14.577 Leto II LJUBLJANA, 2. junija 1927. Stev. 21. London ali Moskva, vojna ali mir? ,->rs r> Anglija napoveduje vojno sovjetski službo Angleški imperialisti bo pretrgali diplomatske in trgovske stike z delavsko-kmečko Rusijo. To je prvi korak v odkrito vojno stanje, v katerega hočejo zaplesti angleški imperialisti ves svet. Že par let so snovali protisovjetsko fronto in obroč proti Rusiji, pridobili so zase Italijo, Romunijo, Poljsko in še druge obmejne države. Med priprave za protisovjetsko vojno je šteti tudi poostreno preganjanje levičarskih delavskih organizacij, ki se borijo proti imperialističnim vojnam, in naklonjenost režimov reformističnim organizacijam, ki se v slučaju vojne in drugih kriz kapitalizma postavljajo vedno na stran buržuazije. Nevarnost svetovne vojne je danes velikanska. Samo močne razredne organizacije delavcev in kmetov in pravilna politika teh organizacij more ustaviti kapitalistično prizadevanje za izbruh svetovne vojne. Vlada v Belgradu se je v konliiktu med imperialistično Anglijo in ilelavsko-kmečko Rusijo postavila na stran imperialistov in proti sovjetski Rusiji. Taka zveza z Londonom spravlja delavče in kmete v Jugoslaviji v službo angleškega imperializma. Vse stranke SLS, SDS, SKS in prikrito tudi SSJ odobravajo to imperialistično Rusiji. — Belgrajska vlada stopa v Anglije. orientacijo belgrajske vlade in jo pozdravljajo. Razen dekalistov nobena stranka ne zagovarja zveze z delavsko-kmečko Rusijo, čeprav stoji ogromna večina delavcev in kmetov v Jugoslaviji na stališču miru in zveze s sovjetsko Rusijo. Tukaj se pokaže jasno za vsakogar protiljudska politika meščanskih strank. Danes, ko živimo v taki politični napetosti, kot poleti 1914, se po vsem svetu ločijo narodi v dva tabora: Na eni strani kapitalisti, na drugi delavci in kmetje. Tu vojna, tam mir; na eni strarii zatiranje in reakcija, na drugi svoboda. Ena stran se zbira pod okrilje imperialističnega Londona, druga okoli Moskve. V Jugoslaviji, stojijo vlada in buržuazne stranke na strani imperialističnega Londona, na strani zatiralcev in reakcionarjev, na strani vojne. Delavci in kmetje vseh narodov Jugoslavije pa hočejo mir in svobodo in zahtevajo priznanje in zvezo s sovjetsko Rusijo. Bližajo se volitve in na križpotju London ali Moskva, vojna ali mir, zatiranje ali svoboda se bodo formirale dve fronti: kapitalistična in delavsko-kmečka. I. junija 1924 i Pomen lfsedelavskega izleta. Kakšnega mu hočejo dati, kakšen mora biti. V boju je rešitev, ne v paradah! Pred tremi leti so dogodki v Trbovljah spravljali maso v gibanje: smrt s. Fakina, požig Rudarskega doma. Prvič v zgodovini je proletariat Slovenije z oboroženo akcijo izpričal svoj boj. Letos ob istem času nameravajo reformisti nakloniti delavskim masam parado: bakljada, lampiončki, osem godb. A čemu? Spomnimo se letošnjega prvega maja. Že poldrug mesec prej^ so reformistična vodstva pripravljala vsedelavski zlet, zanemarjala pa so proslavo prvega maja; še več, socialistična stranka jo je celo razbijala. In vendar je prvi maj največji praznik svetovnega proletariata. To je praznik dela, to se pravi boja proti kapitalu. Kot bo-jevni praznik je - bil prvi maj prepovedan in na naše stremljenje,' odgovoriti režimu z enotno proslavo v znamenju razrednega boja, so prišli reformisti, razbijali prvomajsko proslavo in pripravljali vsedelavski izlet kot parado, romarsko procesijo in vesel!<:o. Odvrniti delavstvo od razrednega boja in popeljati ga na pot malomeščanskih manifestacij — to je prvi namen reformističnega tabora. Prireditelji so pozvali na izlet tudi mednarodne goste. Kilo so ti ljudje? Kakšne organizacije zastopajo? Ali mar niso to same članice Druge internacionale in Amsterdama? Mi nudimo svojo bratsko proletarsko roko delavctni-članom teh organizacij; toda voditeljem, poklicanim gostom ne zaupamo. Lani spomladi so se sešli v Soti j i na balkanski strokovni konferenci, da'zasidrajo vpliv Amsterdama na Balkanu. Letos hočeta Amsterdam in Druga internacionala prodreti na Balkan potom vse-delavskega izleta v Ljubljani. To je drugi namen reformističnega tabora. II gornjemu dvojemu moramo pridružiti še tretje dejstvo. Prireditelji nameravajo onemogočiti levemu krilu, skupini „Enotnostiu in neodvisnim delavcem Srbije llrvatske aktivno udeležbo na izletu. Zedtnjaški skrahiranci se ponujajo z vstopom v » stnik Žarko Boltavzar in lekarnar France Sla pah. Po nebroj pričah, posebno pa še Ivanu Guzlju in Adolfu Jesihu se da dokazati, da je stala na cesti gtuča komunistov in da je eden med njimi v starosti kakih 2 1 let, ipaiijše močne po.t.ne, s karirano čepico na glavi ter z odprto srajco pozval one, ki so prihajali odv zborovanja v Rudarskem domu, naj malo počakajo, ker pride Orjun«, katero bomo vprašali, kaj hoče oborožena v Trbovljah. Večina se je temu pozivu odzvala, potem pa, ko je masa začela kakor gori omenjeno izzivati in psovati Orjuno, je nekdo glasno zaklical besede': „Pustimo godbo naprej!“ Ko so se približali praporščaki, je skočil neki moški desno od Adolfa Jesiha in Ivana Guzeja dozdevno s škarpe na cesto, izstrgal enemu 0 praporščaku zastavo, prelomil drog na kolenu, kar je potrdil tudi priča Anton Benuč; ta praporščak pa je sprožil k 1 Ponatis obtožnice drž. pravdnika dr. Rusa v Celju,"“stran 1, 2, 3. 2 Netočno F. K. na napadalca tri strele, ne da bi se napadalec zgrudil, tako da je dobil priča A. Jesih vtis, da je streljal Orjuuaš s slepimi patronami. Ko pa so začeli nanj streljati še trije ali štirje drugi Orjunaši, je do-tičnik padel na nasprotni strani ceste pri plotu Povšetove hiše tik ob prelazu, ki vodi k Rudarskemu domu. Ni se pa streljalo po opazovanju A. Jesiha v ono množico, ki se je iz^podnje strani ceste navalila na sprevod, in upila: „Pfuj Orjuna, dol z Orjuno, abcug Orjunau, pač pa je bil po njegovem mnenju napadalec na or-juriaško zastavo rudar Albin Fric,8 ki je našel v grabežljivi borbi za prapor tudi svojo smrt . . . Priča Franc Grosar, občinski nadstraž-nik v Trbovljah, je čul prvi strel iz samokresa, ki je moral biti po njegovem prepričan iti oddan že z Bergerjevega griča levo nad cesto pri Lamperjevi hiši, iz rudniškega vrta pa je priletelo preko dreves na sprevod par kamnov. Zato je opozoril tam ob cesti stoječe občinstvo, naj se u-makne na zgornjo oziroma spodnjo stran ob zidano škarpo, na Bergerjevem hribčku pa je videl stati štiri nepoznane delavce. Ko je dospel ob desni strani ceste do Delavskega doma, je stopil na vzvišeni prostor ob škarpi in takoj opazil, da so se orju-naške zastave začele majati ter da je istočasno nastal tam velik hrup in streljanje, spočetka bolj poredko, potem pa čimdalje pogosteje. Razločil je tudi razpok prve in kmalu nato na lastne oči videl, ko je priletela v smeri iz ograjenega vrta nasproti Kukenbtrgove hiše še druga bomba, ki je istotako eksplodirala. V istem hipu so že zasledovali orožniki v smeri prdti Volker-jevi gostilni bežečega mladega človeka, glede katerega se je ugotovilo, da je imel v rokah odprto bodalo, katero mu je na licu mesta izzvil iz rok orožnik F. Bogataj. Po podatkih preiskave je bil to .rudar F. Fakin, kateri je prišel pozneje na nepo-jasnj n način v roke < i junašem', ki so ga zvezali in v družbi še drugih štirih postavili na slavnostnem prostoru med razvitjem praporov kot talce v svarilnem namenu, preprečiti s tem nadaljnji spopad g strani oboroženega delavstva. — Kaki dve uri pozneje je bil ta France Fakin v nekem kamnolomu ustreljen, o čemur teče posebna kazenska preiskava Vr. VIII. 510-24.“ Da, kazenska preiskava teče, toda ne Vr. VIII. 510-24, temveč s strani proletariata: morilci sodruga Fakina morajo biti kaznovaui. In tudi bodo! 3 Netočno; bil je Jože Zupan. F. K. Kadar delavci in kmetje govorijo o Rusiji in Kitajski in jim pri tem proletarski ponos dviguje vero v zmago, pričnejo socialistični voditelji govoriti o Nemški Avstriji in njeni socialni demokraciji, hvaleč jo do neba. Pri tej hvali pozabljajo, da je v Rusiji diktatura proletariata, zvezanega s kmeti, v Nemški Avstriji pa diktatura združenih kapitalistov, da je v Rusiji industrija socializirana, v Nemški Avstriji pa v rokah kapitalistov in njihovih bank. Oni pozabljajo, da je za oktobrskim prevratom v Rusiji današnja kitajska revolucija drugi velikanski sunek v stce umirajočega kapitalizma. Pozabljajo, ker hočejo delavce in kmete odvrniti od socializma in jih pribiti na križ imperializma. Na vsedelavsEcem zletu zbirajte za tiskovni sklad „Enot-nosti“ in razširjajte naš list. Za bojevno enotnost delavskega razreda. Akcijskemu odboru delavskega Zedinjenja, Beograd.1 Pred kratkim smo prejeli poziv, podpisan od vaše skupine »Zedinjenje" z dne 22. aprila, ki ste ga poslali neodvisnim delavcem, socialistični stranki in jugoslovanski socialno demokratični stranki (Bernot), v katerem se predlaga, da vse te skupine osnujejo paritetni2 odbor, ki naj pripravi »kongres zedinjenja" vseh obstoječih proletarskih strank v eno »socialno demokratično delavsko stranko". Iz »Radničkega Jedinstva"8 z dne 12. maja smo zvedeli, da se je deset dni pred tem že vršil sestanek vaše skupine z vodstvom socialistične stranke Jugoslavije, na katerem se je govorilo o spajanju teh dveh organizacij in na katerem je — kakor smo obveščeni — prišlo do popolne »soglasnosti naziranja" skupine Zedinjenje in vodstva SSJ. Brez ozira na to, kako so se končala ta tajna pogajanja med vašo skupino in SSJ, smo mi zastopniki neodvisnih delavcev v Srbiji, predstavniki delavsko-kmečke republikanske zveze na Hrvaškem in mi predstavniki dekalistov okoli »Enotnosti" v Sloveniji sklenili, da vam jasno, brez tajne diplomacije in pred celokupnim proletariatom Jugoslavije povemo, kaj mislimo o vašem predlogu in za kakšno enotnost delavskega razreda se mora proletariat Jugoslavije boriti. Naglasiti moramo, da smo vedno bili in da smo še neomahljivi bojevniki za enotnost proletariata v boju proti kapitalizmu. Ko je vladajoči režim izdal reakcionarni zakon o zaščiti države, ko so kapitalisti širom Jugoslavije pričeli zniževati mezde in plače in uvajati davek na delo, ko so kapitalisti napadli osemurni delavnik in delavsko zaščitno zakonodajo, ko so leta 1925-1926 kapitalisti pričeli z generalno (splošno) redukcijo delavstva in vrgli na cesto rudarje pri Trboveljski, lesne delavce v Našicah in tisoče železničarjev in drugih delavcev in ko je na delavski razred padlo ogromno breme brezposelnosti, ko se je v zadnjem času pojavila nevarnost nove vojne na Balkanu, so edino neodvisni delavci v Srbiji, delavsko-kmečki republikanski blok na Hrvaškem in dekalisti okoli »Enotnosti" v Sloveniji predlagali vsem proletarskim skupinam in se borili z vsemi silami, da se proletariat združi v boju in da odbije napade kapitalistov na življenje, mezde in vsakdanji kruh delavskega razreda. To smo mi vedno delali in še 1923. leta smo poslali na kongres SSJ poziv za skupno akcijo proletariata in za enotnost strokovnih organizacij v svrho uspešnejšega boja proletariata. Istotako smo mi tudi za politično enotnost delavskega razreda, toda samo na edino eni podlagi, na kateri se more vstvariti: na razredni podlagi, na podlagi revolucionarnega razrednega boja in ne samo v programu, temveč tudi v življenju, v vsakodnevnih bojih delavskega razreda. Toda vi niste za enotnost na tej podlagi, ker ste ves čas cepili in še danes cepite in razbijate enotnost delavskega gibanja. Ko smo mi vodili dejanski razredni boj in klicali tudi vas v ta boj, kdo je ves ta čas delal na tem, da do enotnosti kljub našim pozivom ni prišlo? Kdo je cepil delavsko gibanje v interesu ofenzive kapitala? Kdo je rušil obrambne štrajke in dovažal štrajkbreherje (Brod, Subotica, belgrajski krojaški štrajk, trikotaža itd.), namesto da bi pomagal v boju? Vaši zavezniki: vodstvo SSJ in URSS in tudi vaša skupina Zedinjenje (krojaški štrajk v Belgradu in Novem Sadu). Vi ste skupno s socialističnimi voditelji v dobi najhujše ofenzive kapitala poskušali, pod krinko strokovnega »kongresa zedinjenja", da nadaljujete in poglobite razcep v strokovnem gibanju, ki se je pričel 1921. leta z blagoslovom režima z »Glavnim Radničkim Savezom". Hoteli ste uničiti neodvisne strokovne organizacije samo zato, ker so one ostale na stališču razrednega boja in enotnosti in ker so se bojevale proti sodelovanju z buržuazijo, katero izvajajo so-cialpatriotični voditelji. Zakaj predlagate sedaj po vsem tem ra zb i j aškem delu »zedinjenje strank"? Vaše odklonitve skupnih akcij za najposrednejše zahteve proletariata za plače, mezde in za kruh, vaše sodelovanje na razbijaškem delu vodstva URSS, pa tudi vaši predhodni diplomatski koraki, da zavarujete spajanje s socialističnimi voditelji, kažejo najbolje za kaj gre: Pod firmo „politične enotnosti delavskega razreda" želite vi samo zedinjenje razbijačev in saboterjev4 razrednega boja. Takorekoč še včeraj je skupina Zedinjenje skupno s skupino Dragiše Lapčeviča po pravici poudarjala in napadala razbijaško in režimsko politiko SSJ, češ, da je to stranka birokratov, »pragmatikov" in korupcionistov. A danes se je skupina Dragiše Lapčeviča vrnila nazaj v prav isto stranko, vi pa ste že pred njenimi vratmi. To je najboljši dokaz, da vsi ti lepi pozivi za »zedinjenje" samo prikrivajo zedinjenje birokratskih klik, ki se že leta in leta neizprosno borijo za dobro plačana mesta v Delavskih zbornicah in Bolniških blagajnah in tekmujejo, kdo bo uspešnejše služil vladajoči buržuaziji z razbijanjem strokovnih organizacij in s sabotiranjem razrednega boja. Brez dvoma, vaš poziv je preračunan in trenutek je primerno izbran. Kajti pod pritiskom industrijske krize, brezposelnosti, lakotnih mezd in ^ i Života Milojkovič je bil izključen iz komunistične stranke, ker se je postavil na stališče, da se nacionalno vprašanje delavstva ne tiče, kar se pravi posredno podpirati hegemonijo vladajoče srbske buržuazije in ravnodušno gledati na zatiranje nesrbskili narodov, kot na brezpomembno malenkost. — Že izključen, je Života poskušal v zvezi s Stankovičem in Petakovičeni izvesti kapitulacijo neodvisnih strokovnih organizacij pred reformističnim URSS. Bbtroval je na znanem kongresu strokovnega zedinjenja v oktobru 1925, danes sam priznava, da je bil ta kongres strokovnega zedinjenja goljufiva komedija . . . Ustanovil je v Belgradu grupo .Zedinjenje" m pričel propagirati politično zedinjenje vseh obstoječih delavskih strank. Tej grupi so se po svoji kapitulaciji pred reformisti pridružili Štukelj et Comp in ustanovili grupo »Zedinjenje" v Ljubljani. Kakor smo že v »Enotnosti" poročali, predlaga Života kot podlago za novo stranko — program v duhu predvojne socialne demokracije in odrekanje od boljše-viških in oportunističnih metod. Ta predlog je Života v imenu nekega akcijskega odbora poslal tudi nam in prosil, da zavzamemo stališče. Gornji članek je javen odgovor na pismo Života. Med tem je ljubljanska grupa »Zedinjenja" (pravilnejše Štukelj in Sedej, ker delavci 0 tem niso nič vedeli) pisala centrali SŠJ, da med Zedinjasi in SSJ ni nobenih razlik in da naj SSJ pristane na združenje. Centrala SSJ je oba predloga i Života 1 Štukljevega odbila. Ljubljansko Zedinjenje si je po Sedeju izprosilo od belgrajske centrale SSJ brezpogojen vstop v socialistično stranko, ki naj se izvrši na vsedelavskem izletu. O tem glej članek v »Enotnosti." 2 da imej vsaka stranka enako število zastopnikov v odboru. 8 »R. Jediristvo" je list belgrajske skupine Zedinjenja. t 4 Sabotar — rušilec (»bremzar* po knapovsko). predolgega delovnega časa se lačne in nezadovoljne proletarske mase pričenjajo prebujati, stopajo v vedno večjem številu v Neodvisne strokovne organizacije in s spontanimi štrajki ter s celo vrsto skupnih akcij po obratih zahtevajo boj proti kapitalizmu in enotnost v tej borbi, a pred vsem strokovno enotnost. ^ To pa še ni vse. Kmete pritiska poljedelska kriza, obubožanje, velika prezadolženost, preveliki davki, pomanjkanje zemlje, reakcija in politika nacionalnega zatiranja. Revni kmetje vseh narodov Jugoslavije, tudi srbski, se zategadelj obračajo na levo in iščejo zvezo z delavstvom zaradi boja za znižanje davkov, za razdelitev zemlje, za nacionalno svobodo, za odpravo režima kapitalistov in veleposestnikov, a za vlado delovnega ljudstva. Vladajoči režim in buržuazija v splošnem vidi, da je mogoča zveza delavcev in kmetov vseh narodov Jugoslavije. Zato hoče to zvezo z vsemi silami preprečiti. V to ga sili še zlasti dejstvo, da prihaja njegova želja za nadvlado na Balkanu v konflikt s prodiranjem angleškega in italijanskega imperializma na Balkanu. To prodiranje je Jugoslavijo že obkrožilo in je še povečalo v precejšnji meri nevarnost nove vojne na Balkanu. V takšni situaciji, ki je kritična za buržuazijo, ima vaša akcija zedinjenja reformistov vseh vrst namen, da se omogoči čim bolj uspešno hlapčevanje buržuaziji, razbijanje delavskih vrst in preprečenje zveze delavcev in kmetov. Podobne pojave imamo tudi v svetovnem obsegu. Druga internacionala in Amsterdam marširata ramo ob rami z buržuazno kontrarevolucijo proti proletariatu, proti revoluciji na Kitajskem in proti sovjetski Rusiji. Oba sta proti svetovni strokovni enotnosti, izdala generalni štrajk na Angleškem in razbijata angleško-ruski odbor. Reformisti razbijajo enotno protiimperialistično fronto proletariata in kmetov, zlasti v zasužnjenih kolonijah, in pomagajo pripravljati pohod proti osvobojevalnemu boju kolonialnih narodov in proti sovjetski Rusiji. In kar delajo reformisti po vsem svetu, isto uganjate vi v Jugoslaviji, četudi govorite o »nevtralnosti" napram Drugi internacionali. Delavci hočejo spodaj po obratih splošno enotno fronto proti kapitalistom, hočejo enotnost strokovnih organizacij, enotnost v boju. Vaši zavezniki in somišljeniki, bratje Jakšiči, slovenski socialisti, vodstvo SSJ, vodstvo Zveze železničarjev in drugi, med tem izključujejo iz strokovnih organizacij vsakogar, kdor zastopa resnični boj proti buržuaziji in strokovno enotnost. Namesto enotne fronte z delavstvom ustvarjajo blok s fašisti (občina Trbovlje 1926) in z buržuazijo. Delavci in kmetje Jugoslavije se zbližujejo in uvidevajo, da lahko samo zveza delavcev in kmetov ter de 1 a v s ko-k meč ka vlada odstrani režim nacionalnega in razrednega zatiranja in odvrne nevarnost vojne. Obratno socialna demokracija nasprotuje zvezi s kmeti in se pripravlja za blok z veliko-srbskimi strankami. (Napredni blok v Sloveniji.) Seveda se vse to prikriva pred delavci, ker se hoče zastreti razkolniški in oportunistični značaj politike sodelovanja z buržuazijo. Namesto enotnosti mas v boju, govorite o zedinjenju nekaj socialističnih strankinih kanclij, o paradah in o skupnih koncertih. Četudi besedujete o nekakšnem zedinjenju »proti oportunizmu", vendar v tem popolnoma soglašate s socialno demokracijo in z njenimi razbijaškimi in oportunističnimi metodami. Na sestanku 10. aprila ste se podvizali, da si zagotovite mesta v socialistični stranki, a zdaj hočete to prikriti s paradnimi kongresi in pozivi na nekakšno zedinjenje. V znamenju boja »proti boljševizmu in oportunizmu" predlagate za platformo zedinjenje program avstrijske socialne demokracije, ki je ena vodilnih strank Druge internacionale. Ako torej govorite o nevtralnosti napram Drugi internacionali, vršite navadno prevaro in želite z njo prikriti nadaljevanje svoje preizkušene, a že zadosti znane oportunistične in pogostokrat policijske socialistične prakse. Vaš poziv torej pomenja: ne boj za enotnost delavskega razreda proti kapitalizmu in za enotnost strokovnih organizacij, ne skupen boj s kmeti, ne boj proti politiki nacionalnega zatiranja; nego nadaljevanje one politike, ki služi režimu in buržuaziji, ki razbija delavstvo in njegovo zvezo s kmeti. Vaš poziv je samo poizkus, likvidirati edino resnično razredno politiko, politiko neodvisnih delavcev. Na vaš poziv vam odgovarjamo: Mi se bojujemo za enotnost delavskega razreda, ne samo na gospodarskem in strokovnem polju, temveč tudi na političnem polju. Toda ta enotnost mora biti pred vsem ustvarjena spodaj po obratih, v skupnih akcijah proti ofenzivi kapitala in za obrambo mezd in kruha delavskega razreda ter v enotnih strokovnih organizacijah. Ta enotnost mora biti ustvarjena na podlagi zveze s kmeti in boja proti nacionalnemu zatiranju, na podlagi prenehanja vsake politike hlapčevanja vladajoči buržuaziji. Nasprotno vašim pozivom na razne paradne kongrese za zedinjenje oportunistične birokracije, pozivamo proletariat Jugoslavije, da ustvari svojo enotnost po obratih, odbore za skupno akcijo proti kapitalizmu, za strokovno enotnost; ter da v tem boju sklene zvezo s kmeti, ki bo zagotovila uspehe in zmago. O politični enotnosti z vanj in vašimi zavezniki iz socialistične stranke pa bomo lahko razgovarjali samo tedaj, kadar v dejanjih dokažete, da ste se odrekli oportunistične in razbijaške prakse. Če prenehate z razbijanjem skupnih akcij proletariata proti kap.talistični ofenzivi na mezde, delavni čas in delavsko zakonodaja, če se obvežete na skupno akcijo za upostavitev enotnosti strokovnih organizacij. Če opustite vašo politiko javnega ali prikritega sodelovanja z režimom, ki je naklonjen vam in vašim zav< zn kom, in g* zamenjate s politiko zveze delavcev in kmetov za boj proti kapitalizmu. „ Proti razbijaškemu manevru reformistov predlagamo mi in borili se bomo za bojevno enotnost delavskega razreda v zvezi s kmeti, za boj proti kapitalizmu. Sima Markovič, Dragomir Marjanovič, Rajko Jovanovič, Milan Delič, Ljuba Radovanovič — Srbija. Ivan Tomanič, Djuro Cvijič, Kamilo Horvatin, Edo Dir, Božidar Masi/nič — Hrvatska. Marcel Žorga, Dragotin Gustinčič, Albert Hlebec, France Klopčič Slovenija. Vicko Zelaska, Ivo Baljkas, Ivo Marič — Dalmacija. Gojko Vukovič, Mitar Trifunovič — Bosna jn Hercegovina. Aleksander Perič — Macedonija. — Jovan Domanji — Vojvodina. Nikola Kovačevič — Črna gora. biev. 21. 1N0TN0SI btran 3. Desetletnica majske deklaracije. Majska daklaracija je bil vsekakor revolucionaren akt — naše buržuazije. Slovenska buržuazija je tudi leta 1848. zahtevala avtonomno Slovenijo, toda takrat bi ji niti v snu ne bilo prišlo na misel, da bi bila zahtevala Slovenijo izven meja Avstrije in izpod žezla Franca Jožefa. Te zahteve javno, v deklaraciji, tudi 1917 ni postavljala, toda združitev s Hrvati in s Srbi je visela v zraku, želele in zahtevale so jo ljudske mase in zato se opravičeno smatra majska deklaracija za prva pomembnejša akcija v strategiji za odcepitev od Avstrije in za združitev s Srbijo. Drugo vprašanje pa je, kak« je slovenska buržuazija povela slovenske ljudske mase v to „revolucijo“ in v koliko so se uresničila njena pričakovanja. Tu vidimo neizmerno politično revščino, ki ni dovela samo slovenske ljudske množice, temveč tudi njo samo, slovensko buržuazijo, v brez-primerno zagato. V zagato, v kakoršni se Slovenci, kot narod, nismo nahajali od tistih fevdalnih časov, ko so si različni škofje in grofje med seboj delili slovensko tlačansko „ubogo gmajno11. Kaj je temu vzrok? Predvsem brezprimerna neorientiranost (politična in gospodarska) in naravnost klasična kratkovidnost naše buržuazije (klerikalne in liberalne!). O Srbiji je malo več vedela, kakor da le ta želi izvažati svojo živino v Avstrijo, da je junaška in pa slovanska država. In ravno zaradi tega je bila vsa naša buržuazija takrat centralistično navdahnjena. Kakor nam pripovedujejo naši zgodovinarji, ki so osebno občevali b pokojnim Krekom, je bil tudi dr. Krek skozinskoz fanatično centralistično razpoložen. Drugi vzrok pa je bil ta, da se je slovenska buržuazija tega sveta, v tistih časih predobro zavedala, v kako kritičnih časih se nahaja kapitalizem. Ona je re šavala v prvi vrsti — in to je naravno! — svoje vprašanje in ne nacionalno, lluska revolucija jo je še posebno preplašila in tako se je obnašala ob prevratu kakor premočen ptič, ki išče zavetja. Kakšna je ta deklaracija? Z našega, slovenskega stališča, naravnost nestvor. Ona govori sicer o združitvi vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov, v samostojno državo v okviru habsburške monarhije, toda kako mesto naj se da Slovencem v tej novi, skupni državi, kako naj se združijo s Hrvati in Srbi, o tem ne piše deklaracija niti črke. če hočemo to deklaracijo pravilno oceniti, moramo reči, da je bilo to prvo izdajstvo slovenske buržuazije nad slovenskim narodom. In potrebno je, da povemo to zlasti klerikalcem, ki se smatrajo za avtorja te deklaracije in ki imajo ob vsaki priliki polna usta avtonomije. Pravijo, da je dr. Korošec najboljši učenec Krekov. Zelo verjetno, ker z ozirom na pozicijo Slovencev v novi državi ni imel Korošec ravno tako nobene perspektive, kakor ne njegov učitelj. Ker če ne bi bil tako dober učenec Krekov, kakor je bil, bi morda ne bil ponavljal njegovih usodepolnih napak in bi bil na prvem sestanku s Pašičem in njegovo vlado v Ženevi, 1. 1918., nekoliko drugače zastopal interese Slovencev. Dr. Korošec je bil v Ženevi dobro podučen o centralističnih tendencah srbske vlade in vseli srbskih strank. Korošec je bil v Ženevi tudi zvedel, da se Pašič ne bori proti črnogorskem kralju Ni kiti, ker se proti temu takrat ni bilo več treba boriti, ker Nikita takrat ni imel več nobene sile, ne v lastni deželi, ne iz' en nje, ki bi ga bila a priori (za vsako ceno) držala — temveč, da se Pašič in srbska buržuazija bori proti Orni gori, kot najjasnejšem argumentu za federalizem v Jugoslaviji! Dr. Korošec je tudi pozval črnogorskega notranjega ministra, Vujoviča, v Ženevo, ki ga je o vsem natančno poučil. Korošec je Vujoviču tudi obljubil, da bo povabljen na pogajanja. Vujovič se mu je nasmehnil ter dejal: „Doktore, jaz sem konferenci vsak trenutek na razpolago, toda Vi bodete videli, da Pašič ne bo hotel sedeti z mano pri seji.“ In tako se je bilo tudi zgodilo; konferenca se je bila jzvišila biez zastopnikov črnogorskega na- K0aV*>?r' Korošec J'e snedel svojo obljubo. Koroževaum ni nikoli povedal, kako je bilo na tistih sejali v Ženevi in pozneje v 1 arizu, ko\^g Pašič preklical svoj podpis še na tistj^ neznatne koncesije, ki jih je bil da! v Ženevi slovenskim in lir-vatskim zastopnikom, v>da ;z v3ega tega, kar je potem sledilo, veavo danes, da so bili klerikalci v Ženevi v drugič izdali slovenski narod. Toda Peter je bil trikrat zatajil Jezusa in zakaj bi torej slovenski klerikalci zatajili slovenski narod samo dvakrat?! Z ozirom na svojo centralistično orientacijo, z ozirom na svoj strah in svoje interese tudi niso mogli ničesar drugega napraviti. Čim se je bil povrnil dr. Korošec domov, je z ostalo jugoslovansko buržuazijo brez najmanjših rezerv, brez najmanjšega pridržka priznal v imenu slovenskega naroda srbsko monarhijo tudi za Slovence. In to je bilo tretje klerikalno izdajstvo slovenskega naroda, ker so klerikalci b tem činom pohodili najvažnejšo pravico slovenskega naroda: pravico samoodločbe slovenskega naroda. To je oslabilo naše stališče na mirovni konferenci. Slovenska buržuazija — in klerikalci še posebe — delajo danes veliko reklamo za majsko deklaracijo; toda slovenskih delavcev in kmetov s to reklamo ne bodo več preslepili. Nas pušča ta manifestacija popolnoma hladne, ker danes vemo: To je bil revolucionarni akt samo za slovensko buržuazijo. Slovenski delavci in kmetje pa zahtevajo slej ko prej svobodno Slovenijo v federativni zvezi z drugimi narodi. Slovenska buržuazija je napravila to, kar je napravila brez ljudskih mas in proti njim. Nacionalne svobode ni brez socialne svobode. Nacionalna svoboda se da doseči samo z bojem proti kapitalu. Kongres Zveze ieleini-6arjev Jugoslavije v Ljubljani. Ljubljana, dne 30. maja 1927. Centralni odbor Zveze železničarjev Jugoslavije mi je naznanil s pismom z dne 23. maja t. 1., št. 730, svoj sklep, da me je izključil iz zveze in sicer iz sledečih razlogov : 1. ker da nisem dokazal svojih trditev o sdrg. Stankotu in Trškanu pred razsodiščem organizacije; 2. ker da sem se pokazal s tem nediscipliniran ; 3. ker da imam navado spravljati so-druge v gotovih momentih v slabo luč; 4. ker da se ne zmenim zato, da take metode neposredno delujejo na organizacijo ; 5. ker da je bila moja dolžnost, da • spravim stvari, ki sem jih očital Stankotu in Trškanu, pred forum organizacije in ne na volilni sestanek ; 6. ker da se takih metod poslužujejo buržuazni kandidati in protikandidati; 7. ker da je odbor prepričan, da je moja obdolžitev brez dokazov le eden iz mnogih poskusov, pokazati organizacijo v nepravi luči in jo diskreditirati. To utemeljitev najodločnejše zavračam in sicer iz sledečih razlogov: Od zgoraj navedenih točk sta prva in peta postavljeni proti obstoječim zveznim pravilom, druga neresnična, vse nadaljne pa čisto vsakdanja podtikanja, nedostojna za razsodišče in odbor organizacije. Ta podtikanja ravno najjasnejše dokazujejo, kako razpoloženje vlada v odboru in v razsodišču nasproti moji osebi in da se je hotela doseči moja izključitev za vsako ceno. K točki prvi navajam : Juriju Stankotu sem na političnem sestanku pri Llojdu očital, da on v Belgradu ni zastopal delavskih interesov; Aleksandru Terškanu sem očital, da je soglašal z uvedbo 16urnega delovnika v občinskem podjetju v Mostah in da se ni udeležil seje, ko se je o tem odločevalo. Obe ti svoji trditvi vzdržujem v pol' nem obsegu in sem v svojih pismih z dne 4. marca in 12. marca t. 1, ponudil o tem material in dokaz resnice. To sem pripravljen storiti tudi še danes. Odklonil pa sem razsodišči po § 19. naših pravil : 1. ker to razsodišče po svojem namenu in po besedilu § 19. ni pristojno, da razsoja o takih sporih; 2. ker je to političen spor, ki ni potekel iz razmerja med menoj in Zvezo in tudi ni dala povod zanj Zveza, temveč je nastal iz političnih diferenc med mano in tožiteljima; stal sem in stojim na stališču, da Btrankarsko politični spori ne spadajo v strokovno organizacijo in zato tudi še danes ne priznavam v tej zadevi razsodišča po § 19-; 3. pa tudi če bi bilo razsodišče po § 19. pristojno, da razsoja v tej zadeli, bi se mu ne mogel podvreči zaradi tega, ker »o njegovi člani izrecni moji nasprotniki; v tem slučaju bi bil zaprosil za nepristran-’ ske osebe v razsodišče. K točki drugi pripominjam, da aem zahteval, da se postavi politično razsodišče, da o stvari razsodi. Tega odbor ni sprejel. Kadar pa odbor krši pravila iu neutemeljeno nastopa proti članu, član ni dolžan odzivati se odboru. Jaz torej nisem kršil pravil in nisem bil nediscipliniran. K točki peti pripominjam, na ni nobenega paragrafa v naših pravilih, ki bi me obvezale, da moram za take stvari tožiti svoje sodruge pri odboru, zato je ta zahteva neutemeljena. Tudi nimajo pravila nobenega paragrafa^ po katerem bi se dali taki pregreški članov aediti. K ostalim točkam pa, ki so grda podtikanja in žaljiva za mojo osebo, pa prosim kongres, da sklene sestaviti paritetno razsodišče iz članov naše organizacije, ki naj razsodi v koliko so opravičene. Jaz nisem nikoli spravljal članov, ki pravilno ravnajo, v slabo luč; ni res, da se jaz ne zmenim kako deluje moje postopanje na organizacijo, in tudi ni res, da bi bile imele moje obdolžitve proti obtožencema namen pokazati organizacijo v nepravi luči in jo diskreditirati. Ker ni torej ta izključitev nič drugega, kakor maskirana gonja proti moji politični orientaciji in ob enem proti levi struji v naši organizaciji, prosim kongres, da to ižključitev zavrne in nakaže sodruga Jurija Stankota in Aleksandra Terškana na politično paritetno razsodišče izven organizacije. Priče in materijal sem pripravljen predložiti, kakor hitro se bo tako razsodišče sestavilo. Prosim, da me v tej zadevi kongres osebno zasliši. Delu čast in oblast. Marcel Žorga. Ptice selivke. Štukelj in Sedej v novem gnezdu. Zakaj se ptice selijo? One gredo za svojo hrano. Da so Štukelj, Sedej in Makuc napravili pri nas razkol samo zaradi vsakdanjega kruha, samo zaradi mest, ki so se jim nudila na drugi strani, to nam je bilo od vsega začetka jasno; toda da so toliko mizerni (bedni), tako politično kla-verni, da bodo to kdaj tudi sami priznali, tega pa vendar nismo pričakovali. Kristanov, Prepeluhov, Golouhov, Klemenčičev, Fabijančičev in drugi krahi v delavski politiki s) bili gotovo dovolj klaverni. Toda vsi ti ljudje so se trudili, da zadrže vsaj v svojem ozračju gotovo dostojanstvo. Vodstvo tako zvane skupinice Zedinjenje pa se prav nič ne ženira povedati, da so njegove jasli v nevarnosti in da špekulira na državnozborske mandate, da je radi tega zopet pripravljeno pljuniti svojim tovarišem delavcem v obraz in se preseliti v njužnejše krajeu. Ne, tolike mizerije, kljub vsemu, vendar-le nismo pričakovali! '. Kaj se je zgodilo? Znano je, da se Zedinjenje že skoro leto dni trudi, da bi pod krinko kakih vsaj navideznih pogajanj in kakega maskiranega „8porazuniau vskočilo v SSJ. Toda centrala Socialistične stranke je dosledno odklanjala vsak dogovor in zahtevala popolno kapitulacijo Zedinjenja. To je tudi čisto naravno. Pogajanja za zedinjenje je mogoče samo med dvema strankama ali vsaj skupinama, ki imajo za seboj kake pristaše. Socialisti pa dobro vedo, da je Zedinjenje samo razbijaška firma, da za Štukljem in Sedejem ne stoji niti pet delavcev, in zato jim seveda tudi letos v aprilu, ko sta delala nov „jurisu na Belgrad, ni moglo nič drugega odgovoriti kakor: nProsim, gospoda, podpišita pristopni izjavi Socialistične partije11. In kaj naj bi bila Štukelj in Sedej drugega napravila, kakor se globoko priklonila pred gosp. dr. Živkom TopaloviČem? Toda predno sta izvršila zadnji „akt“ te svoje moralne tragedije, sta vendar-le smatrala za potrebno, da se še poslovita od svojega dosedanjega poglavarja Živote Milojkoviča. Života Milojkovič opisuje to ginljivo slovo (ginjen je bil namreč samo Sedej!) v pismu z dne 22. maja t. L, ki ga je razposlal vsem „članom“ Zedinjenja, tako-le: „Pred nekolikimi dnevi je bil tu v Belgradu sodrug Alojzij Sedej iz Ljubljane... Sodrug Sedej je želel tu sondirati teren za neki politični akt, ki naj bi se izvršil v Ljubljani ob priliki Vsedelavskega zleta, dne 5. junija. Sodrug Sedej mi je namreč v razgovoru, ki ga je imel z mano 18. maja t. 1., dejal: da je skupina „Ze-dinjenjeu v Sloveniji sklenila, da se stopi s Socialistično stranko v Jugoslaviji. Torej, kakor pripoveduje Sedej, je sklenjeno, da skupina „Zedinjenjeu vstopi na dan Vsedelavskega zleta z neko deklaracijo v sestav Socialistične stranke Jugoslavije.u Života Milojkovič v nadaljnjem zavzema stališče nasproti temu, kakor on pravi, „političnem aktuu, potem pa nadaljuje: „Sodrug 8edej, ki j« v Belgradu o že sprejetem sklepu obvestil najprej voditelje SSJ: Savo Mazikraviča in Nedeljka Divca, pa še-le potem mene, mi je rekel: da je skupina Zedinjenje prisiljena izvršiti ta korak in sicer iz teh-le razlogov: „a) ker se naši sodrugi v Sloveniji ne morejo več vzdržati v Delavski zbornici in v drugih inštitucijah, kjer delajo; „b) ker jih k temu silijo sami delavci, člani naše skupine „Zedinjenjeu v Sloveniji; „c) ker nimamo materialnih sredstev, da izdajajo dalje svoj list „Delo“ ; „d) ker se približujejo volitve, kjer bodo, pravi, stopljeni s SSJ dobili tri poslanske mandate.u Če je ta izjava točna, potem imamo pripomniti k nji samo to, da more podati tako utemeljitev za nov političen razkol samo še kak absolutni politični idiot. Kdo pa so tisti „naii sodrugiu, ki jih navaja Sedej pod točko a), ki se ne morejo Bvzdr-žati v Delavski zbornici in v drugih inštitucijah11 ? Kdo drugi, kakor ravno Sedej, Štukelj in Makuc! Samo ti trije so dobro plačani od Delayske zbornice in drugih inštitucij, ki jih ima SSJ v svojih rokah. Noben drugi član Zedinjenja izven njih ni tu „v nevarnosti11. In kdo drugi v Zedinjenju retlektira na državnozborske mandate kakor Sedej in Makuc?! Toda Sedej bi bil lahko še nekoliko bolj odkritosrčen in še bolj politično simplicističen: on bi nam tudi lahko povedal, kdo je do sedaj plačeval, oziroma plačal račune za „Delou v mariborski socialistični tiskarni! Potem bi bila točka c) nepotrebna. Naravnost neverjetno pa je, da si upa Sedej na tak način pljuniti v obraz svojim sodrugom delavcem, kakor je to storil a trditvijo, češ, da jih delavci člani Zedinjenja silijo k tej nori nesramni kapitulaciji pred SSJ. Sedej naj kar navede z imenom tiste delavce! Mi vemo ravno nasprotno: delavci, bivši člani Zedinjenja, odločno odklanjajo vstop v SSJ. Oni se danes sramujejo, da so se dali toliko čaaa voditi Štuklju, Makucu in Sedeju za nos. In kakor čujemo še celo Makuc sam se pomišljuje, ali bi zagrabil za to govno ali ne. Še celo Makuc torej čuti po tem pljunku delavca v sebi. Vstop Štuklja in Sedeja v SSJ ni za nas in za našo javnost nikak političen dogodek. On je tako majhen dogodek, kakor če se katerakoli ptica selivka v jeseni preseli v južnejše kraje. To je zanjo vprašanje želodca. Mi tudi nismo drugega pričakovali, ker celo socialisti sami so se izražali o njih v tem smislu. Ko so imeli z njimi kaka pogajanja za vstop v SSJ, so dejali, da imajo „mezdno gibanje11. Toda napisali smo to, da pokažemo v pravi luči parolo „enotna politična stranka" v ustih zedinjenjašev. Tako izgleda torej Štukljeva in Sedejeva enotna stranka: Razkol v naši stranki, razkol v Zedinjenju, a na jeziku „enotna politična stranka"! To tudi socialni patriotizem ni več. To je vse, karkoli hočeš. To je politika ptic selivk, za katere nikoli lie vemo, kako daleč bodo letele in na kateri vejici se bodo ustavile. , /Jev.._______________________ Delavci ne sledijo pticam selivkam. Štukelj in Sedej sta sklicala v petek dne 27. maja sestanek pristašev Zedinjenja. Razposlala sta 18 vabil svojini bivšim članom, udeležilo se je pa le sedem oseb, med temi samo dva delavca-železmčarja. Na dnevnem redu je bila „Zedinjevalna akcija s SSJ“. Štukelj m mogel končati „referata“, ker so ga prekinjali z vprašanji: „kdo je pooblastil Sedeja za pogajanja s SSJ, mi o tem ne vemo nič“ — „zakaj se ni poklicalo na, pogajanja s. K., ki smo ga mi določili" itd. Štukelj ni mogei niti priti s predlogom za/vstop v SSJ, predlagal pa je likvidacijo — razpust Zedinjenja, češ, saj itak ni nič s to grupo. Sestanek se je razšel brez sklepa. Proti Štuklju so razen Vuka, ici je molčal, nastopali vsi navzoči, tudi Makuc. Razpust Zedinjenja je Štukelj zato predlagal, da bi zgledalo, da je celo Zedinjenje vstopilo v SSJ. — Toda vse mu ne bo nič pomagalo. Kakor Stefanovič ni mogel potegniti nobenega s seboj v radikalno stran o, kakor Klemenčič ni mogei spraviti nobenega med Bernotovce, tako tudi Sedej in Štukelj ne bosta mogla nobenega delavca pripraviti do vstopa v SSJ. — V SSJ bodo šli trije, da si obranijo svoja plačana mesta. Naj počivajo v miru. Prvi maj je bil prepovedan. Prvi maj je praznik boja. Vsecielavski zlet je namenjen za parado. Toda, sodrugi in sodružice, v boju je rešitev, ne v paradah ! Lenin: Reformizem je naj hujši sovražnik delavstva. Konsumno društvo za Slovenijo. Decentralizacija ali temeljita reforma u-prave in poslovanja. Konsumno društvo za Slovenijo se nahaja v organizacijski krizi, od katere rešitve je odvisna njegova bodočnost ali pa celo njegov obstoj. Ta največji zadružni zavod delavstva Slovenije, ki šteje nad 17 000 članov in 307 prodajalen, v katerih razproda letno za skoro 30 miljonov dinarjev blaga, je izgrajen iz de- . lavskih žuljev in je poklican, da vrši v bodočnosti velike proletarske naloge; zato nam njegova usoda ne sme biti ravnodušna. Dolžnost nam bodi, da poiščemo vzroke te krize ter da podvzamemo vse potrebne korake, da se ta kriza odstrani in napravi tej organizaciji prosta pot k nadaljnjemu razvoju. V čem obstoja ta kriza? V tem, da članstvo in vodstvo zahtevata decentralizacijo zadruge, oziroma zadružnega poslovanja — kar pa nujno vodi k istemu rezultatu. Motivi te zahteve pa so pri članstvu in vodstvu različni. Članstvo zahteva, da se posamezne prodajalne ali skupine prodajalen (n. pr. Mežiška dolina) upravno postavijo na popolnoma lastne noge, ker trde, da je postalo konsumno društvo za Slovenijo samo molzna krava za Kristanovo banko in ker smatrajo za edino možnost, za edino pot, da rešijo svoje konsume izpod Kristanovega finančnega — in seveda tudi idejnega vpliva — to je, da dobe prodajalne v svoje lastne roke. Vodstvo pa misli, da je decentralizacija uprave in sicer taka decentralizacija, kjer bi bile posamezne zadružne prodajalne samo še več ali manj vezani klienti („kundšafti“) nakupovalne centrale, edina pot, da se zmanjšajo veliki upravni stroš i zadruge. Prvi kakor drugi motiv je nezadosten za decentralizacijo. Z decentralizacijo se ne da popolnoma niti iztrgati delavskih konsumov iz Kristanovega finančnega območja, niti reducirati (znižati) upravnih stroškov. Z decentralizacijo se da samo konsumno društvo za Slovenijo razbiti na večje ali manjše število večjih ali manjših hirajočih kran.aiij, ki bodo deloma pale v še večjo finančno odvisnost Kristanovega kapitala, deloma pa izginile s sveta. Poleg tega pa pridemo s tem v idejno ozračje, ki je diametralno nasprotno socializmu. Kaj takega morajo priporočati samo oni delavski „ekonomi“, ki gledajo na delavske zadruge z zgolj kramarskega stališča, s stališča bilančnih zaključkov posameznih prodajalnic in ne — kar nam mora biti edino merodajno —s stališča boja delavskega razreda. V kolikor sem mogel razbrati iz neštetih ustmenih kritik članov KDS, iz Uratnikovega elaborata (sestavka) „k vprašanju upravne decentralizacije konsumnega društva za Slo-venijo“ ter iz obstoječih zadružnih pravil, so vzroki krize sledeči: 1. Idejna plitvost socialističnega vodstva KDS. 2. Zastarelost in reakcionarnost zadružnih pravil in delo brez zadružniške mase. 3. Nestrokovni ustroj trgovske organizacije. 4. Način dobivanja kreditov. K prvi točki: Kriza v našem delavskem zadružništvu nastopa v prvi vrsti zaradi ideologije, ki vlada v njem. Delavci so se lotili organizacije zadružništva v pivi vrsti zaradi tega, ker so gledali v njem pomožno organizacijo k strokovni in politični organizaciji, k bojevnim organizacijam delavskega razreda. To je prava naloga delavskega zsdiužništva in to.bi morala biti tudi ta zadruga. KDS pa že zdavnaj ni to več. S tem, da so se naši socialisti in naši socialni demokratjev praksi odrekli razrednemu boju, da so se v sv :ji politiki usmerili le malomeščanskemu pacifizmu, so jnorale tudi naše konsumne zadruge nujno postati samo navadne „štacune“. Pravi namen konsumnih zadrug ni konkurenca s kapitalistično trgovino. Že roč-dalski očetje konsumnih organizacij so vedeli, da se s konsumi ne da konkurirati kapitalistični trgovini. To je samoprevara celo pri največjih konsumnih zadrugah, dokler ima kapital trg in bajonete v svojih rokah. In to je tem manj mogoče, čim manjša je zadruga. Zato so si bili že ročdalski uelavci postavili za načelo: ne konkurirati, temveč gospodariti kakor kapital in zbirati rezerve. Zbirati torej rezerte za razredni boj. Podpirati s temi rezervami delavsko gibanje, predvsem delavski tisk, delavske kulturne organizacije in nuditi delavstvu direktno podporo v času, ko stoji v odprtem boju z delodajalcem. To seveda ni delavcu takoj samoobsebi razumljivo. Za to je treba potrpežljive, dolgotrajne vzgoje, ki se da čisto doseči še-le v generacijah. Toda treba je vzgajati, ni druge poti! Mesto te razredne t ojevne vzgoje, pa se je pri nas vzgajalo malenkostno profitarstvo ■ z verižniško špekulacijo v povojnem času. Mesto zbiranja rezerv, se je delilo visok, dividende. „Ti moraš postati član dcL’ . .iCga konsuma za to, da boš deležen dobička naše „štacune“ — to je bila agitacijska parola naših socialistov. In ko so v splošni gospodarski krizi prenehale dividende, je prenehal tudi interes za zadružništvo na strani delavstva. Kaj je torej bolj naravnega, kakor da postavlja danes delavstvo parolo: Razbiti zadružno organizacijo, samo da jo odtegnemo izkoriščanju bančnega kapitala! Če bi pa naše konsumne organizacije vršile zgoraj očrtane naloge in če bi bile skrbele za to, da vcepijo svojemu članstvu pravilno razredno ideologijo, potem pa bi bilo danes popolnoma izključeno, da bi si delavstvo samo postavljalo vprašanje: velika centralizirana delavska konsumna zadruga, ali majhne, vaške „kramarije“? Vsakemu r’:'avcu, vsakemu članu bi bilo danes jasno, oa more biti resnična zaslomba delavcu v boju samo močna centralizirana zadruga, ker samo taka si lahko uredi tako obratovanje, da lahko nudi delavskim konsumentom vse tiste prednosti kakor močno organizirana kapitalistična trgovina. Samo velika in centralistično organizirana konsumna zadruga lahko doseže veliko aku- mulacijo kapitala in velike rezerve, da jo težki časi ne potresejo in porušijo Treba torej samo pravilno postaviti vprašanje nalog in cilja delavskih konsumnih organizacij, pa se bomo lahko odločili tudi za njihovo organizacijsko obliko Kdor postav ja vprašanje: centralizacija ali decentralizacija KDS? Ta se mora zavedati, da postavlja s tem vprašanje: ali zadružništvo kot pomožna organizaciji delavskih organizacij za razredni boj ali pa navadna malomeščanska kramarija? Mi odgovarjamo na to vprašanje: Delavske zadruge morajo biti danes: instrument razrednega boja, jutri, ko bosla imela delavec in kmet državno oblast v svojih rokah: mogočen trgovski organizem, ki bo organiziral delavski konsum. Zato centralizirana zadruga! K drugi točki: Kons nnno društvo za Slovenijo ima za sedanje čase naravnost neverjetno reakcionarna pravila. Ta pravila odgovarjajo pač ideologiji stvariteljev konsumnega društva. Ona gredo s stališča, da so zadružniki nesposobna „črna masa" in da je zadružniška birokracija „sol“ delavskega razreda. Pravila dajajo vso oblast nad zadiugo plačanemu upravnemu odboru in nadzorstvu, zadružniki pa so samo glasovalna mašina uprave in nadzorstva. Vrhovni organ zadruge je občni zbor, toda § 36 daje upravi (polom krajevnih predsednikov) moč v roke, da lahko izključi vsakega neljubega kandidata — delegata od občnega zbora. Občni zbor KDS se da kratkomalo potvoriti in prirediti kakorkoli smatra kon-sumska birokracija za potrebno. Nadzorstvo predlaga načelstvo, načelstvo pa nadzorstvo. Ako pa tako predlagano nadzorstvo ali načelstvo m izvoljeno, ne pristaja pravica vsakemu članu, da sestavi listo, temveč se izvoli kandidacijski odbor in le-ta predlaga novo listo. Kdor pozna to prakso, ve, da po tej metodi ne more priti v odbor in nadzorstvo nikdo, ki ni po volji tistim, ki drže v svojih rokah šilo, in to so v konsumu plačani funkcionarji. Popolnoma nedopustno in po mojem celo koruptivno je, da pripada ravnatelj upravnemu odboru Plačani ravnatelj in plačani uradniki ne smejo biti člani uprave in nadzortsva. V Italiji je splošno pravilo, da se v pravilih proletarskih zadiug celo določi, da ne more biti nikdo član uprave ali nadzorstva, ki je do drugega kolena v sorodstvu s kakim plačanim nastavljencem zadruge. KDS ima pač v svojih pravilih uredbo krajevnih odborov, toda ti krajevni odbori so mrtva črka na papirju, ker je njih sklicevanje popolnoma v rokah nače stva. Načelstvo in nadzorstvo sta v zadrugi vsegamogočna in ti odbori se sklicujejo samo pred občnimi zbori zadruge. Vpliv članstva na poslovanje zadruge je skoraj ničev in tega se v proletarski zadrugi ne sme trpeti. Kako je mogoče, da zadružna centrala kupuje ali predelava nepremičnine, kjer se troši več stotisoč zadružnega denarja, a da članstvo na splošno nič ali skoro nič ne ve o tem? Kako je mogoče, da se škandali, kakor je bil D/ažil-Urbančeva, ne obravnavajo pred zadružniki? Kako je mogoče, da se članom ne pojasnjujejo odnosi med konsumom in kreditnim zavodom? Kako je mogoče, da se prepušča maso zadružnikov v ;emi o poslovanju prodajalnic, > ibanju cen, gospodarski krizi, o situaciji zadruge itd? To so socialistični ana-kroiizmi (preživelosti), to je nevera v proletarsko maso, to je uničevanje smisla za kolektivnost v delavskih množicah, namesto da bi se ravno kolektivnost vzgajala in utrjevala. Pravila se morajo temeljito predelat', o 'last nad zadrugo se mora položiti v roke delavstva, članstvo mora vršiti < eposredno k n olo nad poslovanjem svojega vodstva, vodstvo se mora zvezati z zadružniško maso in jo vzgajati, članstvo je treba zainteresirati za vsa važna gospodarska vprašanja zadruge, ono mora povsod sodelovati in soodločevati — pa bodo kmalu izginile antiproletarske razkolniške tendence v njegovi sredi. K tretji točki: Jaz ne poznam trgovske organizacije poslovanja KDS, toda iz Uratnikovega predloga, ki ga je upravni odbor, kolikor sem slišal, k sreči zavrnil, sem dobil ta-le utisek: KDS je daleč ^preraslo organizacijske sile, ki so mu na razpolago. Ono posluje s celo vrsto samoukov, ki imajo morda dosti dobre volje in ki so t»il<- dobre, dokler je bila to zadruga, ki je poslovala s par miljoni dinarjev. Za zadrugo, ki operira s tolikimi miljoni, pa ti samouki ne zadostujejo več. Tako trgovsko podjeije potrebjje strokovno popolnoma doraslih organizatorjev in veščakov za nakupovanje ter blagovni promet. Samo v glavah pravih dilelantov v teh stvareh se je mog;a roditi misel, da je treba razbremeniti centralo s tem, da se prenese precejšen del trgovskih poslov in knjigovodstva ven, v posamezne poslovnice. Tu stoji organizacijski princip trgovskega obratovanja ravno na glavi. Kontrola mora oiti koncentrirana na enem samem mestu. In samo tisti, ki ima vedno vse gibanje (temu služi ravno trgovska kontrola!) pred očmi, bo tudi pravilno nakupoval in pravilno dirigiral blago. Poslovnice na deželi se ne smejo obremenjevati z nobenim kompliciranim in zamudnim knjigovodstvom! Tu je treba vse čimbolj poenostaviti, toda urediti tako, da ima ravnatelj v centrali vsak dan jasno bilanco in jasno sliko vsega trgovskega gibanja v vsaki, prodajalnici na svoji mizi. Pripomočki za to so zelo enostavni, toda Je-ti se ne dajo iz prstov iz-cuzati. Uratnik si lahko še tako nohte grize in cuza, toda tam ne bo nič ven priteklo. Uratnikov načrt bi samo eno dosegel, da bi se pisarniško delo pomnožilo in stroški prenesli iz centrale v provinco, ne pa zmanjšali. Tu je treba veščaka. Če ga ni, si ga je treba ustvariti. Poiščite si primernega človeka, riskirajte 15—20 tisoč dinarjev, pošljite ga par mesecev v prakso h kaki dobri, veliki zadrugi, n. pr. k „Delavskim zadrugam" v Trst in videli bodete, kako enostavno se dado rešiti taki organizacijski problemi. Članstvo pa ne sme nikoli dopustiti, da ni vse poslujoče osobje podrejeno direktno in edino centrali in tudi iz nje plačano. Vsak uslužbenec mora biti uslužbenec vse zadruge in odvisen od vseh članov, ne pa samo od kake vaške klike! Tudi to je vprašanje kontrole. Uratnikov načrt vodi naravnost k temu, da postane centrala v Ljubljani samo nekaka nakupovalna centrala za podeželne štatunce. Prva posledica tega bi bilo povečanje in utrjenje oblasti zadružne birokracije. Ona bi postala samostojnejša in bi nosila manj odgovornosti. To js socialističen beg^>d kontrole proletariata. Z našega stališča je to popolnoma nedopustno. Druga posledica decentralizacije, zlasti še take, kakoršno si žele nekateri sodrugi po deželi, pa bi slabejše in manj aktivne prodajalne izginile Slednjič pa je to vp ivalo na vlagatelje. Le-ti bi videli zmanjšano varnost svojih vlog in zadruga bi prišla v resno nevarnost. KUS mofa torej ven iz dilelantstva v trgovski organizaciji, mora priti v roke teoretično in praktično izurjenim organizatorjem, pa bodo decentralistična stremljenja tudi v centrali izginila. K četrti točki: Kreditna vprašanja povzročajo v članstvu največ lude krvi in če je vse to res, kar se pripoveduje, potem tudi popolnoma opravičeno. Zadružniki se hudujejo, da Kristanova Zadružna banka izkorišča KDS Pravijo, da le-ta dobiva kredite od takih zavodov, Od katerih bi konsum lahko sam dobival kredit direktno in da potem daja kredite KDS po znantno višji Obrestni meri. Ker so mi te stvari razlagali in konkretno navajali resni so-drug', nimam povoda, da tega ne bi verjel. Banka je v takih primerih navadna zajedavka. Toda vendar je pri tej stvari precej čudnih reči. Meni je znano, da ima KDS 51°/o delnic Zadružne banke v svojih rokah. Pri takih kreditiranjih ima torej konsumno društvo samoglavno in odločilno besedo! Take„kšefte“ torej lahko cfela Zadružna banka samo s privoljenjem konsumne upiave. To je mogoPe, ker članstvo nima zadostne kontrolenadupravo. Treba torej napraviti tu red, pa ne zahtevati zaradi tega decentralizacijo KDS. Treba pač odstraniti iz nadzorstva Kristana, ki lahko vpliva na sprejemanje za konsum neugodnih kreditov, a ne mrmrati za plotom! In treba, da zastopnik KDS v upravi Zadružne banke, ki tišči 51°,o delnic pod pazdulio, zastopa interese konsumentov in ne Tonetove, sicer ga je treba poklicati na odgovornost. (To spada na članska zborovanja.) Sicer pa stvar s Kristanovo banko,, sploh ni tako nevarna, kakor se pripoveduje. Če sem prav informiran, znaša kredit KDS pri Zadružni banki še okroglo 3 miijone dinarjev. Od teh pa ima KDS za 1 '/a miljona dinarjev delnic. Resnični dolg znaša torej nekako l'/s miljona dinarjev. Na drugi strani pa vidim, da znašajo dolžn ki v prodajalnah 176 miljonov dinarjev. Če sonugi plačajo svoje zaostanke v prodajalnah, bo banka pokrita. Članski dolgovi v prodajalnah so po moji sodbi zadrugi bolj nevarni kakor Kristan. In tudi to je vprašanje trgovske organizacije. Zadružniki morajo torej postaviti ria dnevni red vprašanje osvoboditve KDS od bančnega kapitala in ne antisocialistične decentralizacije! Proč od kristanovstva v zadružništvu in ne proč od centrale KDS! Narobe. Mi moramo privesti v to centralo tudi še one delavske konsume, ki so danes še zunaj, n pr. zagorskega, in ne razbijati KDS Cilj socialističnega gospodars.va je veleobrat in ne bra-njarstvo! To morajo imeti razrednozavedni p. oletarci pred očmi, ko govore o naših delavskih koisumih! Ne torej decentralizacija, temveč temeljita reforma uprave in poslovanja v KD>! To bodi naš klic, dok'er te reforme ne dosežemo. Dragotin Gustinčič. Dopisi. Kant vodi razbijaška politika Krušiča in Arha rudarsko oiganizacijo? Velenje. Tukajšnja podružnica Valenčak je imela dne 15 maja svoj občni zbor. Zveza rudarjev namreč ne moremo reči, ker ima organiziranega vsega skupaj piši in reči pet članov, med njuni enega celega rudarja. Tako je resnično stanje bivše velenjske podružnice. Dragi šiitu lj, ni (ako kot se je poročalo na kongresu Zve/e rudarjev. Po izklju-čiivi levičarjev ne šteje* podružnica druzega, kakor strankarske eksponente SSJ. Od petih preje omenjenih elanov plačuje en zidar (rodom Italijan) prispevke radi nekih stvari, pri katerih je potrebn i zaščita Valenčaka. Druga dva pa plačuje'a /.ato, da jima bo Valenčak „priboril“ pri direkciji kot prvi hišnik boljše stanovanje. Takih, ki so Valenčaku plačevali radi stanovanj in faznih drugih ugodnosti, bi našteli lahko celo vrsto, a za danes naj zadostuje, če povem, da mnogi tal i dobivajo „Delavca“ še sedaj brezplačno, ko je že minilo davno leto dni, kar so zadnjikrat plačali prispevek za organizacijo. Podružnica ne šteje po izključitvi levičarjev torej nič. In čisto po pravici jd' lahko imenujemo podružnica Valenčak. To je pa vsekakor lep „napredek“ Zveze rudarjev in pripomniti moramo ie, da kdor veruje, da ima zveza še 440 člandy, ta še malo* pozna socialpatriote in njihove statistike. Toliko v pojasnilo, da bo javnost lahko sodila in da bodo lahko presodili tudi tisti zagorski strokovno organizirani, ki so sestavljali z Arhom proteste in jih pošiljali na uredništvo Enotnosti, češ, da Enotnost ne piše resnično o stanju raznih zveznih podružnic. Pika. Domžale. Pod pritiskom duhovne gospode in z odobrenjem podjetja so gotovi ljudje ustanovili krščansko strok, organizacijo. Mnogo let so bili delavci brez vsake organizacije, predani na milost in nemilost podjetniškemu nasilju. In danes, ko je postalo vsakemu jasno, da brez organizacije ne more več iti dalje, se je mesto razredne, mesta bojevne organizacije ustanovila klerikalna strokovna organizacija. Delavci seveda nismo pozabili leta 1919, ko smo že bili enkiat v taki k er.kalni organizaciji. Zah.evali smo tedaj potom klerikalne organizacije večji kos kruha, podjetnik je metal delavce na cesto, klerikalna organizacija pa, ki je bila tedaj vladna, pa ni s prstom zgenila za reveže na cesti, ona se je lepo sporazumela s podjeijem. — Tudi danes in v bližnji bodočnosti ne bo drugače. Od klerikalnih organizacij delavstvo ne bo nšero in osvobojeno kapitalističnega jarma. Zato moramo zavedni delavci upoetaviti razredno bojevno organizacijo, ki se bo borila za to, kar je povedano v našem geslu: Delavcem tovarne, kmetom zemljo, narodom svobodo! Delu čast in oblast! K. p. D. Št. Jurij pod Kumom. V naši o>čini imamo medkrajevno pot za Savo med Zagorjem in Trbovljem. Nad to potjo so obsežni gozdovi bukovega lera, katerega sedaj pridno sekajo in spuščajo naravnost na pot in po vsej poti cepijo diva in tešejo železniške prage. Po tej poti še peš dostikat komaj prideš, da bi pa p.ljal z vozom je nemogoče. Poživljamo pristojno o1 čino m srezko poglavarstvo, da se za to pot malo bolj zanimata in poskrbita medkrajevnemu prometu svoboden prehod in prevoz. Prekupcu pa se m dati odlok, da pot očisti kupov tresk menja in da spodnjo razbito mejo pof • v.si očisti jarke čez pot in da plača prime , ^ , škodnino za ovirani promet. Več priz; . .*.• St. Jurij pod Kumom. Pretekli,;; 'Jji> se je potrudil v naše hribe klerikai^.Urt^tftli poslanec Milavec, ki je na sholu y .jr;!1 delavcem in kmetom škodljivo kap., politiko SLS. Govoril je seveda samo.:. w*pe-hih SLS, ki jih mogoče on ies vidi in čuti, mi delavci in kinelje od vseh teh uspehov ne vidimo in ne čutimo nič. Politika SLS je koristna bogatejšim pristašem SLS, ki imajo banke, tovarne, ki so veletrgovci, prekupčevalci na veliko, delavci in mali kmetje smo za SLS molzna krava — V naši občini smo prišli do spoznanja, da si moramo delavci in kmetje podati roko in da se moramo skupno boriti za svoje življenje, ki ga ogrožajo kapitalisti. 1. Q. Hrastnik. Za žegnanje novih zvonov je klerikalni poglavar Arnšt k hotel pridobiti tudi našo proletarsko mladino; ta pa mu je pokazala, da noče b ti štafaža meščanskim in cerkvenim prireditvam. Razjarjen vsled tega ne-u-peha pri mladini jih je pričel psovati s su-roveži itd. Kdo je v tem slučaju bil res surov, naj presodi javnost. Arnšku je. pomagal pri agitaciji za procesijo tudi občinski redjr, ki ga preilagamo socialističnemu županu v posebno nagrado. Kdo mu jt»dal nal g, da mora ljudi, ki so šli za godbo, spravljati v procesijo? Arnšek naj ne pozabi, da brez delavcev in kmetov tudi za njega ne bi bilo jela. Godba pa je delavska, podpirajo jo rudarji in pri takih prireditvah se bo godba morala že odločiti: ali za str ine rudarske podpore ah za prijaznost in zamero buržujev. Dopisnik 12. Hudajama. Za naše shode, ki smo jih sklicali 15. maja, je vladalo med dCl.lvei in-kmeti veliko zanimanje. Vodilni demokr^tje, ki so z grožnjami in obljubami prisilili delavce v svoje organizacije, so se shodov zbali, ker bi se nj hovo niaslo pričelo cediti. Povzročili so aretacijo s. Goršena in prepoved shodov. S pomočjo policijskih oblasti so za to pot od-godili javno obsodbo njihovega dela, toda to jim ne odide. Delajmo za bojevito zvezo delavcev in kmetov, delajmo in podpirajmo naš delavsko-kmečki list „Enotnost". Delavci obsojajo likvidatorje. Izjava. Vstopil sem v grt po Zedinjenje in podpisal sem tudi lanski manifest Zedinjenja, ker sem hotel pomagati pri zedinjenju razcepljenih proletarskih vrst. Ker sem pa spoznal, da se dejanja voditeljev ne strinjajo z njihovimi besedami (1. maj itd), sem zapu^ 1 to grupo. Dane^, ko par ljudi iz grupe Zedinjenja pripravlja vstop v SSJ in ker vstop par oseb v SSJ ni nobeno zedinjenje, javi.o izjavljam, da ta korak tistih, s kaernni sem nekaj časa sodeloval, 'obsojam Ljubljana, 30. maja 1927. Habe Tone. Naročnikom S Na naslovih je pri današnji številki zabeleženo, koliko mesecev kateri dolguje. Kdor ima z rdečo številki -be-leženo števil o zaostalih rnesc .^4 j takoj poravna, kar dolguj'-, v ali ttaj s dopisnico sporoči, * takoj plačati. Kdor izmed rde? ji j(»?: čenih ne poravna vsaj delno naro 'il&fr mu brezpogojno ustavimo list. U ,;*»■ Splošna Delavska Gospodarskii^žk-druga Železničarski dom r z. z o. z. v Ljubljani vabi vse svoje člane na VI. redni občaii zbor ki se vrši dne 26. junija 1927 ob 8. uri zjutraj v Delavskem domu, Marksov trg 2/II. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstvu. 2. Poročilo blagajnika. 3. Odobritev bilance za leto 1926. 4. Vplitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Razno. Ker je občni zbor te delavske untanove zelo važen, se pozivajo vsi člani zadruge, da se istega v polnem številu udeleže. Načelstvo. Lastnik in izdajatelj: Alojz Kusold, Ljubljana-Moste. Odgovorni urednik: Jakob Pančur, čevljar, Ljubljana, Križevniška ul. 12. Tiskarna Jos. Pavliček v Kočevju.