POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in UDrava: Maribor. Ruška cesta 5 voštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana. Delavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in namekč e n.cs.m. \isoku IH a. ASfl itev. 29 • teor, Četrtek, dne 9. marca 1939 « teto X»V Ali se bližamo novi gospodarski krizi? Delavstvu v razmišljanje. Zasilna, javna in druga večja dela, ki jih opravljajo dežele, občine in druge javne korporacije, je zahtevalo predvsem socialistično delavstvo, ko je nastopala gospodarska kriza in je število nezaposlenih naraščalo. Namen te ini-cijative je bil, da se nezaposlene delavce zaposli, dokler se ne urede druga vprašanja, ki bi utegnila nezaposlenost odpraviti vsaj znosno. Mednarodni urad dela je šel še dalje. Generalni ravnatelj urada je v svojem poročilu o nezaposlenosti izjavil, da je treba javna in splošnokoristna velika dela organizirati in financirati mednarodno, ker se kriza nezaposlenosti ne bo dala omiliti za daljšo dobo. Poročevalec je tudi potrdil, da je skrajšanje delovnega časa, ki ga zagovarjajo socialistična gibanja, eminentne važnosti. V mednarodnem uradu dela so sprejeli nekaj resolucij. Očividno pa je, da kapitalistične države ne žele, da bi se kriza reševala na ta dva načina. Zato tudi mednarodni urad deta v tem oziru ni mogel napraviti pozitivnih sklepov in ukrepov. Najnovejša poročila pa nas strašijo, da se nahajamo pred novim valom gospodarske krize. Celo pri nas se poka-zuje polagoma gospodarska reakcija. Hujše je pa drugod. Tako je na primer Roosevelt zahteval od kongresa za pobijanje nezaposlenosti okoli 700 milijonov dolarjev, ki bi služili deloma za investicije deloma za podpore. Dovolili so mu 100 milijonov manj, na kar je Roosevelt, ki ima precej jasen pogled na gospodarske in socialne perspektive, protestiral, da so mu dovolili 100 milijonov premalo in bo zaraditega izgubilo delo poldrudi milijon ljudi, če se to ne popravi. Skoraj enaka vest nam prihaja iz Anglije, kjer, kakor v Ameriki, cvete orožna industrija. Angleška poročila pravijo, da je število nezaposlenih sedaj prvič naraslo nad 2,000.000 oseb, Samo v zadnjem letu je število nezaposlenih Poraslo za nad 200.000 nezaposlenih oseb. Kljub grozeči gospodarski krizi pa, kakor smo zapisali že tudi mi, se delovni čas povsod podaljšuje. V Ženevi v mednarodnem uradu dela ne morejo uveljaviti vsaj za glavne industrije osemurnika, čeprav že debatirajo o njem nekaj let, ker kapitalisti trdijo, da se v nekaterih deželah redni delovnik podaljšuje na 10 in 12 ur, izredni pa celo na 16 ur dnevno. V diktatorskih deželah sploh ni delovnega časa, dela se po potrebi. Seveda iz teh dežel nimamo statistike o nezaposlenosti. Velika mednarodna dela se ne morejo organizirati. Mala javna dela, pri katerih se ne more delavec v redu prc-skrbrvati, in tudi večja, bodo pošla. Kaj naj se zgodi po lem? To je ena najvažnejših skrbi za delavstvo Važna skrb je pa tudi za gospodo, ki je današnji svet zapeljala v to stiasno mizerijo, ki io brezsrčno pre-zira. Od te strani ne bo pomoči. Zakaj dosedanja moc je le 2ačasna jn kakor kaže malenkostna Tu je treba učinkovitejših družabnih reform, predvsem skrajšanje delovnega časa, kolikor je potreba, da bo vse delavstvo in nameščen-sfvo zaposleno. Zločin je namreč, da budie gladujejo in umiralo v pomanjkanju, ko imamo življenjskih potrebščin oreveč in bi človeštvo lahko udobneje živelo. Problem mora študirati delavstvo samo in se boriti za njega pametno re- I III. Olll Narod, ki ima kaj samostojnega življenja v sebi, ne propade. Kdor nima poguma in ne zna ceniti svojega duha in svoje ustvarjajoče sile, seveda ni sposo ben za samostojno življenje. Med takim narodom, ki se ne zaveda svojih sposobnosti, prav lahko zavlada otopelost ali obup, da se slepo vdaja usodi, ki mu jo lahko diktira tudi kos polena, če pride v roke močnejšemu. V tem v bistvu obstoja reakcija, ki danes roji po glavah nekaterih ljudi. Izgovarjamo se radi na socialno bedo in obupanost ljudi, na kulturno zaostalost in zavoženo kulturo človeštva. — Tudi v tem je nekaj resnice. Glavno je Nič se bati, nič oklevati! pa le, da so ljudje izgubili svojo samostojnost, postali nesposobni v ustvarjanju ter se zaraditega oklepajo vsake šibke besedne bilke kakor tisti, ki se potaplja in misli, d* ga bo bilka rešila. In to, kar velja za človeka, za človeštvo, to velja tudi za delavski razred. Tudi delavstvo hoče potopiti kapitalizem v mlaki svoje oblasti in mu zadati smrt svobodne misli, volje in dejanja. — Posreči se kapitalizmu tOi, če se bo delavstvo lovilo le za bilke in se ne oprlo na trdna tla s svojo krepko nogo ter se izkobacalo iz mlake, v katero ga vleče na novo se porajajoča kulturna zmota, ki je človeštvo deloma že oropala samo- stojne in samorasle življenjske sile in zavesti. Proti temu zlu je najboljši pomoček kar najagilneje kulturno delo. Kulturno delo mora biti zasnovano na najširši podlagi. Obsegati mora prosvetno in praktično kulturo. Vse to pa zahteva najboljših kulturnih delavcev ob skrajni in nesebični požrtvovalnosti. Noben napor, nobena žrtev ni prevelika. To delo naj prično podrobno izvajati vse naše kulturne in strokovne organizacije kakor tudi vsi za zdravo kulturno delo sposobni izobraženci! Iz narodne skupščine Po načelnem glasovanju o proračunu. Pri glasovanju o proračunu v narodni skupščini v načelu je glasovalo za proračun 281 poslancev. Pred glasovanjem je zapustilo zbornico 23 dr. Sto-jadinovičevih poslancev. Za predsednika kluba poslancev JRZ je bil izvoljen Vojko Cvrkič, minister brez portfelja. V novi upravi kluba ni dr. Stojadinoviča, ki je bil nosilec liste pri volitvah in so vsi poslanci kandidirali samo z njegovim pristankom. Narodna skupščina je nadalje razpravljala o proračunih posameznih ministrov in jih sprejela brez posebno dolgih debat z ozirom na to, ker se mudi, da' bo proračun odobren do konca meseca v narodni skupščini in senatu. Korzika, Tunis, DZibuti Mussolini se odreka tem zahtevam. V svetu je nastalo veliko razburjenje, ko so se pojavili glasovi, da bo zahtevala Italija od Francije otok Korziko, afriški Tunis in pokrajino Džibuti v Afriki, od koder vodi železnica v glavno mesto Abesinije, Adis Abbebo. Francija je na te zahteve odgovorila z odločnim ne. Potem so sledile solidarnostne izjave Anglije in Zedinjenih držav, na drugi strani pa solidarnostna izjava Hitlerja, ki je rekel, da bo Nemčija j podprla italijanske zahteve in naj si bo' tudi z orožjem. Odločitev bi imela pasti ob priliki za-1 sedanja velikega fašističnega sveta pred j več kot enim mesecem. Toda ne samo,! da je odpadla običajna manifestacija v t Rimu, ki se je doslej vršila še pred vsa- kim zasedanjem te vrhovne instance italijanskega fašizma, tudi Mussolinijev govor na zasedanju ni bil objavljen. Nato so napovedovali odločitev za mesec marec, ko se bo 23. t. m. sestal korporacijski parlament v Rimu. Kakor pa razglašajo, Mussolini tudi to pot ne bo govoril. Med tem so se vršila posvetovanja med predstavniki fašistične Nemčije in Italije. Zaključek teh posvetovanj je razodel nemški tisk, ki pravi, da se bo Italija samo pogajala s Francijo za znižanje prevoznih tarif skozi Sueški prekop, za svobodno luko v Džibutiju in za enakopravnost Italijanov v Tunisu. Obenem so prenehale demonstracije italijanskih fašistov, ki so doslej v zboru vzklikali: Korzika, Tunis, Džibuti! Belgija pred volitvami v parlament In senat Volitve dne 2. aprila 1939. Belgijska koalicijska vlada pod vodstvom Pierlota (katolik), v kateri so [ sedaj po Spaakovi vladni krizi socialisti i in katoliki, je soglasno sklenila razpust parlament in razpis volitev, ki se bodo vršile dne 2. aprila t. 1. Razpuščen je tudi senat. V dosedanjem parlamentu je bilo poslancev socialistov 70, katolikov 63, liberalcev 23, reksistov (fašistov) 21, Flamcev 21, flamskih nacionalistov 16 in 9 komunistov, skupaj torej 202 poslanca. Poizkusi za sestavo nove vlade zaradi različnih naziranj med katoliki se šitev. Zato imamo organizacije. Delavstvo mora na celi črti usmeriti svojo politiko in delovanje v tem oravcu. Reakcija naj ga ne moti, ker je le prehodnega pomena. niso posrečili. Posebnih izprememb pa tudi volitve verjetno ne prineso. Belgijski kralj hoče, da vlada ustavnost Ob razpustu parlamenta je belgijski kralj pisal pismo predsedniku vlade Pier-lotn, v katerim pravi med drugim: V trenutku, ko smo se trudili, da bi se okreplia narodna edinost, predstavlja sklep razpusta parlamenta dejanje izredne resnosti. Država je prišla v ta položaj zaradi političnih nasprotstev v zadnjih letih, ki so bila vedno hujša, tako da je več vlad doživelo neuspehe. — Kakor sem na žalost v teku zadnje seje vlade ugotovil, so bila ustavna načela, ki so bila dozdaj jamstvo za trdnost naših ustanov, mnogokrat kršena ter je bil vladar države večkrat prisiljen odobriti sklepe, ki so bili sprejeti brez parlamenta. Vladar države zaradi tega ni mogel več opravljati svoje dolžnosti brez Predsednik rumunske vlade je umrl Patriarh Miron Cihristea je umrl v Cannesu. Predsednik rumunske vlade patriarh Miron Christea je v pondeljek umrl v Cannesu v Franciji, kjer se je zdravil. Dobil je pljučnico, ki je zaradi oslabelosti srca ni prebolel. Za predsednika rumunske vlade je kralj imenoval Calinesca, dosedanjega notranjega ministra. Novi predsednik vlade je obenem notranji in vojni minister. Calinescu je znan po svojem odločnem razračunavanju z »Železno gardo«. Slovaki so se premislili Ostali bodo raje v sklopu ČSR. Protičeška gonja in razne druge samo-lastnosti, ki so si jih dovolili predstavniki katoliške slovaške stranke, so napotile češko vlado, da je zahtevala od slovaške vlade izjavo, ali Slovaki sploh še mislijo ostati v državni skupnosti ali ne. Čehi so se naveličali, da bi samo plačevali za Slovake, ti pa bi hodili svoja pota. Na odločno postavljeno vprašanje je slovaška vlada odgovorila, da ne misli na izstop Slovakov iz skupne državne zajednice. Tudi v PodkarpMski Ukrajini razčiščujejo Monsignor Vološin v Podkarpatski Ukrajini je po vzgledu Slovakov nameraval igrati s Prago podobno igro. Tudi tu je sedaj prišlo do razčiščenja. Češki general Prchala je prevzel v vladi Podkarpatske Ukrajine tri ministrstva, v katerih je osredotočena oblast. Pokojninsko zavarovanje novinarjev pred uresničitvijo. Vlada je v soboto sklenila, da predloži s finančnim zakonom v odobritev naredbo o pokoininskem zavarovanju novinarjev. Naredba bo nato objavljena v »Službeniih Novinah«. soodgovornosti parlamenta. Zato se obrača kralj preko Pierlota na ljudstvo ter zahteva od Belgijcev, da pripomorejo k ureditvi razmer v času, ko imajo mednarodna vprašanja usodno važnost. Belgija se nahaja v rokah Belgijcev. —— Belgija bo pri prihodnjih volitvah dala tako narodno predstavništvo, ki bo čuvalo narodno edinstvo in moralni ugled ReltSiie. OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Nova vlada v republikanski Španiji Oblast je prevzela vlada z generalom Miajo na čelu. V republikanski Španiji je prišlo do nepričakovanih dogodkov. Del vojaških poveljnikov pod vodstvom polkovnika Casade je izsilil odstop vlade dr. Negrina, nakar se je ustanovil šestčlanski narodnoobrambni svet, ki je prevzel državne posle. Dr. Negrinovi vladi so očitali, da je odgovorna za poraz v Kataloniji in nesposobna voditi svoje posle. Negrin se ni niti najmanj upiral zahtevi vojaških poveljnikov, temveč je obvestil predsednika parlamenta Mtartineza Bana, ki je začasno tudi predsednik republike in se mudi v Parizu, da odstopa. Polkovnik Casade pa je istočasno zaprosil Martineza Baria, da potrdi njegovo vlado, kar je ta tudi storil. Casada je potem zaprosil generala Miajo, da prevzame vodstvo narodnoobrambnega sveta in se je Miaja povabilu tudi odzval. Boj vse dotlej, dokler se ne sklene časten mir! Polkovnik Casado je po sestavi vlade narodne obrambe govoril po radiju in rekel: »Borili se bomo vse dotlej, dokler bo mogoče skleniti časten mir. Španski j narod se bori za svojo neodvisnost in i se bo boril, dokler mu mir ne bo ponu-den. Ali mir ali pa vojna do poslednjega diha. Španija Špancem, živela republika!« Nova vlada brez komunistov. Vesti iz Madrida javljajo, da v novi vladi ni komunistov. Izgleda, da je nastop generalitete deloma naperjen tudi proti njim. Poročila pravijo, da je hiša v kateri se nahaja vodstvo komunistične stranke v Madridu, zastražena po vojaštvu, ki pušča v njo samo strankine funkcionarje. Zakaj je moral Negrin odstopiti. V razmerah, kakršne so sedaj v republikanski Španiji, odstop vlade ni nič čudnega. Saj smo videli v svetovni vojni, kaj se je dogajalo v Avstriji in Nemčiji, ko je šla vojna h koncu. Dr. Negrin je socialist. Kakšne cilje je zasledoval v svoji politiki in kako si je predstavljal zaključek španske državljanske vojne, je seveda težko reči. Vsak minister pa odgovarja za to, kar se zgodi v času, ko je na vladi, pa če je kriv ali ne. Pona-vadi so v takih prilikah razmere močnejše od dobre volje posameznikov. Obtežen z odgovornostjo se je moral Negrin umakniti. Z njegovim odhodom je vsekakor sporazumna tudi socialistična stranka, ki se je izrekla za sodelovanje z narodno obrambnim svetom, v katerem sodeluje strankin prvak Besterio. Upor v Cartageni. Kakor smo že zadnjič poročali, so se v Cartageni polastili pristaši generala Franca radio oddajne postaje in sporočili. da je Cartagena v rokah francov-cev. Izgleda, da je pri tem uporu, toda na svoj način, sodelovala deloma tudi mornarica, zlasti križarke »Cervantes«, »Libertad« in »Mendez Munez«, ki so do zadušitvi upora odplule v francoski Tunis, v Bizerto, kjer so se posadke predale francoskim oblastim. Ako bi se bile te ladje borile na strani nacistov, bi seveda ne pobegnile v Francijo, ampak k Francu. In kaj pravijo v Burgosu? V Burgosu niso s preokretom v Madridu prav nič zadovoljni, najmanj seveda z izjavo polkovnika Casade, ki pravi, da bodo republikanci položili orožje samo tedaj, ako se jim zagotovi časten mir. Franco izjavlja, da ne sprejema nobenih pogojev, ampak zahteva brezpogojno predajo. V Burgosu tudi trdijo, da bodo zavzeli Mhdrid kakor so Barcelono, ako republikanci takoj ne pristanejo na Francovo zahtevo. Dana svetu Posvetovanja med predsednikom Španske republike in francoskimi ter angleškimi diolomati Predsednik španske republike Marti-nez Bario se nahaja v Parizu. Med tem, ko se zagotavlja, da sta Francija in Anglija prekinili vse zveze z republikansko Španijo, po ugotavljajo listi, da se vrše neprestani razgovori med predstavniki francoskega in angleškega zunanjega ministrstva in M,artinezom Bariom v Parizu. Nekateri listi celo trdijo, da so tudi spremembe v Španiji neposredna posledica razgovorov Martineza Baria v Parizu. Člani obrambnega sveta. Predsednik general Miaja, zunanje zadeve Basterio, obramba polkovnik Ca- sado, notranje zadeve Carilo, pravda San Andres, finance Miarin, prosveta Jose del Rio in promet Vals. To in ono iz republikanske Španije. Iz republikanske Španije prihajajo seveda najrazličnejše vesti. Ene govore o pokolju med komunisti in vladnimi četami v Madridu, druge pa nasprotno trde, da vlada tamkaj popoln mir. O Negrinu in članih njegove vlade se zatrjuje, da so prispeli po redni poti z letali v Francijo. Neko poročilo iz Burgosa celo trdi, da so se že začela pogajanja med republikansko in Francovo vlado. Vse mogoče davčne olajšave so zahetvali' poslanci od finančnega ministra v debati o pro- j računu, nihče se pa ni spomnil, da bi bilo tre- j ba zahtevati temeljito revizijo davčne lestvice' za uslužbenski davek in predvsem zvišanje: davka prostega eksistenčnega minimuma. j Minister prosvete Čirič o prosveti. V svojem govoru v proračunski debati v prosveti je rekel minister Čirič: Prosveta v državi nudi isto sliko kot Beograd, kjer je poleg sijajnih palač kopica ; raztrganih bajt. — Treba je urediti razmere, da se ne bo smatralo gotovih krajev za Sibirijo,! kamor se pošiljajo učitelji za kazen. Novih gimnazij ne kaže ustanavljati, ker ise učni načrt j gimnazij nahaja pred katastrofo. To kar se da- j nes nazivlja gimnazija, je karikatura. — Poleg | tega je pa še pripomnil, da je velik nedostatek, i ker se v besedilih priseg za poslance ne .omenja boga, da skupščina izgleda kot skupščina brez-božnikov. Gospod poslanec JRZ in kaplan Gabrovšek, je izjavil v parlamentu, da ni treba novih volitev. Da je to njegova želja, radi verjamemo. Uradniki zunanjega ministrstva, ki so bili odpuščeni zaradi volitev v narodno skupščino z dne 11. decembra se zopet sprejemajo v službo, kakor je odredil minister za zunanjo politiko. Volitve v Pokojninski zavod so razpisane. »Jutro« in Slovenec« objavljata skupen proglas združenega akcijskega odbora, ki sta ga podpisala Rudolf Smersu, narodni poslanec JRZ in predsednik Društva zasebnih nameščencev Joško Zemljič, predsednik zveze društev zasebnih nameščencev. . . - » '• *• Nezakonskih otrok je bilo rojenih 1937 v Jugoslaviji — 22.511, to je pet odstotkov vseh novorojencev. Največ nezakonskih otrok je v savski in dravski ibanovinii, in sicer 12 odst., v i dunavski 10 odst., v savski 8 odst., v Beogradu 11 odst., v moravski 4 odst., v vrbaski in primorski 2 odst., vardarski in zetski po 1 odst. List, ki prinaša to poročilo, govori o višini morale in dostavlja, da je umrljivost nezakonskih otrok največja. Kongres lige proti tuberkulozi se bo vršil 28. do 30. maja t. L v Lipiku. Državnim uradnikom in1 zdravnikom je za navedene tri dni odobren dopust. Plavi in zeleni so se znašli v bratskem objemu! Čestitamo! Konferenca Širšega odbora socialistične stranke se je te dni vršila v Parizu. Konferenca se je havila predvsem z inicijativo, da se skliče splošna mirovna konferenca, Franco je dolžan Italiji nad osem milijard lir. Po italijanskih vesteh še dolguje general Franco Italiji za vojaško pomoč nad osem milijard lir. Za italijansko gospodarstvo je znesek jako pomemben. Premajhno pokopališče in mrtvašnica. V El- senerzu v bivši Avstriji so pričeli s konpanjem železne rude na veliko, odkar je Nemčija zasedla te kraje. V Eisenerz je bilo poslanih že doslej mnogo delavcev, prišli bodo pa še novi. Dotok priseljencev pa je siprožil drugo vprašanje, .o katerem bi človek mislil, da nima nobene zveze s prvim, t. j. vprašanje pokopališ-a. Pokopališče v Eisenerzu je majhno, zlasti majhna je mrtvašnica, v kateri more ležati le po en 'Sam mrtvec. Vsled dotoka novih delavcev in pomniožitve prebivalcev je nastala mnogo večja umrljivost. V rudniku se množe smrtne nesreče, ker mnogo ljudi ni vajenih na rudarsko delo in še manj na hiter tempo, spri katerem človek ne more dovolj paziti na sebe. — V teku enega meseca .se je pri rudniku smrtno ponesrečilo 16 delavcev. Pokopališče je sedaj že vse prekopano. Kosti davno umrlih pokojnikov leže naokrog, ker morajo prekopati vedno več starih grobov, da lahko polože vanje nove mrtvece. Uprava občine je radi teh razmer prisiljena, da bo zgradila krematorij in je v to svrho že vse pripravljeno, iu *• k t ■ 15» Šolarji v Nemčiji bodo pisali na tablice iz umetne tvarine. Kateremu izmed nas, ki smo hodili v šolo ni znana tablica iz škriljevca, na katero smo pisali s kamenčki in potem napisano zopet izbrisali, dokler nismo bili v pisanju toliko sigurni, da smo smeli pričeti packati po papirju. Tudi v Nemčiji so imeli v ljudskih šolah doslej uvedene take tablice. Sedaj pa prihaja vest, da bodo te tablice zamenjali s tablicami' iz neke bele umetne tvarine, kot sredstvo za pisanje pa bodo uporabljali oglje. Škriljevec, iz katerega izdelujejo tablice, vsebuje kamenito olje, ki ga v Nemčiji primanjkuje, zato ne morejo več dovoliti, da bi sa ga uporabljalo za izdelovanje šolskih tablic. Nadomestno pijačo za vino in žganje obeta nemškim delavcem vodja nemške delovne fronte dr. Ley. Pravi, da vino in žganje preveč slabita moč delavca. v . , , c *- (Z ČeSkoslovaSke Ljudstvo tako misli — ljudstvo hoče to. Češki časopisi in revije neprestano citirajo, kaj je svoj čas napisal njihov znameniti pisatelj in novinar Karel Havliček. Navadno citirajo časopisi Havlička brez vsakega komentarja. »Narodni denik« v Brnu je ponatisnil sledeči izrek Havlička, ki je zapisal to že pred 90. leti: »Pri nas imamo še eno vrsto demokratov, h katerim pa ne spadamo mi in nočemo biti pri njih — namreč takšne, ki sicer vedno govorijo o ljudstvu, ampak smatrajo samo sebe za ljudstvo. Ti gospodje demokrati ne rečejo nikdar tako kot drugi pošteni ljudje: »Jaz tako mislim, tnz to hočem!« ampak vodno - hinavsko govorijo: »Ljudstvo tako misli, ljudstvo to hoče«, toda pozabijo vedno ljudstvo vprašati, če res tako misli, če res to hoče.« »Še en časopis ustavljen.« Pod tem .naslovom poroča »Narodni Prače«: »Taborski časopis »Most« je okrajni urad v Taboru ustavil. Izdajatelj Miksa se je sicer pritožil na Deželni urad, ki pa je njegovo pritožbo zavrnil. Ustavljen časopis je branil dr. Beneša.« Vodja češkoslovaških fašistov general Gay-da, ki je bil pod bivšim prezidentom dr. Be-nešotn ’t‘ degradiran, je bil od se- danjega prezidenta dr. Hache sprejet v avdi-jenco in se domneva, da bo zopet rehabilitiran. Ali sl le poravnal naroCnlm©? Aft%| fia ne, Izpolni »voio dolluoat C. Nordhoff in J. N. Hall: 29 HURIKAN Zdajci je na vzhodnem koncil malega otoka zapel petelin in kmalu nato so se vmešali v ta koncert vsi petelini kar jih je premogel otok. Maina ptički, ki so gnezdili na puraunovem drevesu za de Laa-gejevo stanovanjsko hišo so se prebudili vsi hkratu in pozdravili veselo cvrčeč bližajoči se dan. Počasi se je jelo svitati... V dveh hišah naselbine so bili spali to noč zelo malo. Poglavar kakor tudi njegov brat Tavi sta bila pridno na delu, da pripravita vse potrebno Te-rangiju za na pot. Pri tem Je bila potrebna zelo velika previdnost. V krilu temne noči sta znosila skupaj zalogo in posamezne kose opreme; sedaj je bilo vse skrbno skrito v Fakahauovi čolnarni. Vse predpriprave so bile izvršene. Treba je bilo samo še počakati naslednje noči, ko bo Mako odpeljal veliki kanu proti Motu Tongi. V jutranjem mraku tretjega dne bi naj bili Terangi, Marama in njuna mala hčerka že daleč zunaj na morju, kjer bi jih z otoka ne moglo opaziti več nobeno oko. Kljub prečuti noči je bil Tavi ob- običajni nri za svojim pultom v prodajalni. Po prihodu Katopue je vedno dobro tržil; posebno zjutraj so imeli Tavi in njegovi že na pol odrasli otroci polne roke dela, da so zmogli naval odjemalcev. Tavi je bil pravi orjak med možmi, prav tak kot Fakahau; v njegovih gostih črnih laseh je bilo opaziti le tu in tam kaj sivega. V svojem življenju je obredel mnogo sveta; že v svoji zgodnji mladosti je odšel z Manukure po morju in bilo je malo velikih obmorskih mest na svetu, ki bi jih ne bil obiskal. Nazadnje pa se je vrnil v domovino in si poiskal med otočankami svojo družico. Vendar pa se je še vedno rad spominjal vsega, kar je bil videl v širnem svetu. Bil je nenavadno razumen mož, oster opazovalec, ki mu je na njegovih dolgih potovanjih redko kdaj kaj ušlo. V družbi s Tavijem sem preživel nešteto večerov in lahko rečem, da bi ne našel zlepa zabavnejšega in prijetnejšega družabnika kot mi je bil on vsa ta leta. Nihče na vsem otoku ni bil bolj naklonjen Te-rangiju kot on in nihče tudi ne bolj vesel, ko je čul o njegovih pobegih iz ječe in vragolijah, ki jih je vedno znova zagodel policiji na Tahitiju. Bil je tako ponosen na moža svoje nečakinje kot da bi bil Terangi njegov krvni sorodnik; celo Fakahau ni bil nič bolj trdno odločen ščititi Terangija, da ne bi prišel zopet oblastim v roke. Tega dne zjutraj, ko je naval v trgovini nekoliko popustil, se je odpravil Tavi po vaški cesti proti pokopališču. Vaške hiše so bile raztresene kakšno miljo d'aleč ob edini cesti, ki se je vila ob obrežju lagune. Na vsem otočju ni bilo lepše vasi in tudi ne nobene na katero bi bili prebivalci bolj ponosni. Zelo so se brigali za njeno čistočo; odpadle palmove veje in listje so vsak dan skrbno pomedli in sežgali. Ker je bilo le malo gostega grmičja, se je nudil očesu večkrat diven razgled. Guverner je stanoval v hiši na skrajnem zapad-nem delu otoka, v bližini i>reliva v Koralnem vencu, ki je spajal morje z laguno. Hiša je stala na samem, najmanj sto metrov oddaljena od najbližje koče v soseščini. Tavisova trgovina in stanovanjska hiša, nizko, štirikotno leseno poslopje, ki ga je krasila na sprednji strani veranda, je stalo naravnost nasproti iz koralnih skladov napravljenemu pristaniškemu nasipu, ob katerem je pristajala jadrnica. Nekoliko bolj proti zapadu je stala hiša poglavarja in njej nasproti, onkraj ceste, pa s slamo krita hišica Marna Rue. Nekoliko dalje od tod je vodila pot do neke vsedline, ki se je vlekla od severnega do južnega dela otoka in je preko nje vodil majhen most, ker so bila tla v njej mokra in močvirna. V bližini je stala cerkev, pri kateri se je odcepila pot proti severu, do pokopališča. Mrtvi Manukurčani so počivali na samotnem kraju blizu zunanjega obrežja, tristo metrov oddaljenem od cerkve. To je bil svet kraj že dolgo poprej predno je Commodore Byron odkril otok, kajti tu je stal tempelj boga Tangaora, in tri prastara pukatea-drevesa, ki so jih nekoč zasadili njemu v čast, so rastla na tem mestu. O poganskem templju ni bilo več sledu; kamne iz njegovega obzidja so porabili za zgradbo cerkve. Toda nekaj od svečanega razpoloženja, ki je nekoč obdajalo to staro sveto mesto, je počivalo še sedai nad tem krajem, kot da bi bog očeta Pavla trpel prisotnost, starih bogov ... Čisto blizu so bile koralne čeri ob katere so sc zaganjali morski valovi in se razpenjeni razblinjali v meglo, ki se je zasvetila od časa do časa v mavričnih barvah. Razen starih dreves in zelenega somraka nod njimi, je bilo pokopališče čisto belo: bel je bil koralni pesek, belo nizko obzidje, belo cvetoče grmičje, beli spomeniki, celo strašeče lastovke, ki so j se tavale po zraku, podobne drobnim, neslišnim du-I bom, so bile bele kot sneg (Halje prihodnjič.) HRASTNIK Akademija gojenk gospodinjske nadaljevalne šole v Hrastniku se bo vršila v nedeljo, dne 12. marca ob 16. uri v dvorani Konzumnega društva rudarjev. Na sporedu so dramski^ prizori, petje, recitacije in šaljivi nastopi. Sodeluje 32 učenk dekliške šole in gojenke Gospodinjske nadaljevalne šole v Hrastniku. Čisti dobiček je namenjen revnim otrokom. Delavci, udeležite se prireditve s svojimi družinami! Lepo uspeli koncert »Rudarske godbe na pihala«. V nedeljo, dne 5. t. m. je priredila »Rudarska .godba na pihala« v dvorani »Delavskega doma« svoj običajni letni koncert. Spored je obsegal 10 točk iz domače in tuje glasbene literature. Vse točke so bile presenetljivo dobro izvajane, zlasti pa so po> svoji dobri izvedbi ugajale: Linke-jeve »Kresničice« Rubinsteinova »Romanca«, Pahor-jev »Sloveti ski svet« in Vojtičke »Godbeni oznanjevalec« Godba, ki šteje 27 mož, je lepo vigrana in zve ni zlasti mehko v bas-krilnih rogovih, pa tudi kot celota se čuje lepo harmonično. Dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, da si delavstvo! sličnih prireditev želi še večkrat. K lepo uspelemu koncertu, ki je pokazal tako lep na predek »Rudarski godbi na pihala«, predvsem pa njenemu agilnemu kapelniku s. Komlancu najiskreneje čestitamo in kličemo: »S kulturnim delom k soncu, k svobodi!« KRANJ Predavanje o delavski zaščiti, pomenu del strokovne in kulturne organizacije ter delavskem tisku se bo vršilo pod okriljem »Vzajern nosti« v nedeljo 12. t. m. ob 9. uri v »Cankarjevem domu«. Predavata ss.: dr. Reisman in Jelen. Sodrugi in sodružice, predvsem naročniki »Delavske Politike«, udeležite se predavanja ter agitirajte za čim leipši obisk! Ljudska univerza. V četrtek, dne 9. t. m. ob pol 21. uri priredi Ljudska univerza v spomin 90. letnice smrti pesnika Prešerna, v veliki dvorani Narodnega doma Prešernov večer. Na sporedu so solospevi operne pevke gdč. Vere Majdičeve »Nezakonska mati« in »Ukazi«; predavanje dr. Slodnjaka o Prešernu: recitacije ter pesmi »Luna sije« in »Zdravica«, katere zapojeta skupno pev. zbora Sokola in »Sloge«. — Za Cankarjevim večerom bo to drugi pomembnejši večer Ljudske univerze, ki zasluži da ga poseti vsa narodno zavedna javnost. Cene sedežev od din 4 do din 10, stojišče din 2, za dijake din 1. Zveza privatnih namešečncev bo imela v nedeljo, dne 12. t. m. ob pol 10. uri svoj redni občni zbor v hotelu »Stara pošta«. Esperantsko društvo »Zelena zvezda« bo imelo v nedeljo, dne 12. marca ob 10. uri v gimnaziji svoj redni občni zbor. Vsi, ki se zanimate za esperantsko gibanje, ste vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeležite in pristopite k društvu. JESENICE Volilne kazni in bivši jeseniški kaplan Gabrovšek. Danes so jeseniški »kaznjenci« obsojeni zaradi volilne borbe z začudenjem či tali v »Slovencu« o govoru bivšega jeseniškega kaplana, sedanjega ravnatelja Zadružne zveze in narodnega poslanca g. Gabrovška. Zlasti poglavje o nepotrebnosti črtanja političnih kazni jih je začudilo in res ne vedo ali je možno, da je slovenski poslanec-duhovnik tako govoril. Kaj se g. poslanec-duhovnik ne zaveda, da kasnejša amnestija nima nobenega (Pomena. Kaj ne ve, da morajo danes plačevati ubogi tovarniški delavci za to, ker pač niso volili Stojadinovičeve liste, kazni globe in če drugega ne — kolke za pritožbe in tožbe na upravna sodišča, da stvar zadržijo ali pa preprečijo, da se jim ne zgodi politična krivica? In to zato, ker pač niso bili somišljeniki dr, Stojadinovica, < u t. on „ r-c : r n 'V St'? Gospod kaplan in narodni poslanec: Tako početje je daleč od pravičnosti, daleč od človekoljubja in posebno daleč še od pojma krščanstva, katerega glasnik in učitelj bi vi morali biti. ■- GUŠTANJ SMRJ sklenil dodatek h kolektivni pogodbi \ : ijurnl. Dne 3. t. m. se je vodila razprava ' ; u-V1' Jurija grofa Thurnskega na Ravnah in je bil sklenjen dodatek li kolektivni pogodbi za ODrat martinarne. Z dodatkom h kolektivni t i6 doseženo zvišanje delavskih plač za 1° /0, KaKor tudi ,gotove naturalne dajatve. Delavstvo organizirano v SMRJ ie zastopal oblastni tajnik s. M. Sovljanski. Nadalje je dosežen sporazum, p0 katerem se .ie 3. 111. pričela razprava za težaški akord za obrat martinarne. kakor tudi siološna revizija obstoječe kolektivne pogodbe, se en dokaz uspeha organiziranega delavstva. Se en dokaz, da ie edino SMRJ resni zastopnik kovinarjev in branilec njih interesov! Kovinarji, združimo se vsi v svoji zvezi SMRJ, Potom katere edino si moremo priboriti boljše življenje in lepšo bodočnost! — Kovinarji naprej! STUDENCI PRI MARIBORU Ljudska univerza. V četrtek, dne 9. marca °b 19. uri bo predaval pisatelj Miško Kranjec o problemih slovenskega slovstva, v kolikor naj zanimajo tudi slovenskega delovnega £|0_ veka. K temu zanimivemu večeru so vsi prijatelji studenške Ljudske univerze vabljeni. Istočasno bo prirejena razstava Kranjčevih del. Tudi novice v besedi in sliki! Vstopnine ni. POBREŽJE PRI MARIBORU Drpmska predstava, »Vzaierntiost« priredi v nedeljo, -dne 12. t. m. z začetkom ob pol uri ^veČer v novi Sokolski dvorani na Pobrežju Nušičevo komedijo »Narodni poslanec«. Obilo smeha in zabave. Vabljeni vsi. — Odbor. LJUBLJAIN A Ljubljana in industrija. Na zadnji seji ljubljanskega občinskega sveta je bila stavljena interpelacija glede podpiranja industrije potom občine ki se lahko vrši na različne načine. Tako s pocenitvijo pogonske sile, luči, ugodno dobavo zemljišča ali olajšavami pri davščinah. O tem vprašanju se je že mnogokrat razpravljalo, toda brez izrazitega uspeha. Tudi na to interpelacijo, občinski svet ni dobil pozitivnega odgovora. In kaj je s to stvarjo? Vsaka obči-ena mora v svojem interesu nuditi gospodarstvu največje ugodnosti. Tembolj pa pri nas, ker se industrija seli od nas, ki smo pasivna I dežela glede prehrane. Tudi ne more biti me-| rodajno za občino, če je to tuja ali domača in-! dustrija. Zakaj, če nimamo domačega kapitala, | je prav, da prihaja tuji kapital in razvije gospodarstvo, da bodo naši ljudje mogli delati ! in živeti. O tem vprašanju bi bila potrebna | prav resna razprava, resno razmišljanje. Nabavljalno zadrugo nameravajo ustanoviti ljubljanski gostilničarji in bodlo za skupni ra- i čun kupovali kruh, meso, sadne soke, konzer-j ve, špecerijsko in kolonijalno blago ter alkoholne pijače. MARIBOR Kulturno delo glasbenega društva železniških delavcev in uslužbencev Lepo uspeli občni zbor. V nedeljo, dne 5. t. m. so se zbrali v spodnjih prostorih hotela »Orel« člani Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev in popolnoma zasedli obširne prostore, kjer se je nato vršil tradicionelni občni zbor ob sviranju godbe. — Občni zbor je ot-voril in vodil zaslužni sivolasi predsednik s. Simon Gajšek, ki je bolan in so ga morali na občni zbor pripeljati. Toplo pozdravljen od vsega članstva, je s. Gajšek podal poročilo o poslovanju in razvoju društva v minulem letu. Veliko zaslug na lepih uspehih, ki jih je dosegla železničarska godba s številnimi nastopi in prireditvami, gre predvsem agilnemu kapelniku in komponistu g. M. Schonherrju, prav tako pa tudi vrlim godbenikom in požrtvovalnim funkcionarjem, O društvenih financah ie podal poročilo blagajnik s. Gradišnik, tajniško poročilo pa s. Robar, v imenu kontrole sta poročala ss. Pilaj in Močnik, ki sta tudi predlagala podelitev raz-rešnice staremu odboru, ki je bila soglasno sprejeta. Prav tako je bil soglasno izvoljen novi odbor, ki ga tvorijo po večini dosedanji odborniki z agilnim predsednikom s. Gajškom in pod-predsednikom s. Steinekerjem na čelu. Pri točki razno je občni zbor razpravljal o smer- nicah bodočega dela in zlasti priporočal, da odbor organizira izlete v delavske kraje. — Sklenjeno je bilo, dla se bo tak izlet vršil v teku letošnjega leta -v Trbovlje. V debati so govorili ss. Perko, Budin, Zagernik, Brenčič, Rant in drugi. V imenu KMO je občni zbor v toplih besedah pozdravil predsednik s. Bibič, ki je želel v imenu strokovnih organizacij železničarski godbi čim večji uspeh. Obenem pa je podčrtal, da strokovne organizacije pravilno cenijo delo Glasbenega društvav železniških delavcev in uslužbencev. Na željo številnih sodrugov je še spregovoril s. dr. Reisman, ki je v jepem govoru orisal pomen kulturnega dela, ki ga vrši železniška godba med delavstvom. Na mesto vsestranske podpore, ki bi jo zaslužilo takšno delovanje, so se društvu delale ovire s strani nasprotnikov, kar pa ni omajalo trdlne volje in vztrajnosti odbora, godbenikov in kapelnika. Čestital je društvu k lepim uspehom in pozval članstvo, da podpira stremljenje odbora, da bo društvo še lepše uspevalo. Tudi ob tej priliki se je priglasilo nekaj naročnikov na »Delavsko Politiko«. Godba pod taktirko kapelnika gosp. Schonherrja je pridno svirala, zlasti po občnem zboru, ko se je razvila prijetna zabava, ki je trajala do pozno v noč. Naslednje predavanje »Vzajemnosti« se bo vršilo danes, v sredo dne 8. t. m. ob 8. uri zv. v dvorani Delavske zlornice: na tem predava-ju bo (prof. Leon Detela razlagal »Pasteurjevo zdravljenje«. Ker o tej temi sploh še ni bilo govora na naših predavanjih, se pričakuje, da bo vzbudilo med delavstvom zanimanje. Predavanje o delavskem gibanju na bivšem Spodnjem Štajerskem, ki ga je imel preteklo sredo, dne 1. marca g. prof. -Baš pod okriljem »Vzajemnosti« v Delavski zbornici, je bilo zelo zanimivo in poučno. Predavatelj je takoj v pričetku svojih izvajanj omenil, da zgodovina delavskega gibanja v naših krajih še dolgo ni do-docela raziskana, ampak da so znane samo podrobnosti nekaterih večjih dogodkov. O počet-kih delavskega gibanja nam priča generalni obrtniški red iz 1. 1732. V njem so bile določene ostre kazni za stavkarje, ki so jih zapirali ali pa pošiljali na galere, t. j. na ladje na vesla na Jadranskem morju. Predhodniki modernega delavskega gibanja so bili prav za prav neke vrste obrtniki. L, 1848. je spremenilo sliko delavskega gibanja. V Halozah n. pr. se je v tistih letih ustanovila nekakšna viničarska zadruga, ki je imela med drugim tudi nalogo, sklepati dogovore z vinogradniki glede delovnih pogojev itd. Oktroirana avstrijska ustava iz 1. 1863. ni dala možnosti za razvoj strokovnih organizacij, ampak šele zakon iz 1. 1868. — V Mariboru je 1. 1868. ustanovil delavsko društvo neki Wicsthaler. Wiesthaler je bil odpuščeni jurist. Leta 1871. zaznamujemo v Mariboru prve stavke: krojaško, ki je zaključila s sporazumom, stavki čevljarjev in mizarjev pa sta propadli in so poborniki med stavkarji morali zapustiti mesto ter se preseliti v 3 rst, ki je nudil vedno zavetišče takim pregnancem. V teh letih se je v Mariboru razvijala mlinska, usnjarska in lesna industrija. Delavsko društvo v Mariboru je priznavalo enake pravice Slovencem in Nemcem in je tudi imelo nemško in slovensko zastavo. L. 1880. so pričeli pod reakcionarno Taafejevo vlado številni delavski procesi, ki so se vršili največ v Celju in v Gradcu. Volitve v državni zbor 1. 1890. so prinesle presenetljiv uspeh socialni demokraciji. V Žalcu je eno tretjino volilcev glasovalo za socialno demokratičnega kandidata. Zelo začudilo je tudi veliko število socialno demokratičnih glasov v kozjanskem okraju. —— 1. maja 1890. je delavstvo v železniški delavnici kljub prepovedi praznovalo 1. maj. Oblasti so podvzele velike varnostne odredbe. Naslednji dan so bili vsi dčlavci odpuščeni. Precej jih je tudi res ostalo na cesti. V delavskem gibanju so se udejstvovali tudi intelektualci, toda ponavadi ti ljudje niso bili ustaljeni, ampak so po par letih prav tako naglo zapustili piokret, kakor so se pojavili. De'av-sko gibanje je simpatiziralo z nemško liberalno smerjo, ker so bili Slovenci konzervativno usmerjeni, t. j. protivni svobodoumnim idejam, ki jih ie zagovarjal delavski pokret. V boju za svobodo, enakost in bratstvo v revolucijskem letu 1848. so se borili delavci in intelektualci. Vloga meščanov v teh bojih se zelo precenjuje. Od 1. 1^|0. do nekako leta 1895. so bile delavske organizacije zatrte in delavsko gibanje udu-šeno. Po tem letu pa je začela nova doba razmaha delavskega gibanja, ki je doseglo velik uspeh leta 1907., ko ie priborilo splošno, enako, tajno in proporcionalno volilno pravico. — Izvajanja predavatelja so poslušalci pozdravili z živahnim ploskanjem in predsednik s. Petejan se mu je zahvalil ter izrazil željo, da bi naj ob prvi priliki zopet predaval kaj zanimivega iz zgodovine. Vabilo na družinski večer zaupnikov. V soboto, dne 11. marca ob 20. uri se bo vršil v gornjih prostorih hotela »Orel« družinski večer zaupnikov in organizacijskih funkcionarjev. Tozadevna vabila so že razdeljena. Kdor ga pomotoma ni prejel, naj se zglasi ,v tajništvu Krajevnega Medstrokovnega Odbora. — KMO. Naknadni kredit za delavce v delavnici drž, železnic. Od decembra sem so delavci v delavnici drž. železnic skoro vsakih štrinajst dni praznovali po kakšen dan ali dva, ker ni bilo dovolj kredita, da bi delavnica lahko neokrnjeno obratovala do konca proračunskega leta, t. j. do 31. marca. Kakor nam poročajo, je bil seda) po dolgem moledovanju vendarle odobren naknadni kredit, baje 2 milijona dinarjev, tako da delavcem ne bo treba več praznovati, pa bo še ostalo par stotisočakov neporabljenih. Mogoče bi -se dalo neporabljeni kredit prihraniti kot priboljšek za prihodnje leto i-n v ta namen sprejeti v delo nekaj novih delavcev. Dela je itak veliko in naš vozovni park je nujno potreben popravil. Mestno kopališče je poglavje za se. Obiskovalci parne in vročezračne kopeli se že par tednov pritožujejo, da nimajo na razpolago dovolj tople vode. Baje so Se zamašile dovod-ne cevi in jih -ho treba nadomestiti; ker pa vsota preračunanih izdatkov presega znesek din 5000, bo treba s tem čakati do prihodnje seje občinskega sveta, da bo o tem sklepala i.i . *