l€ TniKi7Liubiidn a • 1929^0
1n<jPen<spv
Ar Kili 1»»4«	NTKVILHA	8
VSEBINA
Članki: Z. Grcv, Mož gozda. Povest. (Dalje.) — Gašper Nevihta, Eli. Pesem. — St. Petelin, Železna doba. — Fr. Pušnik, Kako sem preživel počitnice kot delavec.
Delo naj mlaj? ih: Joža Žabkar, Zvončki.
Drobno blago: Literarni pomenki. — Knjige in časopisi. — DijaJki šah. — Nabiralec. — Za dobro voljo. — Uganke.
Važen pogovor.
Upravnik: Da Tc vprašam zaupno, dragi naročnik, ali si že poravnal naročnino za »Mentorja«?
Naročnik: Mislim ... čakaj... pa je res že nisem.
Upravnik: Potem pa, če hočeš obhajati velikonočne praznike v čisti zavesti izpolnjene dolžnosti, ne odlašaj s plačilom niti minute več!
Naročnik: Prav, da si me opomnil. Takoj odnesem denar na pošto. Nočem, da bi vprav radi mene trpel list škodo.
Drugi del Capricornovega članka
ODLOMKI IZ POPOTNIŠKEGA DNEVNIKA
objavimo prihodnjič.
MENTOR izhaja desetkrat med Šolskim letom, vsakega ij. v mesccu. List urejuje Blai Poznič, izdaja ga Prosvetna zveza, oblastem odgovarja dr. Jakob Mohorič. Tiska tiskarna »Slovenija«, za tiskarno odgovoren Albert Kolman, Ljubljana, Celovška 61.
UREDNIŠTVO in UPRAVA je v Ljubljani, GradiSčc 4. Vsi rokopisi in dopisi, ki *c nanašajo na vsebino lista, naj se pošiljajo na uredništvo, naročnina in reklamacije na upravo. Rokopisi se ne vračajo.
CELOLETNA NAROČNINA za dijake jo Din, za nedijakc in zavode 40 Din. Plačuje se naprej. Posamezna številka 4 Din. — Številka čekovnega računa pri poštni hranilnici v Ljubljani 14.676.
Za Italijo znaša naročnina 10 Lit za dijake, ij Lit za druge in sc plačuje po tt.Hian.klh čekovnih položnicah »Katol. misijonov« v Ljubljani, za A v 11 r i j o 4 S za dijake, 6 S zt druge in sc plačuje po avstrijskih čekovnih položnicah »Katol. misijonov«,
** A m c r i k o 1 dolar, za druge kraje 4 Švic. franke. — Iz inozemstva sc more pošiljati naročnina tudi v priporočenem pismu. — Številka ček. računa za Italijo; n 1670 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani), za Avstrijo: B-i<6.644 (položnice »Katol. misijonov« v Ljubljani).
POVERJENIKI, ki so naročili list za več dijakov skupaj, smejo plačati lut — ako |lm ni mogoče poslati vse naročnine naprej — v trikratnih obrokih, in sicer pred izidom * re,*ie *t«vilkc prvo tretjino, pred izidom šeste številke drugo In pred izidom devete Itevilke zadnjo tretjino. Poverjeniki dobe za vsakih 10 plačanih izvodov enajstega zastonj.,
ii 'j. «,CTKm
^ tr FH5 H H ^ !I»^4D
WTTKV. f=5
MOŽ GOZDA.
Roman z divjega zapada.
Slovenski pripoveduje dr. Joži Lovrenčič.
ZANF, GREY:
Enajsto poglavje.
Oni dimni signal na robu je bil namenjen Beasleyu, da bi našel Ansona in njegove: Jima Wilsona, Shady Jonesa, Mo/e ja, mladega Burta in — Riggsa, ki je ugrabil domenjeni plen. Taborili so v gozdu onkraj roba. Medtem ko so sedeli Ansonovi ob ognju in kvartali, se je Bo, ki je stala ob strani in imela z las«jeni povezane noge, razvnela in zmerjala tako neznansko podlega zahrbtneža, da jo je udaril.
»Pes!« mu je vrgla v obraz z zam čevanjem in še vzkliknila: »O, da bi imela revolver!«
Igralci so postali pozorni, zlasti Jim Wilson.
»Riggs, ne bijte dekleta, pustite jo v miru!« je zaklical.
»Molči naj!« mu je odvrnil Riggs.
»Zoper vas in vaše nisem ne črhnila,« je rekla Bo Ansonu.
»Res, nič nisem takega slišal,« je priznal Anson.
»In ne boste, dokler boste z menoj lepo ravnali. Ne vem, kako ste prišli do tega, da ste vzeli Riggsa v svojo družbo. Zasledoval me je in podil in ko mc je ujel — v zanko, me je priti-ral v vaše taborišče. Zdi se mi, kot bi čakali Beasleya.«
»Dekle, prav se vam zdi,« je priznal Anson.
»Well, pa veste, da nisem prava?«
»Kaj hočete reči? Saj ste vendar Neli Rayner, ki je dedovala vse Au-chinclosovo premoženje?«
»Ne. Jaz sem Bo Rayner. Neli je moja sestra in njena je farma. Beasley je hotel njo!«
Anson je pritajeno zaklel in pogledal Riggsa, ki je moral potrditi, da uovori Bo resnico. Opravičeval se je, češ, da je ni spoznal, ko pa jo je imel in videl, da se je zmotil, je že nekdo bil za njim in sc je moral zateči kam...
»Privedel sem jo k vam, ker vem, da bo Neli Rayner vse žrtvovala, samo da reši sestro,« je še pristavil.
»Ne verujte mu! Beasleya in vas vse slepari!« je zaklicala Bo, Rigss pa je spet dvignil tresočo se roko in ji zagrozil, če bi ne bila tiho.
»Vi lepo molčite, Riggs,« mu je ukazal Anson. »Mogoče deklica kaj pove, kar bi mc zanimalo. Dekle, le govorite!«
Bo je pripovedovala. Povedala je vse, kako je lazil Riggs za sestro, kako jima je sledil na zapad, kako sc jc postavljal in širokoustil, kako je prežal na Neli in njo že enkrat zamenjal, za kar jih je pošteno dobil, ko mu je pokazal Carmichael pot iz Pina. »Zdaj pa misli spet nase, čeprav sc dobrika Be-asleyu in vam, podlež! O, posodite mi revolver, da mu pokažem, samo trenutek!« je končala.
Jim Wilson ji je ponudil orožje, a Amon ga je zadržal.
Riggs je trepetal.
»Ali bi ga počili, Miss?« jc vprašal Wilson.
»Ne. Nc maram si omadeževati rok z njegovo krvjo. Samo plesati in skakati bi moral po mojem taktu,« je odgovorila.
»Ali znate rabiti revolver?«
Bo je pokimala in Wilson ji je dal svoj revolver. Zgrabila ga je in zaklicala Riggsu:
»Teci ali pleši!«
Sprožila je in Riggs je začel begati. Ko je tretjič počilo, jc krogla oplazila Riggsu nogo. Zatulil je, letel in sc sesedel med grmovjem, kjer jc gledal rano in si jo vezal.
Banditi so se smejali. Ko so se vrnili k ognju, je menil Anson, da bi dekle lahko postrelila vse in da ni bilo premišljeno, ker ji je Jim Wilson dal orožje v roke. Tedaj se je oglasil z roba glasen halo in vsi razen Wilsona so šli, da bi videli, kaj je.
»Lep cirkus ste nam priredili, Miss,« jc ogovoril Wilson Bo, ko sta ostala sama.
»Hvaležna sem vam, da ste mi posodili revolver. Upam, da sem ga majčkeno le zadela!«
»Ste ga, ste ga, če sc razume Jim Wilson kaj na smodnik in svinec!« ji jc odvrnil.
»Jim Wilson? Ali ste vi — oni bandit, ki ga je moj stric Al poznal?«
»Sem, Miss. Ala sem res poznal. Kaj pa jc pravil o meni?«
»Spominjam se, kako je nekoč govoril o Ansonovi tolpi. Tudi vas je omenil. Rekel je, da ste res junak in da je škoda, ker morate živeti kot bandit v taki tolpi.«
»Ho, lepo je govoril Al. Ni neverjetno, da si to zapomnim ... Zdaj pa, Miss, ali vam morem pomagati?«
Bliskovito ga je pogledala.
»Kaj mislite?«
»Zal, nič posebnega, ker moram ostati bandit, a vendar je razlika med banditom in banditom.«
Razumela ga je in se mu nasmehnila, da ne bi izdala, kako je že upala, da se bo izneveril Ansonu in jo rešil.
»Odvežite mi noge in pustite mi, da sc malo sprehodim. Obljubim vam, da ne pobegnem. Oni norec jc prežal na vsako mojo kretnjo. Pa žejna sem!«
Wilson ji jc odvezal noge in šel po svežo vodo. Ko jc prišel do Riggsa, mu je povedal, da je osvobodil deklico in da prevzema odgovornost zanjo. Riggs mu ni odgovoril. Pobral sc je in krenil proti robu in srečal Ansona, ki sc je vračal.
»Bcaslcy prihaja od ene strani, z druge pa Shady. Opoldne že lahko zapustimo to skalovito kotlino,« je povedal poglavar tolpe/
Riggs jc kljub temu šel na rob, da bi sc razgledal po pokrajini.
Za Ansonom sc je vrnil Burt in še Moze in potem je prišel še Shady in vsi so bili nevoljni, češ, da v Beasleyevi službi že od jeseni samo stradajo. Anson jih je miril, a zadovoljil jih ni. Mrmrali so in jezno gledali na Riggsa, ki je sedel nekoliko v stran, ko je pri-krevsal z roba.
Konji so začeli striči z ušesi, ko niso banditi še ničesar slišali. Kmalu potem pa se jc začul topot podkovanih kopit, ki so udarjala oh skalovita tla in motila tihoto. Riggs je vstal in bil nervozen; za njim so vstali tudi drugi razen Wilsona. Izpod ccder jc prito-potal rjavcc in 7. njega je skočil dokaj ročno težek jezdec.
»Kako gre, Beasley?« ga je sprejel Anson.
»Ho, Snake, stari mladec,« mu jc odvrnil zaprašen, poten in očividno razburjen, »ugledal sem vaš signal, pa na konja in po ovinkih sem gori. Ali ste vi ujeli dekle ali Riggs? No, ali slišite? Kaj tako čudno gledate? Za šalo me vendar niste izvabili v goro?«
»Pridite, da vas vidi!« je poklical Anson Bo in prišla je izpod ceder, ki so jo zakrivale, da je ni bilo opaziti.
Beasley je obstal ko okamenel.
»Saj je sestra one, katero sem hotel imeti!« je spregovoril čez trenutek.
»Vemo. Prejle smo izvedeli.«
»Ha, in kdo jo je privedel sem?« je hotel vedeti Beasley.
»Kdo? Gospod Riggs, naš strelec,« je porogljivo odvrnil Anson.
Beasley je vzrastel in začel obdela-vati Riggsa, ki je zaman skušal prepričati farmarja, da je plen vendarle dober in da ima poseben načrt, ki se mu posreči. Ko ga je nagnal z načrtom vred k vragu in mu povedal, da noče imeti z njim ničesar več opraviti, se je opogumila Bo in ga prosila, naj naroči banditom, da ji pripravijo njenega konja, zakaj domov bi že rada.
Počasi se je okrenil Beasley proti nji, medtem ko so vsi molčali in mislili, kaj bi z njo.
»Jaz nimam nič opraviti z vami, ne da so vas zavlekli sem ne kaj bo z vami!« ji je odvrnil in Bo je prebledela, nato pa mu zagrozila s Carmi-chaelom, ki je Teksanec.
»No in kaj potem? Teksanca dobim za vsakim vogalom. Jim Wilson na primer, desna roka Snaka Ansona, je tudi Teksanec. Pa sc ne bo radi vas in vaše sestre vznemirjal!« je menil Beasley in pokazal na Wilsona, ki se je nemirno prestapal. Bojin pogled je sledil Beasleyevi roki.
»Ali ste res iz pokrajine Teksas?« je vprašala.
»Da, Miss, in menim, da nisem tega vreden,« je odvrnil Wilson in videti je bilo, da ga je prevzelo ob priznanju čustvo sramu.
»Prepričana sem, da bi se tudi t e -k s a n s k i bandit postavil za deklico, ki je v nevarnosti!« je odgovorila Bo nato Beasleyu, kar je bilo obenem priznanje in poklon Wilsonu, ki je povesil glavo. Anson je opazil to Wilsonovo kretnjo in jo pravilno tol-
mačil, da pomeni preobrat v nadalj-nem razvoju.
»Beasley, s smrtjo se igrate!« je dejal farmarju.
»Bogme, da!« je zaklicala Bo tako prepričano, da so jo vsi prevzeti pogledali. »Na milost in nemilost ste me prepustili tolpi banditov! Tudi mojo sestro lahko prepodite iz njenega doma, a tudi vaša ura bo prišla! Tom Carmichael vam pokaže pot v krtovo deželo!«
Beasley se je pognal na konja, obledel mrk, bled in divji na njem in gledal poglavarja tolpe.
»Snake,« mu je rekel, »ni moja krivda, da se je kupčija podrla. Jaz sem pošteno mislil. Ponudbo sem napravil za izvedbo mojega načrta, ki ga niste izvedli. Zame je zadeva z vami končana!«
Anson je menil, da pač ne more ničesar zahtevati, a če bi bil pošten, bi moral uvideti, da so dolge mesece bili v njegovi službi, ki jim ni prinesla drugega nego stradanje. »Doslej smo si bili prijatelji, če se poslej zaobrne, ne bo moja krivda,« je končal.
»Ali sem vam kaj dolžan — po pogodbi?« je vprašal Beasley.
»Ne,« je odvrnil Anson osorno.
»Potem je vse v redu. Jaz si umijem roke. Riggsa primite, ki ima denar in svoje načrte!«
Tako je rekel Beasley, vzpodbodel konja in odjezdil. Anson in njegovi so gledali za njim in mrmrali, Riggs je pa zaprosil Ansona, naj bi mu prepustil nekoliko provianta, da z dekletom odjezdi ...
•»Ne poslušajte ga in ne puščajte ga, da bi me odvedel sam — v gozdove!« je zaprosila Bo in pokazala prvič, da se boji.
»Jaz nisem gospodar tolpe,« ji je odvrnil Wi1son.
»Mož ste pa le!« je še prosila.
»Ri^fis, 7 nami pojdite. Radoveden sem, kako vam bo dekle še posvetilo!« je dejal porogljivo Anson.
Tedaj se je oglasil Wilson:
»Snakc, dovoli meni, da peljem dekle v Pinc!«
Anson se je začudil in zaklel.
»Najbolj pametno bi bilo,« je nadaljeval Wilson. »Dovolj imamo svojih skrbi; če jo pridržimo, jih bo več. Veš, nikdar se ti nisem upiral, to pot ti pa svetujem, da me poslušaj, ker vsa zadeva mi ni prav nič všeč ...«
Anson se ni pustil pregovoriti, Češ, da bo mogoče Bo le kaj vrgla; ker sestra bi pač žrtvovala vse, da bi jo rešila. Nato je ukazal vse pospraviti in kmalu popoldne so krenili po pobočju navzgor, prišli v globel, koder je šlo hitreje, dokler se niso morali spet vzpenjati s pologa na polog, da so končno pod večer, ko je solnce že zašlo in je le zarja svetila vrhove, dosegli plitvo dolino med temnimi pobočji, ki so bila porastla s smrečjem.
Ko so sc ustavili, je hotel Riggs po magati Bo s konja, a prisolila mu je z orokavičeno roko krepko zaušnico.
Wilson jc videl prizor in opozoril nanj Ansona. Tudi drugi so ga opazili, se muzali, a Mozc jc menil, da jim bo delal Riggs še preglavice . . .
Kmalu so bili vsi' pri delu. Zaplapolal je ogenj, voda v loncih je zavrela in pripravljali so za večerjo srno, ki jo je bil med potjo ustrelil Burt. Wil-son jc ta čas sekal smrečje in napravil tam ob strani kočo. Ko jc bil gotov, jc vzel iz svoje prtljage odejo, jo vrgel v notranjost, stopil k Bo, jo potapljal po rami in šepetal:
»Ta koča bo za vas. Ko se vam bo zdelo, pojdite kar vanjo in nič sc nc bojte in lepo spite. Jaz bom tu v bližini ležal!«
Pokazal jc pred vrata.
»O, hvala vam! Mogoče ste pa res feksancc!« mu jc šepnila.
»Mogoče,« je odvrnil temno . . .
Pozno v noč so sedeli banditi ob ognju in bili slabe volje; Jim Wilson je menil, da jim v Belem gorovju nc bo več obstanka radi Riggsovih pustolov-
ščin, drugi so pa godrnjali, ker jim je zmanjkovalo whiskija, tobaka, jedi in vsega. Ko so že vsi zadremali., je Wil-son še potaknil ogenj in ko je znova vzplapolal, je sovražno pogledal Rigg-sa, ki je spal nekoliko oddaljen od drugih. Nato je vzel sedlo in odeje ter legel pred kočo, v kateri jc počivala Bo.
Ogenj jc šc plapolal in plapolal, osvetljeval bližnje smreke, skozi katere jc šumel nočni veter, vešče so priletele od vsepovsod v svetlobo, dokler ni zamrla in jc lc žerjavica tlela kakor grozotno žareče oko, ki je polagoma tudi ugasnilo--------
Solncc je bilo že vzšlo, ko so sc banditi vzdramili. Slaba volja jih ni minila in Anson je moral vsakega posebej nagnati k delu: prvega po vodo, drugega po drva, tretjega kuhat, četrtega h konjem. Vsi so šli z nevoljo, tudi Anson. Samo Wilson je ostal ob otmju. Bo je bila vstala. Dal ji je glavnik in brisačo in odšla je k vodi.
»Miss, ali ste lačni?« jo je vprašal Wilson, ko sc je vrnila.
»Sem,« mu jc priznala.
Poskrbel ji je zajtrk.
»Kje so drugi?« ga jc vprašala.
»Konje iščejo.«
Bo jc videla, da ne mara govoriti in da sc je nekam spremenil čez noč. Tudi ona je obmolknila in poiskala sence, kjer jc sedla, nc da bi ii nagajal dim, ki ga je zanašal veter. Teksancc jc hodil ob ognju nekaj časa, potem pa nrisluhnil v gozd, dejal, da se bo kmalu vrnil, in izginil v grmovje.
Komaj jc bi! Wilson odšel, je pritekel od nasprotne strani Riggs. Bo je planila pokonci.
»Dva konja sem skril,« je sopel razburjen. »Se dve sedli vzamem, vi pa poberite kaj krme. Uideva jim!«
»Ne,« je rekla in sc umaknila.
»Toda — tu ni varno za naju!« je hitel in sc oziral okrog. »Domov vas spravim, verujte mi, prisegam ... Ni varno, pravim .. . Grdo me gledajo . . . Hitro!«
Vzel je sedli, vsako z eno roko.
»Varnejša sem med roparsko tolpo!« mu je rekla Bo.
»Nočete z mano?« je vprašal, kri mu je udarila v lice in spustil je sedli.
»Harve Kiggs, rajši ostanem med roparji, pa naj napravijo z menoj karkoli, kakor bi bila le uro z vami sama!« mu je vrgla v obraz z neprikrito jezo.
»Potem vas prisilim!«
Zgrabil jo je, a je m mogel vzdržati, iztrgala sc mu je in je zakričala:
»Na pomoč!«
Ob njenem klicu je pobledel in pobesnel. Zagnal se je proti nji in jo oplazil čez usta. Omahnila je m padla. Planil je nad njo, jo zgrabil za vrat, da bi jo zadušil, bo je ležala mirno m ni črhnila. Premislil se je in jo dvignil.
»Zdaj pa le hitro! Vzemite ta sveženj in za menoj!« je ukazal in pobral sedli. Bo je široko pogledala preko njega in odprla ustnice.
»Se en klic in po vas bo!« je zagrozil hripavo Riggs, ki se je ustrašil odprtih ustnic.
»Menim, da je bil prvi klic dovolj!« se je oglasilo mirno in hladno za njim.
Riggs je čudno vzkriknil in se obrnil. Pred njim je stal Wilson z revolverjem v rokah.
»Deklica, odkod kri na vaših ustih?«
»Riggs me je udaril,« je povedala in se umaknila v kočo, trepetajoč in boječ sc, zakaj slutila je grozo.
»Well, Riggs, pozval bi vas, da zgrabite za orožje, če bi imelo kaj pomena,« je spregovoril Wilson trdo, a vendar nekoliko razburjeno. Riggs se ni mogel ne ganiti in tudi govoriti ni mogel. Kakor okamencl je stal, samo brada mu je drhtela.
»Harve Riggs, revolverski junak i/. Spodnjega Missouri,« je nadaljeval Wil-son in meril, »nekoč ste se v gostilni v Pinu hvalili, da se še lahko umaknete, ko vidite leteti kroglo... To morate biti urni! Poskusite, umaknite sc tej krogli!«
Revolver je vzžarel in počil. Riggs je omahnil, zadet v oko, in izdahnil. Wilson je trenutek postal, kakor bi obžaloval svojo razdraženost, nato pa je krenil k ognju in stopal ob njem zamišljen. Iz gozda so se oglašali konji in kmalu so se vrnili z njimi Anson in drugi, ki so obstali ob Riggsu. Wilson je povedal Ansonu, kako in kaj.
"Jinij prihranil si mi to delo,« je rekel Anson, ko je slišal vse. »Hvaležen sem ti... Mladci, preiščite onega! Kar ima, bomo delili. Je prav, Jim?«
»Prav; moj del spravi ti!«
V	Riggsovih žepih so našli dokaj bankovcev, v pasu pa nemalo zlata. Shady Jones se je polastil še čevljev, Moze pa revolverja. Jim je moral poiskati še ona dva konja, ki ju je skril Riggs, potem pa so se vnovič selili. Visoko jih je vedla pot in končno so se ustavili v neki globeli, ki ni bila prav nic prijazna, a se je zdela Ansonu varna.
Wilson je tudi to pot skrbel za Bo in ji še namignil, naj sc ne brani jedi, da ostane pri moči.
Utrujeni od dolge ježe in hoje — tudi hoditi so morali, ker je bila pot prestrma — so ta večer kmalu zaspali. Jelke in borovci so se zgrinjali nad njimi tako gosto, da ni mogla prodreti s svojim svitom ne ena zvezda do njih. Veter, ki je vel preko vrhov, je pel svojo pesem in vmes je bilo čuti škripajoče glasove: deblo se je zgenilo ob deblu, kot bi se budili strahovi. In še potok jc žuborel v bližini, a vendar je bila globel ko zakleta v tihoto in temo ...
Dvanajsto poglavje.
Jutro. Anson si je ogledal globel, menil, da ni prijetno v njej, a da sc morajo vendar zadovoljiti, češ, da zlepa ne zaide kdo vanjo, ne da bi ga opazili. Ko je odšel Burt na lov, da bi poskrbel za hrano, so posedli okoli ognja m, ker so imeli denar, so začeli kvartati in se kmalu zamislili v igro.
Wilson je kadil in opazoval igralce. Tudi Bo je večkrat pogledal; hladno je bilo, pa je sedela sama zase na soln-cu in povešala glavo. Minila je ura za uro, solnce je bilo že visoko in postalo je bolj toplo. Anson je dvignil glavo, se ozrl po obraslih pobočjih, ki so obdajala taborišče, in dejal:
»Jim, konji so se razkropili!«
Wilson je vstal, šel čez malo trato v smeri proti konjem, ki so se oddaljili
v	širokem loku do potoka, kjer je globel prehajala v ozko, zeleno tesen. Dva konja sta zašla po bregu do potoka. Wilson ju ni videl, a slišal ju je. V ovinku je zaokrenil, da bi jima presekal pot in ju vrnil. Nevidni potok je žuborel in šumel čez skale. Nenadoma je Wilson obstal kakor vklesan in prisluhnil. Preko gozda je šel šelest in ni bilo treba tenkega sluha, da bi slišal hitre, a pritajene stopinje. Previdno je stopal Wilson dalje in prišel na maho-vito jaso, pokrito z igličjem, kjer je zapazil kuguarjevo sled. Sklonil se je nad njo. Tedaj je začutil sunek v rebra, zdrznil se je, vzravnal in dvignil roke. Velik lovec, oblečen v. irhovino, je stal pred njim in držal v rokah puško, namerjeno nanj. Poleg lovca je stal ogromen kuguar in renčal.
»Kako gre, Dale?« je zavlečeno spregovoril Wilson in dostavil: »Nekoliko ste me presenetili.«
»Ssst! Ne tako glasno!« mu je od vrnil lovec tiho. »Ali ste Jim Wilson?«
»Sem. Povejte mi, Dale, kako ste se pojavili tako nenadoma? Ali ste nam slučajno prišli na pot?«
»Sledil sem vam. Wilson, deklico iščem.«
»Takoj sem vedel, ko sem vas ugledal.«
K-uguar, ki je videl gospodarja s puško v rokah, se je hotel tudi postaviti. Renčal je kar naprej in kazal velike rumene zobe in čakal, da mu da Dale povelje. Wilson se ni bal ne Da-leja ne napetega petelina — ob veliki, renčeči mački pa mu ni bilo prijetno.
»Wilson, pravili so mi, da ste edini človek med banditi.«
»Morda, a v trenutku ne bom več bandit, nego bojazljivi zajec. Dale, zver hoče nadme!«
»Kuguar ne napade nikogar, dokler mu ne ukažem. Wilson, ali mi pripeljete dekle, če vas izpustim?«
»Pomisliti bi kazalo. In če ne bi hotel?«
»Potem bo tako ali tako z vami pri kraju.«
»No,	izbirati ne kaže.	Dobro, uklonim se.	Toda, Dale, ali	bo	zadošča-
la samo beseda, da me pustite spet v taborišče?«
»Da.	Vem, prebrisani	ste,	a mislim,
da	tudi	pošteni. Ansona	sem	z njego-
vo tolpo spravil v past. Ne morete mi uiti — v teh gozdovih. Konje bi vam razgnal — vas pa drugega za drugim postrelil — ali pa nagnal ponoči ku-guarja nad vas!«
»Kes je, v vaših rokah, Dale, je igra. In karte je Anson sam razdelil... Odkrito povedano, meni vse skupaj tako ni bilo nikdar kaj po godi.«
»Kdo je ustrelil Riggsa?. .. Njegovo truplo sem našel.«
»Ho, jaz sem bil zraven, ko je padel,« je odvrnil Wilson in se zdrznil.
»In deklica? Ali je na varnem in — nepoškodovana?« je vprašal Dale hitro.
»Zdrava je in na varnem, kakor bi bila doma. Tako pogumnega dekleta ga ni zlepa! Nič se ji ni primerilo, samo Kiggs jo je udaril po ustih . .. Tedaj sem ga počil... Bog mi je priča, že del j časa sem mislil, kako bi jo rešil. No, zdaj ne bo težko ...«
»Toda kako?« je vprašal Dale.
»Kako?... No, skrivaj jo moram spraviti iz taborišča k vam, to je vse.«
»In hitro, hitro!«
»Ne, Dale, prehitro bi bilo prav tako napak, kakor prepočasi,« je odvrnil Wilson ter povedal, da mora biti previden, ker je Anson nataknjen radi svojih ljudi, ki so vsi nezadovoljni in iščejo prilike, da bi jo odkurili. Zato je
menil, bi morala delati po načrtu, ki bi ne vzbujal v Ansonu kake slutnje.
Ko je Wilson tako govoril, so mu vzžarele oči, dvignil je roko in pokazal na kuguarja.
»Anson se boji kuguarjev. Ali ne bi mogli prestrašiti s svojo zverjo tolpe, da bi v zmedi rešili dekle? Ali ne bi nagnali kuguarja ponoči na taborišče, da bi zatulil in razgnal konje?«
»Dobro, Ansona bom prestrašil, da mu zmanjka sape!« je odvrnil Dale.
»Potem je vse v redu,« je bil Wil-son vesel. »Dekleta obvestim o vsem in jo poučim, kako naj sc vede, vi pa se z mrakom priplazite v bližino taborišča. Jaz bom že kako zbegal tolpo. Ko se bodo ob kuguarjevem pojavu vsi zmešali, zgrabim dekle in ga odnesem, potem vam pa zažvižgam ... O, to bo zabavno, ko zleze onim strah v kosti!... Dale, lahko se zanesete name! Pod večer torej!«
Dale je povesil puško, kuguar pa je zarenčal znova, zakaj Wilson se je zganil in stopil proti smrečju, v katerem je izginil. Ko se je bližal tovarišem, se je njegov obraz spremenil.
»Ali so še vsi konji, Jim?« ga je vprašal Anson, urejajoč karte.
»So, a nekam nemirni. Zdi se, da sc nečesa bojijo,« je povedal Wilson.
»Hu, mogoče kak medved straši tod,« je zamrmral Anson. »Jim, le pazi na živali, zakaj zgubljeni bi bili, če bi nam jih prekleta mrcina razgnala!«
»Kako pa, jaz naj skrbim za vse; konje naj pazim, nanašam vodo in les pa kuham naj in perem — vi bi pa igrali in igrali!« je potožil Wilson.
»Ni ga, ki bi bil tako pripraven za taboriščno delo nego ti, Wilson,« ga je pohvalil Anson.
»Vse znaš, tudi z ženskami se razumeš. Tudi našo nesrečno čarovnico ti prepustimo v oskrbo, da jo pitaš in zabavaš!« se je oglasil Shady Jones in vsi so sc zasmejali.
»Glej, da izgineš, Jim, igro motiš!« sc je razjezil Moze, ki je dobil slabe karte.
»Dekle bi od lakote umrlo, če bi ne bilo mene,« je odvrnil Wilson veselo in odšel proti koči. Bližajoč se, je začel klicati: »He, Miss, za kuharja so me izvolili, pa bi rad vedel, kaj bi izvolili jesti.«
Banditi so ga slišali in se znova za-krohotali.
»Haha, šegav dečko je Wilson!« je bil Anson vesel.
wr,Dek*i?a. je začudeno pogledala.
, son j, JC pomežiknil in ko se ji je dovolj približal, je začel hitro in tiho govoriti:
»Pravkar sem naletel v gozdu na Daleja in njegovega krotkega kuguarja. lsce vas. Pomagal mu bom, da vas spra-\ im iz taborišča. Vi se delajte blazni in dobro igrajte. Vseeno, kaj počenjate, samo blazno mora biti. In nič se ne bojte! Tolpo moramo tako zbegati in prestrašiti, da vas lahko skrivaj rešim. Se nocoj!«
Preden je začel govoriti, je bila Bo bleda, žalostna, solzna, po prvih besedah pa se je nenadoma spremenila, gledala z žarečimi očmi Wilsona in mu prikimala ter zašepetala:
»Razumem. Vse bom storila!«
Bandit se je potrt vračal — igral je — in je šele sredi pota prišel nekako k sebi ter je potem, potikajoč ogenj in pripravljajoč kosilo, polglasno prepeval neko zamorsko pesem. Pri vsem svojem opravilu je točno opazoval vse in videl je, kako je dekle zginila v kočo in sc vrnila vsa spremenjena z razku-štranimi lasmi, v katere je zagrinjala obraz. Obrnjen s hrbtom proti tovarišem, se je zadovoljno smehljal m ji kimal. Igralci niso tako hitro opazili spremembe v dekletovem obnašanju, ki je bilo preračunjeno, da vzbudi začudenje in presenečenje.
»Bankrot!« je zaklical Anson, zaklel m vrgel karte. »Vraga, da mi je zacoprano!«
»Kajpada, zacopran si! Pozno si spoznal!« sc mu je porogljivo zasmejal Shady Jones.
»Zanič igraš!« je bil Moze kratek.
»Nič šale, fantje,« je odvrnil Anson resno. »Počasi mi gre vse na živce. iNe-kaj ni v redu. Ou lanske jeseni nimam več sreče. iNikogar ne krivim iam lega. Jaz sem boss. In z menoj gre ii koncu!«
»Vzrok bo ona kupčija, v Kaiero si se spustil z bca»ieyem radi AuCjuh-closovega dekleta .. . iJoveUal sem ti ze svoje mnenje. JNasa nesreča se šele začenja, a jaz vidim že konec . .. Hola, kaj pa naj to pomeni?«
Vilson je pokazal proti dekletu, ki se je globoko priklanjala pred starim drevesom in so ji lasje vihrali m padali do tal. Anson se je zdrznil in neskončno začudenje se ga je polastilo, da je bil kar smešen. '1 udi njegova tovariša sta začudeno gledala.
»Kaj za vraga je prijelo dekleta?« je vprašal Anson.
Wilson je pomembno pokazal s prsti na čelo in dejal tiho: »Zc zjutraj me je prestrašila; povedal bi, a se nisem upal, ker bi se mi posmehovali!«
»E?« ni hotel Anson verjeti.
»Če ni zmešana, ne vem, kaj bil« je menil Shady Jones.
Anson sc je dal prepričati, a da bi bil bolj gotov, je stopil do dekleta in ga nagovoril. Dekle se je ponosno vzravnalo, oči so mu nenavadno žarele in ni odgovorilo.
»Hej, Bo Rayner, kaj vam je?« je ponovil.
»Mylord, li govorite /. menoj?« je vprašala dostojanstveno.
Shady Jones je pozabil na začudenje in šlo mu je na smeh.
»Ah!« je zavzdihnil Anson.
»Ofelija pričakuje vašega povelja, Mylord! Nabrala sem cvetlic,« je nadaljevala s sladkim glasom in držala roke pred se, kot bi imela v njih velik šopek.
Shady Jones je bušil v glasen smeh.
»Kaj se dereš, krota? Bičati te dam in v okove, podlež!« se je znesla užaljeno nad njim in smeh ga je minil. Potem je nagnala še Mozeja.
Anson sc je opogumil in se je je dotaknil.
»No torej, Ofelija —«
Poskusiti je hotel, kako bo, če jo nagovori z umišljeno vlogo, a tedaj je vzkriknila in se sunkovno umaknua, kakor bi si opekla prst, in je divjala ter izrekla Ansonu vse mogoče. Končno je zaplesala okoli borovca in izginila v kočo, odkoder se je zaslišalo pretresujočc stokanje.
»O, kaka škoda! Tako lepo, zdravo, pogumno dekle — pa zmešano. Ob vso pamet je! Kar besni!« je govoril Anson, ko so se vračali k ognju. Sha-dy Jones in Moze sta bila prestrašena ter menila, da pomeni vse to novo nesrečo, ki jih čaka, Wilson pa se je komaj premagoval, da je ostal resen. Sele, ko je menil Anson, da bo dobil za dekleta, pa naj je zmešano ali ne, odkupnino v zlatu, se je razvnel:
»Kaj, ali tudi ti trapaš? Nemogoče, da bi dobil zanjo denar!«
»Zakaj ne?«
»No, ker so nam za petami. Se dan, dva, dragec, in krogle nam bodo žvižgale mimo ušes!«
»Da bi nam bili na sledi? Tako hitro? Rod pa to veš?« je vprašal Anson in dvignil glavo kakor gad, ko hoče pičiti.
»Kod vem? Nikogar nisem vidci, a slutim in čutim. Zlasti ponoči . . .« je odvrnil Wilson.
»He, če bi koga videl ali slišal, potem bi jo dekle dobilo po glavi, mi pa bi hitro naprej!« je zamrmral Anson.
Wilson se je stresel in odločno dejal:
»Potem moraš lopniti prej mene! Dovolj je, da si jo spravil ob pamet!«
Vsi so se začudili, zakaj, da bo Wilson tako govoril, niso pričakovali. Anson sc je bal, da bi ga Wilson zapustil, pa se je opravičil, češ, da je tudi sam že ves zmešan, potem pa so šli in so vrgli spet karte.
Ko je bilo kosilo pripravljeno, je Wilson zaprosil, če sme nesti dekletu. Anson se ni zmenil in Wilson je šel, povedal Bo, da je dobro igrala, ter se vrnil. Anson ga je radoveden čakal.
»Jed sem ji pustil tam. Ne dotakne se je. Zdi se mi, da je hudo bolna, kakor bi bila zastrupljena!« je povedal Wilson.
»Slišal sem, da si govoril z njo.«
»Seveda sem. Laskal sem se ji. Zdi sc mi, da ni več tako besna, a vendar ne utegne biti več dolgo. Slaba je.«
»Zmerom slabše!« je siknil Anson. »Kje pa je Burt? Na vse zgodaj je odšel, zdaj je poldan in ga še ni. Ali je zašel?«
»Mogoče, ali pa se mu je kaj primerilo,« je odvrnil Wilson zamišljeno.
Po kosilu je Anson legel v senco pod drevo in zadremal, Moze in Sha-dy sta nadaljevala z igro, Wilson je pa bodil nekaj časa po trati, nato sedel, potem obšel globel, da bi pogledal za konji in jih zgnal skupaj. . . Popoldan sc je vlekel, Burta še ni bilo in Anson jc čutil, da pomeni to začetek konca...
Ko sc je zmračilo, so zaslišali, kako so nenadoma zahrzali konji in zatopo-tali.
»Mrhe, splašile so sc nam. Za njimi!« sta planila Anson in Moze pokonci ter izginila v temo, odkoder jc bilo slišati topot, lomast in Anso-nove in Moževe klice. Ko sta se bandita vrnila, sta pripeljala s seboj tri konje, držeč jih za uzde. Anson jc bil temen in resen.
»Jim, kljuseta so bolj boječa ko srne!« je rekel. »Mojega in vajina sva ulovila, drugi si pa niso pustili blizu. Kaka zver jih jc morala grozno prestrašiti. Vsi moramo za njimi!«
Wilson se jc dvignil in zmajal z glavo. Tedaj jc presekal tihi zrak grozen rezget splašenega konja. Nato je sledilo boječe prhanje, topot in lomast v grmovju in rastoč, gromovit hrum in zdaj zdaj rohneči glasovi.
»Panika!« je zakričal Anson in stekel k svojemu konju, ki ga je bil privezal v bližini taborišča. Prišel jc pra-
vi	čas, zakaj konj sc jc divje vzpenjal in se hotel odtrgati. Dosti je imel Anson z njim opraviti, da ga je umiril. Sele ko jc prenehal divji trušč ob po
toku ih v grmovju, ga je upal pustiti samega.
»Ali ste slišali? Ob konje smo!« je zaklical kakor zmeden, ko se je vrnil k ognju.
»Res je; kdo ve, kje so že,« mu je pritrdil Wilson.
»Boss, ne bomo jih več dobili . ..« se je oglasil Moze.
»Zdaj imamo, kar smo iskali, Snake Alison. Daleč si nas pripravil!« jc zbodel glavarja Shady Jones.
Kakor obtoženec se jc sesedel Anson ves potrt in zamišljen in vsi so obmolknili.
Temna, pusta, brezzvezdna noč jc legla nad gozdove in taborišče. Drevje je v vetru kakor ječalo. Strahotno je šumotalo in klokotalo v potoku. Pečina ob njem je bila nevidna, vendar se je zdelo, kot bi se zbirali in oglašali na njej strahovi. Ogenj ni hotel prav goreti, čeprav so ga potikali. Sence so begotno rastle in ginile spet v temo, kakor je zaplapolal in pojemal. Čudno tesno je bilo vsem. Nihče ni kadil. Strmeli so v ogenj in bili zamišljeni vsak vase in svojo prihodnost, ki so sc je bali in niso hoteli govoriti o njej. . .
Skrivnostno nedoločen glas je jek -nil v noč.
»Čujtc!« je šepnil napeto prisluškujoč Anson in dvignil kazalec, da bi bili tiho.
Dvakrat sc jc še ponovil nenavadni glas ob tajnem ječanju vetra in klokotanju vode v potoku. Kakor komaj slišno stokanje in cvilenje jc bil.
»Če je kaka zver, potem ni daleč!« jc menil Anson.
»Ah, kaj, daleč mora biti!« je ugovarjal Wilson.
Oddahnili so sc, ko sc stokanje ni več ponavljalo. Ogenj sc je pogasil, konji so bili mirni, le glave so imeli tako pridvignjene, kot bi bili oprezni in bi prisluškovali v skrivnost noči.
Čez nekaj časa so zopet zaslišali oni glas, ki je rahlo rastel v tožeče ihtenje.
»Ono zmešano dekle je — cvili!« jc ugotovil Anson in zopet so se za tre-
nutek umirili, dokler ni pokazal Wil-son svojega nemira in strahu, ko je menil, da ihtenje ne pomeni drugega, nego zadnje znake umirajočega dekleta...
Oni trije so podvomili, a zdrznili so se le, zakaj Wilsonova beseda o smrti jih je prevzela in bilo jim je, kakor bi sc temno, tajno ozračje napolnilo z novo skrivnostjo.
Wilson sc jc pognal nekaj korakov od skupine in mrmral nerazumljive besede, pa se jc vrnil; čez trenutek sc jc znova pognal, topot tako daleč, da ga skoraj niso več videli, a zopet sc jc vrnil, kot bi ga bilo strah; tretjič jc pa izginil v neprodirni temni noči. Banditi sc niso upali niti ganiti, ko so opazovali mesto, kjer je izginil. Ni minilo kdovekai časa in Wilson sc jc prestrašen vrnil.
»Resnično, kmalu bo po njej,« jc povedal drhte. »Kar sc jc dalo, sem se opogumil in sc dotaknil njenega obraza .. . To grozno ječanje so njeni zadnji vzdihi ...«
»Čc misli umreti, naj hitro opravi! Tri noči že nisem zatisnil oči . . . Česar potrebujem, je whisky,« jc dejal Anson.
»Mi vsi ga!« jc menil Shady Jones nezadovoljno.
Težko je bilo ugotoviti v globeli, odkod prihaja kak glas, a sleherni, ki bi ne bil razburjen, bi moral spoznati po razliki jakosti, da prihaja ono ječanje iz vedno druge oddaljenosti in lege. Tudi ni bilo vedno enako. Ko jc bilo najglasnejše, ie sličilo Navijanju. Banditi pa so slišali vse s svojo vestjo...
Končno so nenavadni glasovi povsem prenehali.
Wilson sc jc spet odločil od skupine in se je dclj pomudil nego prej. Ko se jc vračal, jc hitel.
»Umrla jc!« jc zaklical slovesno.
»Mrtva jc nedolžna stvarca, ki ni skrivila nikomur ne lasu in jc prevzela slehernega, če jo jc le pogledal .. .
MrtV* »V:;	ko	pride tvoja
ura, bos dajal težko odgovor.«
»Kaj klatiš neumnosti? Njena kri se ne drži mojih rok!« je zdivjal Anson.
»In vendar si kriv!« jc zakričal Wil-son in mu zagrozil s pestjo. »Zato boš moral požreti svojo pilulo! Jaz čutim, da prihaja čas in še marsikaj čutim . . .«
»Ah kaj, samo zaspala je!« se jc pomiril Anson, zahteval luč in sc odpravil proti koči, čeprav mu jc Shadv Jones odsvetoval in mu rekel, da je zmešan. Anson ga jc zavrnil, vzel tleče poleno, ga vrtil, da sc jc vnelo in se oprezno bližal koči, kjer jc obstal, sc upognil in pogledal v notranjost.
»Ni jc več!« je hripavo, prestrašeno zaklical.
Bakla mu je ugasnila in je le rdeče žarela. Zopet je vrtil poleno, toda ni se hotelo užgati in tovariši ga niso več videli. Nekaj trenutkov jc bilo vse tiho, potem pa je bilo slišati lahek šum, kakor bi se gibale in odmikale smrekove veje. Ko je prišel Anson k ognju, ki so ga vnovič zanetili, jc bil ves prepadel in bled, gledal z izbuljenimi očmi in držal revolver v roki.
»Ali ste kaj videli ali slišali?« je vprašal sopeč in sc oziral.
»Nič, dasi sem gledal in poslušal,« mu je odgovoril Wilson.
»Boss, nič ni bilo,« jc potrdil Moze.
»Zdi sc mi, kakor bi slišal neki šum,« jc dejal Shady Jones.
»Ni je,« je znova potrdil Anson. »Bakla mi je ugasnila in baš tedaj sem čutil, da jc prhnilo nekaj mimo mene... Ozrl sem se. Vse jc bilo temno, vendar sc mi jc zdelo, kakor bi videl veliko sivo progo, in slišal sem nekako prhutali jc v zraku . ..
»Čc je res ni, potem mogoče niti mrtva ni in je zbežala . . . Vendar jc bila mrtva; srce ji ni več bilo, lahko prisežem!.. .« je bil Wilson glasen.
»Jaz grem in pospravim svoje!« jc rezko dejal Shady Jones in Moze jc bil njcuovih misli.
Wilson jc menil, da jc več stvari med zemljo in med nebom, nego jih moremo umeti. Tedaj je hušknila mimo v bližini ogromna senca in sledilo
ji je kakor sunek vetra. Anson je z revolverjem v rokah opozoril tovariše na senco, a so menili, da je bil le veter, ki je odnašal dim. Niso ga prepričali, pa so vsi molče prisluškovali v temo, iz katere je jeknil kmalu nato kratek, rezek krik . ..
Ansonov konj se je vzpel na zadnji nogi in otepal s prednjima po zraku, onadva druga sta pa kar trepetala.
»Ali ni bil — kuguar?« je zadržano šepnil Anson.
»Zenski krik je bil,« je trdil Wil-son in zdelo se je, da se trese kakor list v vetru.
»Potem sem sklepal prav: ušla je in blodi okoli po gozdu.«
»l)a blodi — a je mrtva!« je odvrnil Wilson Ansonu.
»Moj Bog!« sta prestrašeno vzkliknila Shady in Može.
»O, če bi vedel, kaj bo s to kupčijo, bi počil Beasleya . . . dekleta pa bi morali oplaziti po glavi in se prepričati, ali je res mrtva. Če to ne preneha .. .«
Obmolknil je, zakaj zopet sc je oglasilo čudno stokanje, podobno prejšnjemu kriku, le tako divje ni bilo. Zdelo se je, da prihaja s pečine. Z one strani globeli je pa bilo slisati kakor jadikujoče vzdihanje umirajoče zenske...
Konji so nemirni hrzali, trepetali in sc skušali oprostiti. Anson je prijel svojega in ga pripeljal bliže k ognju, Moze je pa skočil k onima dvema. Shady je vrgel na ogenj sirovo vejevje; listje je zaprasketalo in skozenj je planil plamen, ki je obsvetil Wilsona. Z razprostrtimi rokami jc kakor zbegan stal ob ognju in gledal v temo gozda.
Stok se ni več ponovil, pač pa jc ono jadikovanje še trajalo in je le polagoma zamrlo. Ko so prišli banditi nekako k sebi, jc spet nenadoma rezko kriknilo tik za njimi v gozdu. Človeški krik je bil, strah in bolečina sta bila združena v njem, ko da gre za življenje. Vse je neznansko prevzel in Anson je skoraj obupan sprožil svoj revolver v temo. Krik je utihnil.
»Če je bil kuguar, ga je strel preplašil,« je menil Anson, a Wilson je ugovarjal, češ, da skrivnosti smrti ne doume nihče in da je vse v zvezi z deklico, ki je izginila tako skrivnostno, ko je umrla. Shady in Moze sta silila, naj bi kar hitro zapustili ukleti prostor.
Tedaj se je čisto blizu, na meji med temo in svetlobo, ki jo je širil ogenj, oglasil vnovič oni krik, vse bolj grozen kot prejšnji. Možje so okameneli. Ansonov konj se jc vzpel, zaprhal in planil nizdol, se zaletel v gospodarja, ga podrl po bregu onkraj ognja in se spotaknil in zavalil preko njega.
»Rešimo ga!« je zaklical Wilson in se spustil po rebri. Vsi trije so najprej pripeljali konja k ognju in ga privezali, potem pa so šli po Ansona, ki je bruhal kri.
»Prijatelj, dvoje reber, ali kaj, je zlomljenih,« je dejal Wilson.
»O, Jim — kaj hujšega mora biti. Grozne bolečine — in do sape ne mo-r^ni —« je težko šepetal Anson.
»Bo že bolje,« ga je tolažil Wilson, Moze in Shady sta mu pa odkrito povedala, da ne bo več dolgo, ter se domenila, da jo vsak s svojim konjem pobrišeta.
»Mladca, kaj me hočeta zapustiti?« jc hripavo zašepetal Anson in čudno gledal, kako sc pripravljata.
Oba sta mu pritrdila in se pognala v sedlo.
»Moze, Shady,« je žalostno vzdihal Anson, »to ni lepo. Jim — bi me nikdar ne zapustil. Tudi jaz vas ne bi — pstanita — ne bosta sc kesala .. .«
»Snake, ti pojdeš zdaj zdaj v krtovo!« mu jc zaklical Moze in pognal konja.
V	Ansonu je zavrelo in strahoten je bil njegov obraz, ko je zgrabil revolver in sprožil. Moze se je zvrnil s konja. Anson je še streljal, a ni zadel Shadyja, ki je tudi prijel za orožje in streljal na svojega bossa. Wilson jc razdražen pomeril in tudi Shady je omah-
nil mrtev na tla. Konja sta jo udrla v noč.
»Ali si ga?« je vprašal Anson.
»Sem ga, Snake,« je tiho, a vznemirjeno odgovoril Wilson, nato pa podložil Ansonu pod glavo plahto, ki jo je bil spravil, da bi udobneje ležal. Anson je tožil, da ga mrazi. Wilson mu je povedal, da se boji, da ga je tudi Shady pogodil, pa mu je svetoval, naj mirno leži, medtem ko gre on lovit Shadyjevega konja, ki ne more biti daleč.
»Jim, onega krika — že dolgo ni->em — več slišal.«
»Da, prenehal je ... Zdaj se tudi meni zdi, da je bil kuguar.«
»Saj sem pravil!«
Wilson je izginil v temo. Previdno je stopal od drevesa do drevesa in počasi dospel do pečine, ki je bila nekoliko višja od njega. Dasi je bila vsa v temi, je na njej le opazil nekaj belega.
»Miss, ali ste — ali right?« je tiho vprašal.
»Da, a do smrti prestrašena,« je šepnila.
»Nobene nevarnosti ni več, kar pojdite!« ji je rekel in ji pomagal s pečine ter jo nato vodil k potoku in ob njem navzgor. Voda je glasno šumela in je skoraj preglasila rahel Wilsonov žvižg. Ko sta prišla ob strugi do majhne jase, sta zaslišala od desne odgovor.
»Dale je blizu,« je dejal Wilson.
V	grmovju je zašumelo, rahli koraki so se čuli in še neke stopinje. Kmalu se je pojavila izmed grmičja temna
postava in ob njej siva, dolga senca, ki je pritajeno lezla čez jaso.
»Wilson!« je zamolklo zaklical Dale.
»Tu. Imam jo, zdravo in nepoškodovano,« je odvrnil Wilson, se bližal visoki postavi in izročil utrujeno Bo Daleju.
»Bo, Bo, ali ste ali right?« je drhtel Daleju glas.
»O, Dale, hvala Bogu in Jimu Wil-sonu!« je vzkliknila Bo in se ga oklenila.
»Bo, jaz — mi vsi mu bomo hvaležni . .. Wilson ali bi zapustili tolpo?...
»Dale, o tolpi pač ni več sledu, kvečjemu, če ste pustili Burta, da je odnesel pete,« je odvrnil Wilson.
»Nisem ga ne usmrtil ne ranil, a prestrašil sem ga tako, da se ne bo zlepa ustavil ... Wilson, ali so pomenili oni streli boj?«
»Da, nekaj takega.«
»O, Dale, nekaj groznega je bilo. Vse sem videla. Jaz .. .«
»Miss, le pustite zdaj, boste že pozneje pripovedovali, ko ne bo mene zraven . . . Želim vam vseh sreč!«
Wilsonov glas je bil hladen, miren in je za spoznanje drhtel.
Bo je nenadoma prebledela, se približala banditu in mu stisnila roko:
»Bog z vami, Jim Wilson. Kes ste Teksanec!... Nikdar vas ne bom pozabila — vse življenje bom molila za vas! ...«
Wilson se je oddaljil in se bližal medlemu siju, ki je tlel tam doli pod borovci . . .
C;ASI>ER NEVIHTA:
ELI.
(Tožba teptanega naroda.)
Elt, elf,	Vem, da si,
lamina sabaktani,	dobri Bog, nad nami,
zakaj pusti!, o Bog,	zagrni nas, zakrij
da umiramo zaničevani...	% toplimi rokami!
Tc črne dni, ta bridki, straHni Čas. Elt, cit,
Elt, elt,
glej, opljuvili so obraz nam in oči,
srcu zavdali so.
o,	nc pozabi nasl...
ST. PETELIN:
ŽELEZNA DOBA.
Ce boš v našem muzeju (druga dvorana) ogledoval bogato zbirko iz železne dobe, se boš nehote zamislil daleč nazaj v preteklost. Predstavljal si boš silnega, do zob oboroženega prebivalca z Vač, ki drži v rokah železno kopje, na glavi pa se mu blesti bronasta, klobuku podobna čelada z grebenastimi okraski, izpod katere se mu bliskajo žareče oči, ki te opominjajo, da mu ne hodiš preblizu, ker bi te utegnil oplaziti s svojim dobro nabrušenim mečem. Morda pa ti bo še bolj ugajal stasit Smarjetčan, ki je na boj pripravljen prikorakal iz utrjenega gradišča. V duhu napraviš izlet v Mokronog ali Podzemelj. Tu opaziš, če le malo odpreš oči, da ostane ženskam precej časa za lišpanje in kitenje, čeprav imajo opravka z gospodinjstvom, s prejo in drugimi domačimi deli. Le poglej lepe obeske, lasne igle, pasove, uhane, prstane, obroče, zapestnice in vsakovrstne fibule prav okusno izdelane in v veliki množini. Podvomil pa boš takoj, da bi se z vsem takim nakitjem hotele lepotičiti današnje moderne ženske.
Zal, da ne moreš v resnici opazovati tako zanimivega življenja tedanjih prebivalcev. Koliko mikavnega bi vedel povedati! Tako pa je mnogokaj zavitega v temo in bo tudi ostalo. Vse to je davno minulo, kakor je minljiva vsaka stvar na svetu. Le nekaj dragocenih spominov na tedanje čase nam hranijo razna grobišča.
Prav za prav bi se moral šele sedanji čas imenovati železna doba. Sedaj, ko je moderna tehnika v silnem razmahu, ko imamo vse mogoče železne stroje in je skoro ves svet preprežen /. železnimi progami, po katerih se vijejo železne kače. V dobi, o kateri govorimo, pa se javljajo šele skromni početki uporabe železa, železne obrti. Koncem drugega tisočletja pred Kristom je začetek železne dobe, najprej v Prednji Aziji, nato v drugih pokrajinah, ta-
ko na primer v Egiptu. Skiti so kmalu zasloveli kot dobri kovači. Asirci so znali spretno obdelovati železo in so izdelovali lepe čelade in meče. V Srednji Evropi se je pričela ta obrt razvijati v prvem tisočletju pred Kristom. Širili so )o, kakor tudi trgovino železnega blaga, brez dvoma Feničani. V začetku železne dobe sta nastali llijada in Odiseja. Grško naseljevanje ob raznih točkah Sredozemske obale in po otokih, kakor tudi vpliv Etruščanov, ki so stali v materialni kulturi jako visoko, še pospeši ta razvoj. Za naše, kakor za vse vzhodne alpske pokrajine, so važni zlasti Etruščani. Železo ni bilo splošno v rabi takoj in je bron zavzemal še vedno važno mesto. Prvi del železne dobe (tja do 1. 500. pr. Kr.), ko se v obilni meri uporablja še bron, imenujemo pozno bronasto ali hallstattsko periodo. Hall-statt je mesto v Avstriji, in je eno najznamenitejših najdišč te dobe. Pisanih dokumentov iz te dobe še ni, kakor ne denarja, ostankov palač ali svetišč, zato si še ne moremo ustvariti povsem verne slike tedanjega življenja. Orodja in orožja so pa našli v najrazličnejših oblikah, zlasti fibul. Na našem ozemlju so bila važna gradišča Glasinac blizu Sarajeva, okolica Otočca, Sv. Lucija, Ruše ob Dravi, Negova, dalje Ro-zek in Napoleonov vrh pri Beljaku na Koroškem.
Posebno znamenite so pa za nas Vače. Prve sledove nekdanjih naselbin so našli 1. 1878. Odkopavali so tu več let in zbirka različnih predmetov se je namnožila. Dočim se je človek v kamenem dobi skrival v duplinah,*) pozneje prebival kot mostiščar ob rekah in jezerih, v bronasti dobi ob važnih trgovskih potih in rudarskih revirjih, se naseljuje sedaj povsod. Dostikrat se mu je
*) V zadnjem času so našli sledove na selbin iz kamenem- dobe tudi v Potočki jami na Olševi.
zdel najpripravnejši gričevnat svet. Bivališča so bila pogosto zavarovana z nasipi in obdana z jarki. To so gradišča. Ro ogleduješ na Vačah in drugod izkopane predmete, opaziš številne velike žare (urne). Vse kaže, da so mrliče sežigali in v te žare shranjevali ostanke pokojnikov, le malokdaj so pokopali celo truplo mrliča. V žare so dcvali še vsakovrstno blago, zlasti nakitje, pokrivali so jih pa s kamenitimi ploščami.
Dolgo je trajalo, preden je železo povsem zamenjalo bron. V zgodnji hall-stattski dobi najdemo splošno le malo železnih izdelkov, le ponekod jih je več, tako v pokrajinah vzhodnih Alp od Jadranskega morja do Donave, ker so tod kmalu začeli izrabljati številne železne rudnike. Železo je sprva redkejše in dragocenejše kot bron, zato rabijo železo le kot vložke na držajih mečev, pri nakitju itd. Ko pa je železa vedno več in več, začne izpodrivati bron, ne samo v izdelovanju orodja in orožja, temveč tudi pri fibulah, ki imajo dostikrat čolničaste oblike, druge so po dobne očalom, tretje pa zopet naliku-jejo loku. Ko postane raba železa že splošna, dobi bron večjo veljavo in iz njega izdelujejo le okrasno blago, bron služi odslej za izdelovanje nakitja. To velja splošno. Na Vačah so izkopali pogosto železno okrasje poleg bronastega orodja in orožja, in sicer iz starejše hall-stattske dobe. V poznejših grobiščih pa se najde več bronastega okrasja, dočim so ostali predmeti železni.
Bojujejo se takratni ljudje z dolgimi meči, a čim mlajša najdišča raziskujemo, tem krajše meče bomo našli. Čelade z grebeni so redke in izhajajo iz starejše dobe (Vače), ostale so večinoma mlajše in etruščanskih oblik. Mnogo lepše kot žare in druge lončene posode so tako zvane situle, zgoraj široke spodaj ožje, podobne posodam za vodo, kakršne rabimo še dandanes. Najznamenitejša je vaška situla (v omari 6), ki so jo našli leta 1X79. Na njej so upodobljeni vozovi, konji, vozniki, bojevniki, lovci, živali itd.
Predmeti ostalih številnih najdišč, zlasti na Dolenjskem, nalikujejo vaškim. V bmarjeti so dobili zlasti lepe žare, deloma okrašene. Najdbe iz okolice Mokronoga so številne 111 dobro ohranjene. V zbirki je žara z lepimi ornamenti. Večja naselbina je bila na Vinkovem vrhu na levem bregu Krke v žu-žemberški okolici, istotako v Podzemlju v Beli Krajini. Iz slednjega grobišča je posebno lepo ohranjen bronast meč (4J. Večja je tudi zbirka z Dobrave, ki leži ob cesti Žužemberk-Trebnje, a kopja kakor tudi lepotičje ni več dobro ohranjeno. Velika gradišča, kakor Šmagda-lena pri Šmarju, Šmihel pri Postojni in v okolici Cerknice so bile hallstattske naselbine. Manjša najdišča so še: Stražišče pri Kranju, Kamnik, Bohinj, Železniki, Mengeš, Zelimlje, Javor, Korita pri Dobrovi, Golobinjek pri St. Jerneju, Črnomelj, Malence ob izlivu Krke v Savo itd.
Po številnih gradiščih sodimo, da je bilo prebivalstvo v naših krajih tedaj razmeroma gosto naseljeno, posebno na Dolenjskem. Življenje mu je gotovo potekalo dokaj mirno, vsaj spočetka te dobe, o čemer nam do neke mere priča razvoj umetnosti. Prebivalci so bili že dobri poljedelci, poleg tega pa še vedno lovci. Bivališča so bila lepša in udobnejša kot v prejšnjih časih. Vsekakor pa so bili dobri in izvežbani vojaki. Javlja se figuralna umetnost na posodah. Upodabljajo radi dogodke iz vsakdanjega življenja, kakor lov, vožnjo z vozom (vaška situla), drugod tkanje in ples. Oboževali so prirodne sile, pokojnike so jako spoštovali. Obrambne stavbe, varovalni nasipi in jarki se gradijo pozneje, zlasti proti koncu hallstattske dobe, kar spominja na popolnoma vojaško ureditev.
Zadnji odsek prazgodovine, nekako od 1. 500. pr. Kristom dalje, imenujemo latensko dobo, po znanem najdišču l.a Tčne ob severnem obrežju Neunburškega jezera v Švici. Železnih predmetov, tako orožja in orodja kakor tudi obilico najrazličnejših posod so
našli tu silne množine. Železo je sedaj žc skoro popolnoma izpodrinilo bron in opaža se že večja izvežbanost v izdelovanju vsakovrstnega železnega blaga.
Kultura prejšnjih dob je vzklila na jugu, oziroma na vzhodu in sc odtod širila proti severu. Sicer je tudi kultura latenske dobe nastala pod vplivom one z juga in vzhoda, a središče njeno je v zapadnem delu Fvrope, v Franciji. Nosilci te kulture so Kelti ali Galci. Današnja Francija je bila nekoč nekako veliko vojaško taborišče. Kelt 'se je ponašal z veliko krepko postavo in nenavadno hrabrostjo. Močna, krepka njegova rast se ni skladala s prirojeno živahnostjo in nemirnostjo. Kelti so bili združeni v plemenih, živeli so tudi v mestih, kjer sc je razvila obrt in trgovina. Kelte prvi omenja Grk Hekataios (okoli (?o-480V Prišli so kmalu v ozke stike z Iberci. T.igurci in Retijci. Iliri, ki co prebivali na našem ozemlju, so se polagoma pokcltili.
Glavna najdišča te dobe pri nas so ob Bači, Planina v Vipavski dolini, Šmihel pri Postojni, Mokronog (Slcp-
šek), Slavina pri Mokronogu, Šmarjeta in Podzemelj. V početku latenske dobe so meči kratki in koničasti, pozneje pa vedno daljši in bolj okrogli. Cezar, pa tudi Livij opisujeta boje, v katerih so Kelti rabili dolge meče. Pri mečih onazimo cesto verižice iz podolgovatih členov. Sekire so široke, istotako rudi kopia. Fibule se razlikujejo od hnlbtattskih, zapestnice, tudi steklene, so velik c, močne, često olepšane z vzboklinami. Različnega nakitia iz latenske dobe ni mnogo, priljubljeno pa je tako iz emaila, pisanih biserov, stekla in koral. Na mečih, kakor tudi na dnioih predmetih, se najdejo pogosto podobe živali ali pa rastlin. Pri zadnjih ne posnemajo točno narave, temveč ra-biio precej sicomctričnc oblike. Poljedelstvo, zlasti pa obrt in trgovina, sta tedaj jako napredovali. Mrliče navadno nokonavajo nesežgane, tako na ozemlju Francije in zapadne Nemčije, pri nas pa se je običaj sežiganja mrličev sc ohranil v veliki meri, kar znači vpliv prejšnje dobe.
SFDMOSOLEC FR. PUŠNIK:
KAKO SEM PREŽIVEL POČITNICE KOT DELAVEC.
Ze precej časa poprej, preden so se pričele počitnice, sem jih sklenil porabiti tako, da bom šel delat v trboveljski premogokop. Do tega sta me privedla dva nagiba: Glavni, ker je bilo pač treba zaslužiti nekaj za knjige in najpotrebnejšo obleko, drugi pa, ker sem si želel priti vsaj malo v ožji stik / delavstvom in nekoliko spoznati njegov položaj.
Zato sem vložil takoj prvi dan počitnic pri ravnateljstvu premogokopne družbe v Trbovljah prošnjo, da bi dobil za dva meseca kako lažjo službo. Dobil sem jo in obratovodja mi je napisal v delavsko knjižico: »Vozač na
separaciji.« (Separacija sc imenujejo prostori, kjer se premog čisti kamenja in prsti, ko pride iz rova.)
Na separaciji sem se predstavil višjemu pazniku, ki je pregledal moj spre-jerfini list, malo skomignil z rameni, češ, kakšno delo naj ti dam, nato pa naročil drugemu pazniku, naj me odvede do mesta, kjer izbirajo delavci premog.
Paznik me je privedel do preddelavca, ki nadzira delavce pri izbiranju premoga. Ta me je namestil pri izbi-rališču, mi pokazal par kosov premoga in me prepustil samemu sebi. To izbirališče si najlaže mislite kot kakih
10 m dolg, 1 m visok in i\$ m širok votel kvader, ki je položen v vodoravni legi. V ta prostor prihaja premog naravnost od kopačev v rudniku. Ta premog pa ni čist, ampak mu je primešano kamenje in prst, včasih v večji, včasih v manjši meri. Premog je treba sedaj očistiti kamenja in prsti. Drobnejših kosov se drži časih toliko prsti, da jih moraš prati še z vodo. Moje delo skozi dva meseca je torej obstajalo večinoma v tem, da sem izbiral kamenje in prst iz nakopanega premoga. Zato bi se bil moral imenovati pravilneje »izbirač« in ne »vozač« na separaciji.
Predaleč bi me vedlo, če bi hotel opisati vse stroje, ki pomagajo pri izbiranju premoga; kdor tega dela nikdar ni videl, bi ga tak opis tudi ne zanimal. Povem naj rajši, kako sc je godilo meni samemu. Dočim sem se prvi dan čudil, zakaj me je paznik, ki me je pripeljal na delo, vprašal, ali poznam premog, sem pozneje, ko sem moral izbirati, takoj uvidel, da ni to za novinca nikakor najlažja stvar. Ko bi človek lahko počasi izbiral, bi že šlo, toda največkrat je treba hiteti na vso moč in ni časa, da bi šele ugibal, ali je premog dober ali ne. Kadar je premog blaten, ga sploh ne moreš presojati drugače kot po teži; dober premog je lahek, slab, t. j. s prstjo in kamenjem pomešan, je težak.
Vsakemu novincu se ob izbirališču dozdeva, da sc sam vozi venomer naprej, četudi stoji v resnici mirno na enem mestu; tak vtis povzročajo plošče s premogom, ki se premikajo neprestano mimo njega. S tem se seveda želodec noče sprijazniti in skoro vsakemu postaja prve dneve slabo. Meni se sicer kaj takega ni dogodilo. Drugi delavci *o me pa vendar vedno po strani pogledovali, da mi je bilo že precej sitno; mislili so namreč, da mi je slabo, ker sem bil bled, kot sem vedno.
Na delu mi je bil čas neznansko dolg. Osem ur dela doma in osem ur
dela pri izbiranju premoga je namreč velika razlika! Pa bi si kdo mislil, da smo lenuharili, ali pa da je bil le meni kot začetniku čas dolg, drugim pa ne. A ni tako. Glavni vzrok tega dolgega časa leži v tem, ker mora delavec skoro neprenehoma sedem ur in pol stati poleg izbirallšča in delati neprestano isto delo; izbirati premog, razen če sc dogodi kaka nezgoda, kar je sicer, hvala Bogu, redko. Saj se človek tudi pri učenju najhuje utrudi, če študira dalje časa le cn predmet. Jasno se kaže ta dolgost časa tudi v tem, da vsak delavec pri izbiranju premoga zelo težko izhaja brez ure; kajti ni hujšega, kot v tistem dolgočasju viseti v negotovosti in ne vedeti, koliko je ura. Vsak seveda nima ure; zato pa sprašujejo po uri vsi tistega, ki jo ima, in temu bi zlasti proti koncu šihta (delovnega dne) skoro ne kazalo drugega, kot da bi obesil uro na kak steber, češ, sedaj pa glejte nanjo kolikor hočete!
Vsakemu, ki misli, da delavec lahko prenese več kot 8 ur dela, bi svetoval, naj gre za par mesecev izbirat premog, in kmalu bo spoznal, da je osem ur takega dela za človeka popol noma dovolj. Seveda je mnogo takih, ki poleg svojega šihta delajo še na-daljnih S ur, a k temu jih primora beda in njihove družinske razmere. Taki delavci, ki delajo večkrat po r6 ur dnevno in počivajo le kakih 7 ur, so res veliki reveži. Utrujenost se jim bere že / obraza. Dostikrat sem jih opazoval, ko smo se peljali 7. dela, kako so jim klonile glave na prsi in kako je marsikdo zadremal.
Zelo čudno sc mi je zdelo, da nimajo delavci pri izbiranju premoga ob desetih dopoldan nikakega odmora, kot ga imajo v drugih obratih, da bi pojedli kruh, ki ga prinesejo s seboj od doma. Tako pa mora vsak delavec pojesti kruh med delom; z eno roko izbira premog, v drugi pa drži kruh jn j£,	(Konec prih.)
KOT/O^O/OL/O
lanai
JOŽA ŽABKAR:
ZVONČKI.
»Mamica, pa sc tiste — tiste lepe bele zvončke. Kako rad ui jni, mamica. L)a jih samo pobožam
Tiho se je nagnila mamica črez. posteljo — težko ji je bilo. Po licu je polzela velika, utrujena solza in se izgubila na mehki odeji. Gledala mu je v nedolžne oči in iskala besedo . . .
»Tam zunaj, glej, mamica, tako lepo sije solnce. V livadi so tako lepi beli zvončki. Ali čujež, mamica, kako se pogovarjajo. Ah, ti beli zvončki.«
»Zdrav boš in pojdeva ponje, Van-ček.«
»Ne, ne, mamica! Ali čuješ? Mehki glasovi, pa kar preko polj in travnikov z livade: Vančka ni več k nam; umrl bo. Ah, pusto je v livadi.
»Vanček, spančkaj!«
Mamica je stopila k oknu in ga narahlo priprla. Kakor da išče ljubezni, je zrla za solncem.
Vanček je zrl v strop in molčal.
Večerne zarje so žarele nad gorami. Lahen veter je silil črez polje — sladek vonj pomladanskih rož se je topil v večernem mraku. Kakor tajna slutnja je visela zavesa na priprtem oknu. Solnce se je zadnjič uprlo v sobo in mehko poljubilo Vančka na bleda lička. Suhi, drobni obrazek se je topil v večernih poluscncah. Pred Marijo )c gorela lučka; plaho je trepetal plamen, se poganjal, umiral v polmrak in izdihnil ...	Ml
Mamica je prišla po prstih v sobo.
V	težki slutnji se je sklonila nad posti |jo — iz ust ji je dahnilo bridko:
»Vanček — ah, ti moj ubogi fant!«
Prekrižala ga je na čelo in ga vroče poljubila na suha ustka: »Ti ga varu)!
Ne vzemi mi ga, otroka, ki ga ljubim!«
Ustka so se zganila in v polsnu je zakiical Vanček: »Saj ne bom umrl, mamica. Zvončki, ah ti zvončki« ...
btopila je mamica iz sobe; bila je tmdna in stara.
»Pa bi mu le prinesla zvončkov, Lojzka, ko jih tako želi.«
»Bom, mamica. Takoj grem ponje.«
Solnce je sijalo, kakor še nikoli. Zunaj je bila pomlad; zunaj je bilo zdravje, življenje.. .
Vanček je bil žalosten in je molčal. Nič več ni hrepenel po zvončkih. Mamico, ki je jokala ob postelji, je gledal in ni jokal. Sestro, ki mu je prinesla zvončke, je samo pobožal in ni rekel besedice. Zvončki so ležali na odeji — kakor pohojeni, oveneli...
v »Zunaj je toplo pomladansko solnce. Glas zvončkov na livadi je žalosten. Mamica, jaz bom umrl!. . .«
Vrgel se je iz postelje in zahrepenel k oknu, da bi videl solnce, življenje . ..
Solnce je zašlo. Lučka pri Mariji ni gorela več. Vanček je umiral. Sladek nasmeh mu je igral na ustkah. V roki je stiskal Jezuščka in ni popustil . . .
. Bel golobček je zletel skozi okno in bežal za solncem v zarjo. Večerne polu sence so sc zgrnile in skozi zaveso je dihnil topli pomladanski veter.
Vanček je odšel z angelčki v nebo.
Vančka smo pokopali. Na grob smo mu nasuli lepih, belih zvončkov.
Na livadi je ugasnilo življenje. Gaj je sameval — sladko pomladansko solnce nima zame več ljubezni, odkar ni Vančka.
LITERARNI POMENKI
V.
Artistični jezik se javlja vselej, kadar je subjektivno jezikovno doživljanje racionalno in teži za določenim smotrom v izrazu. Je torej zgolj individualizirana jezikovna tehnika. Kjer je tak jezik le slučajno sredstvo v službi višjega smotra v pesniškem oblikovanju, je pomemben, konstruktiven element; kjer pa vztraja v izključni in dosledni subjektivnosti in mu je le za nekak samosvoj blesk ter skuša pretvoriti obliko v svoj osebni izraz — tedaj vpliva kot orodje in ne kot organ — pesnikovaški in ne pesniški, torej destruktivno. Virtuoz se postavlja z njim, ker je krepek v risanju in slikanju, toda je lcdenomrzel; poantiran je in točen, toda oster, hektičen in zverižen, podajajoč predmete le zunanje, navidezno združene, ne pa v živi celoti. Artist vidi v formi zgolj tehniko in računa z vsakokratnim okusom. Forma mu ni telo in postava, marveč maska in fantom. S svojim artističnim jezikom ne ustvarja podob, temveč figure, ne podaja glasbe, no muzicira. Strofa mu je samo shema, šablona, ki jo zavedno in z lahkoto obvlada. Njegova besedna umetnost je — besedno igračkanje. Aretino je uvedel ta artistični način izražanja v evropsko književnost. V tem pravcu gre tudi ves ekspresionizem današnjih dni, kar morete ugotoviti skoraj ob slehernem naših modernih. Vrednost tega podajanja je zavedno šolanje jezika, obogatitev in uglajenost tehničnega aparata in jačenje oblikovalne volje. Stvariteljski element pa ni tako jak, iskrenost zabrisana, medla; vpliv takega dela:	po zunanji
formi teatraličen, vsebinsko pa omejen.
V	simboličnem jeziku doseže objektivno doživljanje svojo najvišjo stopnjo na poti do ideje. Javlja sc, ko se prelije snov sama v idejo in vsebino, ko se objektivno usmerjeni jezik oddalji od subjektivnega pradoživetja, rekel bi, v prostornost abstraktne vrednote. Je jezik tihe notranjosti in njeno tajno tolmačenje. Vse osebnostno, kar je ostalo iz doživljanja in privajene tehnike, je prešlo v tajno čiste biti, postalo simo prilika in primera in sila, ki tolmači. Ker živi iz tihega zamaknjenja v poslednje in stalno bistvo vsega, izvira iz tega njegova umerjenost v izrazu, dalekosežna esta in sonoren, uklenjen zvok pomembne esede. Primer zanj imamo v sakralnem jeziku liturgije, v katerem se je vtelesi! duh občestva. Kjerkoli sc javlja simbolični jezik v profanem pesništvu, je izraz najglobljih in
najvišjih spoznanj in dognanj. Tako v Danteju, Shakespearu, Calderonu, Manzoniju, v poslednjih delih Goethejevih, Ibsenovih 111 še v drugih vrhovih tu in tam. — Onemu, ki vstvarja v tem jeziku, je forma posvečena in sveta, vrednota in simbol; doživlja jo kot dejanje in delo in dogmo. Umetnina, podana v tem izbrušenem in dognanem jeziku, je vedno učinkovita in njen vpliv je trajen.
Tako smo videli v kratkem, da pesnenie ni igračkanje, ni delo, ki bi ga zmogel vsak, ki pozna črke in zna zapisati besedo. Ilcscda, jezik, je skrivnost, ki jo redki doume in obvlada tako, da bi mogel z njo — ustvarjati, '/.ato: kdor se pripravlja, da stopi v hram umetnosti besede — pesništva, naj ne bo lah-komišljcn. Pretehta naj se in presodi! Kolikor sem doslej mogel ob Vaših pošiljatvah ugotoviti, ste do kraja vsi še lahkomišljeni, ko menile, da obvladate pesniški jezik, v resnici pa še navadnega ne zmorete!
Metod K.: Pesem, ki ste jo posvetili »Materi«, je pač dosegla svoj namen, če ste jo vpo-rabili ob materinskem dnevu. Prisrčna je res, a oblikovno še prešibka, da bi mogla v »Mentor«. Če ne bi moral biti kratek radi prostora, bi Vam opiljeno v odgovoru priobčil, da bi videli, kako bi se morala glasiti. Tudi v »Hrepenenju po pomladi« niste našli pravega izraza. Mogoče boste ob letu mater in pomlad lepše pozdravili I
M. Ilohorič: Proza in pesem kažeta, da sc boste naredili; poslano pa še ni godno.
Krajnikov: Res je, da »Mentor« ni nikak visoko stoječ literarni list in da je kolikor toliko namenjen le začetnikom, a prav zato skuša svoje mlade sotrudnikc uravnati in obdržati na poti, ki meni, da je njihovi stvariteljski moči primerna. Prav radi tega pa nismo doslej priobčili še nobene Vaše stvari, dasi ne moremo reči, da nimate talenta. Imate ga. vse Vaše pošiljke ga pričajo, a svobodni verz izključno tega uporabljate — Vas /avaja v gostobesedno nediscipliniranost, ki ubija sicer lepe invcncije in motive. Poskusite s tradicionalnim verzom; verujte mi, da z njim na modernosti prav nič ne izgubite, ako ustvarite v njem — dobro pesem.
Marijan Kryst«zcvskij:	»Spomin na lepi
zimski dan« je lepa Šolska naloga — nič več.
l.avoslavov:	Nič nisem mogel izbrati iz
Vaših pesmi, ki so Še vse začetniško šibke. Vi-
<ii sc, da sodobne naše pesmi še ne poznate, ker sicer ne bi bila z apostroiom taka prijatelja. Slovnično 111 stilistično tudi še ne obvladate jezika. Ko se obrusite in ugladite, bomo dobili v Vas novega epika, ako znamenja ne varajo.
Oojmir: »Studenček« me je bolj navdušil kot »Izginja solnce«, vendar Vam manjka še dosti, dosti.
Alcna Trpotec: To pot nič.
H.	F.: Prva in zadnja kitica »Slovesa- bi še bili, dasi je motiv obrabljen in jezik starinsko neokusen, v srednji kitici ste jo pa polomili, kar naj izpriča verz: »Pismo eno, dva al' trije«! Nič, niči
Slavinov:	Še	nič.	Zadnja pošiljka je celo
siabia od prejšnjih.
Vladimir Vladin: Prešibko, prešibko, kar pa	naj Vas ne	straši, da	ne bi nadaljevali	in se
še	kaj oglasili!	Zgrabite	kak drug motiv,	čemu
bi	sc mudili vedno ob	grobovih!
B. Slovan:	Ob Vaši	novi pošiljki sem mo-
gel ugotoviti, da napredujete, vendar nn tako zastarelo podajanje ne ugaja. Rad bi bolj sveže dikcije, ki bi dihala sodobnega človeka.
Ljubislava: »Veliko noč« bi kar natisnil, a zdi sc mi, kakor bi jo žc nekje bral ali slišal deklamirati. Ce se motim, me obvestite!
M. 1).: Kakor bi bil Vaš izgubljeni študent v pesmi »Na stara leta« resen opomin temu
KNJIGE IN ČASOPISI
KNJI2LVNO PISMO.
Ivo,
hvala Ti za kartico in še za obširno pismo. Izmed knjig, ki sem Ti jih v svojem poslednjem pismu omenil, si utegnil prečitati torej le »Anjuto« A. P. Čehova. Ostale si zapisal v »novi katalog moje knjižnice in spe«... Morda Ti pride kdaj tak katalog prav. A za vselej si zapomni, da moraš iskati in stikati za lepimi in dobrimi knjigami s a m, če hočeš, tla Ti bodo prava odkritja — in ne smeš čakati, da Ti kane vsa »knjižnica in spe« iz mojih vrstic. Potlej bi Ti še kataloga ne bilo treba!
Cehov, praviš, je težak in nekako enoličen. Prav imaš in vendar nimaš prav. Melanholik — to jc Cehov zares, in velik pesimist. A tega ne pozabi, Ivo, da jc pesimist take baže za čistim optimistom prvi — če ga v nekem smislu celo ne prekaša. Glej, sama od sebe se mi vsiljuje v pero primera s Cankarjem. Ali ni baš človek, ki ima tako prodirno oko, da mu ne uide nobena potankost skrite krivice, zatajenega ponižanja, in sploh vsega, kar nam ne more delati veselja — mar ni baš tak človek na dnu veren, upanja poln, ko prikazuje vse to in — pomisli — si jemlje mujo, posvetiti svoje življenje prikazovanju vsega tega?
—	ali ni, reci mi, boljSi od optimista, ki ničesar ne vidi razen sinje bodočnosti, do ka-
ali onemu dijaku, ga le ne priobčim, ker je le kolikortoliko spretna verzitikacija.
Stanko: Poslani pesmi nista še taki, da bi ju mogel priobčiti. Koliko ste napredovali, ne vem, ker lansko leto je prebiral pošiljke za »Pomenke« nekdo drugi.
Onjegin: Priobčimo polagoma vse!
Z. Vr.: Vašega pisma sem bil vesel. Ustregli Vam bomo. Kar sc tiče psevdonima, ni, da bi morali ohraniti vedno istega.
barjanski: Nič posebnega, a mogoče le priobčimo.
Iztok: »Na Golgoti«, »Večerni vzdih« in mogoče še »Nisem vreden« priobčimo. Druge niso tako dobre. Oglasite se Še kaj!
V. V.: Bo.
Vanjuša: Naj Vas ne vznemirja, ako Vam vedno ne odgovorim. Vaše pesmi so že tako dobre, da morete mirno čakati, kdaj izidejo v listu. Ce bi katere ne priobčili, naj Vas tudi ne žalosti: je žc kaj v njej, ki jo kvari. Tako mi oba »Nocturna« prav močno ugajata, le v drugem imam radi one prve apos troti je Apolona pomisleke, ker sc mi zdi, da ni v so-/voku z osnovno mislijo. Pozdravljeni!
Iv. Pučko: »Spomladi v gozdu« bi priobčili, čc bi ne bili prav v zadnjih številkah tako na lesnem s prostorom. Je najbrž šolska naloga, a ste jo lepo, živahno napisali. Pridno delajte, pa pošljite še kaj!
krŠne sc človek iz dneva v dan vedno enako revno živeč, sploh nikdar na tem svetu po-vzdigmti nc bo mogel? To, da sc ne varaš in mamiš, da ne zapiraš oči ali vtikaš glave v pesek kakor noj, trobentajoč svoj naivni optimizem v vse vetrove — ampak da vse trezno pregledaš in premisliš, pa kljub temu ne izgubiš volje do življenja: to, Ivo, jc nauk. ki si ga moraš zapisati v katalog zraven imena Čehova... in zraven Cankarjevega takisto.
Ko sva se pomenkovala z ženo, da Ti morava poslati za veliko noč kako lepo knjigo, sva oba hkrati rekla: Preglja. Naročil sem torej pri založnici — Jugoslovanski knjigarni
—	naj Ti ga pošljejo. Tako torej prejmeš, upam, istočasno s tem pismom štiri zvezke izbranih spisov Ivana Preglja. Morda vendarle žc kaj poznaš tega pisatelja, čigar doslej izišle zvezke izbranih spisov lahko zapišeš žc v katalog svoje v resnici obstoječe knjižnice. Kljub temu pa Ti hočem danes napisati nekaj o njem. Res jc, da ga moreš prav spoznati le iz njegovega dela, ki govori dovolj jasno o njegovih težnjah, a morda Te bo vcndar-Ie zanimalo, prečitati prej še naslednje vrstice:
Vsi štirje zvezki so tako rekoč polni slovenske zgodovine in slovenskega zemljepisa. Naša zemlja Ti bo zaživela — nc morda kakor je prav zares nekdaj bila, ampak tako, ka-
kor more umetnik nekaj preteklega obuditi k k življenju iz svoje po zgodovinskih virili sko-roda nezavedno podprte domišljije, dasi v resnici prav tisto, kar čitaš, preteklo ni bilo. A skozi poudarek žive priče pisateljeve, v nekdanje čase presajene domišljije, zveni nekaj
In v Pregljevo zgodovinsko povest še zlasti le tako, kajti ves čas imam pri tem premišljevanju baš njega pred očmi. Pregelj nam ustvarja mitos slovenskega ljudstva, kakršno je bilo, a mi zanj več ne vemo. Ce bi ne zaživela v teh povestih (nič za to — ali morda še bolje — če skozi domišljijo pisateljevo) bi ne bilo naše preteklosti — odrezana bi Dila, navezana na nekoliko suhih številk in dogodkov, ki ničesar zanimivega, ničesar v svojem doraščanju, v svojem življenju nam bližnjega in vrednega ne povedo. —
Pregljev slog in jezik njegov sta posebne obravnave vredna. Če sc vglobiš v kateri koli njegov stavek, spoznaš pač slovnično pravilno in neoporekljivo ogrodje — a takoj začutiš, kako je Pregelj mojster graditelj stavka, stvaritelj v pravem pomenu besede: prelepa slovenščina, ki je v stavek skrbno in premišljeno vlita, kakor v lepo stekleno posodo žlahtno vino, ki ima v sebi zagonetko odsevov . ..
Tolmin — e, to pa je že drugo poglavje. Prav za prav bi ga bil moral postaviti prav na vrh, kajti v njem je pisateljeva prva in glavna skrivnost: Tolmin, ožja pisateljeva domovina, je vir mitosa Pregljeve slovenske zgodovine — Tolmin je začetek in konec sleherne njegove pesniške vizije. In prav zato, ker se je tako ukoreninil v tem ozkem in malem koščku zemlje, prav zato je dojel tako — rekel bi: nezmotljivo — sleherno drugo skrivnost rasti.
Vidim, da sem popisal že več kot preveč listov s svojim kramljanjem.
Iskreno mi bodi pozdravljen za veliko
noč: Hristos voskresel
Tvoj s. š.
zares nekdanjega, nekaj zares preteklega, j u-11 a š k e g a. Tako se poraja vsak mitos, kajti česar niso znali ljudje ohraniti za poznejši čas pri življenju, je nujno potisnjeno v okvir mitosa. Mitos pa ima svojevrstno življenje
—	razlago mu da> tako, kakor si jo tvoj v sodobnosti zasidrani duh poželi — in pri tem mitos, glej, nič ne trpi; ker je mitos na svetu zato, da veže notranjost z notranjostjo, ne zunanjost z zunanjostjo. To poslednje, Ivo, moraš tolmačiti tako, da so gola zgodovinska dejstva plod nekega razburkanega, jakega, napetega notranjega dogajanja, ki se v številkah, točnosti in verodostojnosti v smislu zgodovinske vede prav izraziti ne da. Tu je potrebna notranja vez med vekovi, vpogled v »delavnico« časa, ki oblikuje duha. Miloš, ki to delo opravlja, nikdar ne izumre. Danes skr In' novinc zanj, nekdaj so skromne kronike ali pridnega razumnika zapiski. Le bistra, vse zu-nanjc pripomočke nadvladujoča umetnikova domišljija more napraviti sintetično podobo preteklih, za nas .mitoloških- časov. Tako le, mislim, boš znal prav gledati v zgodovinsko povest.
Škorec. List za zabavo 6. c v letu 1929—30. Ilustratorja Stane in Drago. Izdajatelj in urednik Rb—ič. Uredništvo v 6. c na realki. Tiskarna pri uredniku I — »Škorec« izhaja vsak mesec enkrat.
Ta naslov in podatki niso nič posebnega, razen imena lista morda in pa to, da sem jih zbral iz raznih številk, ker niso navedeni povsod enako in ne na istem mestu. Cire za zavoden list, kakor jih je izhajalo že več, jih izhaja in jih, upamo, Še bo. — Zdi se mi pa list pomemben radi svojo opreme in celotne ureditve. Ilustriran je razkošno. Akvarel, svinčnik, tuš, rdečilo, fotografija, barvast papir: vse mora prihiteti na pomoč, da naredi lisi ilustrativno zares izredno pester in živ. Med mnogoštevilne slike se je, rekel bi, vrinil tekst, napisan večinoma s pisalnim strojem: kratki potopisi, spomini, pesmice, parodije, raznovrstna poročila o knjigah, dogodkih, vre menu, nagradah itd., šale, anekdote in slično. Za prilogo pa še (v novoletni številki 19J0) zemljevid bodoče Slavije — po /nani »od Urala do Triglava«. Besedilo samo, leposlovno in poučno, se izvečinc sicer čedno bere, ni pa nič
posebnega; pač pa je zanimiva razporedba. V hoteni neurejeni urejenosti se meša besedilo z ilustracijo in drugim besedilom, tako da naletiš n. pr. sredi poučnega sestavka na reklamno notico ali samostojno sliko, ki ni nič v zvezi z besedilom, ali na »vic« in podobno, nakar se nadaljuje spet članek. Vse to dela list prav svojevrsten. Vsaka številka je v sebi zaokrožena celota, saj more »izhajati« list radi
originalnih ilustracij naravno samo v enem izvodu.
List je zares čeden, stoji visoko nad podobnimi zavodnimi listi in dela čast uredniku, ilustratorjem in vsemu razredu (6. c na realki v Ljubljani, realno-gimnazijski oddelek). Urednik Mentorja pa prosi svojega tovariša pri Škorcu, naj bi mu blagovolil pošiljati svoj list v zameno (proti vrnitvi) ali ga pa za primerno nagrado odstopiti za Mentorjev arhiv.
DIJAŠKI ŠAH
(Urejuje Bogo Pleničar.)
IU. KONČNE IGRE.
3. Tekač in skakač proti kralju.
Tudi v tem slučaju je mat vedno dosegljiv, vendar samo v onem kotu deske, katerega polje je iste barve, kakor polja, po katerih se sme gibati predmetni tekač. Če je torej tekač na belem polju, moramo tudi sovražnega kralja pripeljati v kot na belo polje (aS ali hi). Treba je najprej sovražnega kralja pripeljati na rob deske, kar storimo s pomočjo lastnega kralja in skakača na ta način, da s skakačem igramo tako, da / njim ogra?amo polji druge barve kakor je ona, na kateri so giblje tekač. Za sovražnega, odnosno preganjanega kralja je nasprotno najbolje, da skuša priti v kot deske tiste barve, na katero ne more nasprotnikov tekač. Če je tekač n. pr. na belem polju, tedaj je za črnega najugodneje at ali hS.
V	poziciji: beli Kf6, l.f5, Sg5 (tri figure), črni Kliti ena figura), bi bilo igrati 11. pr. sledeče:
'•) SgJ—b+	KI18—g8
2.) I.f j—04	Kg8—18
J.) I.C4—I17	Kf8—e8
4.) Sf/—ef	Ke8—f8
f.) Set—d7+	Kf8—e8
6.) Kf6—e6	Ke8—d8
7.) Ke6—d6	Kd8—e8
Če bi v 7. potezi črni igral Kd8—c8, tedaj bi moral beli odgovoriti z 8.) Sd7—c5. Kc8 —d8, 9.) I.I17—g<5 itd.
8.) I.I17—grf-t-	Ke8—d8
9.) I.g6—(7	Kd8—c8
10.) SČI7—cf	Kc8—d8
11.) Sc j—b7 f	Kd8—c8
12.) Kd6—c«	Kc8—b8
13.) Kc6—b<!	Kb8—c8
14.) 1.(7—c6 I	Kc8—b8
15.) Le6—d7	Kb8—a8
16.) Sb7—cj	Ka8—bK
17.) Sc5 —a6+	Kb8—a8
18.) LdV—c« 4 mat
Mnogo hitreje se more matirati sovražnega kralja, če ima slabejša stranka še enega pešca. V naslednji poziciji 11. pr. se more doseči mat že v 6. potezi: beli: Kc6, Sd7, Ld< (tri figure), črni: Ka<5, pešec b?, 2 figuri.
1.) Ld6—b4
2.) I.b4—C5 +
3.) Kc6—b6
4.) Kb6—a6 S • ) Lc 5—d6 6.) Sd7—b6 šah mat.
Ka6—.17
Ka7—a8 (Najbolje!) b?—b4
b4—b3
b3-b2
(Nadaljevanje sledi.)
San Remo.
Od leta 1H99-, ko se je vršil v Londonu veliki mednarodni šahovski turnir, na katerem so sodelovali skoro vsi takratni največji šahovski matadorji še ni beležila šahovska zgodovina pomembnejšega turnirja, kakor je bil letos v San Remu. Dr. I.askcr, ki je takrat kot prvi zmagovalec imel 4% točke več kot njegov najbližji tekmec, je vzbujal s svojo zmago v vsem šahovskem svetu velikansko začudenje. Dr. Aljehin je v San Remu uresničil nekaj skoro nemogočega, nadkrilil je visoko vse svoje velike prednike in znova pokazal, da je nepremagljiv v svojem velikem šahovskem geniiu. Od IS partij s prvovrstnimi svetovnimi velemojstri, kakor so Niemcovič, Bogoljubov, Ru-binstein, dr. Vidmar, Spielman, Tartakower, itd. je dr. Aljehin dobil H točk. To je sijajna zmaga, za katere pravilno oceno ni besed. Aljehin je mojster najboljših lastnosti, njegova izredna tehnika, objektivnost, njegove analitične sposobnosti, njegova bujna in zopet usmerjena fantazija, vse je vredno občudovanja. Po San Remu je postal tudi njegov tekmec Capablanca drugačnega mnenja glede zmage naslednjega matcha za svetovno prvenstvo. Aljehin je prejel prvo nagrado v znesku 10 00(1 lir. Drugo nagrado je prejel Niemcovič / 10'/ točkami v znesku M)00 lir. tretjo s 10 točkami Rubinstein v /nesku 4000 lir, četrto / <)'/, točkami Bogoljubov v znesku 3000 lir in peto / točkami Yates v znesku 20C0 lir. Slede Ahues z H'/j točkami, dr. Vidmar in Spiclmann vsak po 8 točk, Maroczy in dr. Tartakower vsak po 7% točk, Collc in Knoch vsak po (iS4 točk, Araiza 4 'A točke, Monticelli 4 točke, Grau M točke in konečno Romi 2% točke. Nagrado za najlepšo partijo v San Remu, ki jo je ustanovil Amerikanec I. S. Turower sta prejela ex aequo mojstra Ahues in Monticelli za njune krasne igre z Bogoljubovim V naslednjem prinašamo krasno partijo s San Re-
ma, igrano v 3- kolu, januarja 1930 med dr. Aljehinom in drugim zmagovalcem A. Niem-covičem. Popis igralcev na sanremškem turnirju priobčimo prihodnjič.
12.	partija.
(Igrana v 3. kolu velemojstrskega turnirja v San Remu, januarja 1930.)
Crni: A. Niemcovič.
Beli: dr. Aljehin.
1.) e2—«4	e7—e6
2.) d2—d4	d7—d5
3.) Sbl—c3	Lf8-b4
4.) e4—e5	c7-c5
5.) Lel—d2	Sg8-e7
6.) Sc3—b5!	Lb4Xd2 +•
7.) DdlXd2	0—0
8.) c2—c3	b7-b6
9.) f2-f4	Lc8—a6
10. Sgl—(3	Dd8-d7
U.) a2—a4l	Sb8— c6
12.) b2-b4l	c5Xb4
13.) c3Xb4	La6-b7?
14.) Sb5-d6	f7—f5
. 15.) a4-a5l	Se7—c8?
16-) Sd6Xb7	Dd7Xb7
17.) «5—a6!	Db7—f7
18.) Lfl—b5	Sc8—e7
19.) 0—0	h7-h6
20.) Tfl— cl	Tf8—c8
21) Tel—c2	Df7—e8
22.) Tal—cl	Ta8—b8
23.) Dd2—c3l	Tc8—c7
24.) Tc2-c3!	De8—d7
25.) Tel— c2 '	Kg8-f8
26.) Dc3—cl	Tb8—c8
27 ) Lb5-a4	bh—b5
28.) I.a4Xb5	Kf8-c8
29.) I.b5-a4	Ke8—d8
30.) h2—h4	Dd7—e8 in
se nato takoj vda, ne	da bi čakal na
Zagreb. Šahovski turnir za prvenstvo srednjih Sol je končal z zmago Srednje tehniške šole.
V	Ljubljani se te dni igra lokalni šah. turnir za prvenstvo Ljubljane.
Problem štev. 13.
Končnica s pešci humorističnega okusa od 1’.
Beli: Kgl, pešci a7, b6, c5, d4, e3 in f2; skupaj 7 figur.
Črni: Ka8, pešci b7, cfi, d5 in e4; skupaj 5 figur.
8
7
6
5
4
3
2
1
1
%
Šahovske novosti.
Turnir reformirane šahovske igre sc je vr
šil v Berlinu na pobudo iznajditelja ing. Nor-berta Voss-a pod vodstvom šah. mojstra Ka-gana. Od 6 udeležencev lega turnirja je zmagal na prvem mestu- Ahucs s 5 točkami. O reformirani šahovski igri bomo še ob priliki spregovorili.
Svetovna šahovska zveza ima letos svoj 7. šahovski kongres v Hamburgu od 12. do 27. W.,N» tcl,1 kongresu ne bo vodstvo delalo nikakih razlik med amaterji in poklicnimi igralci.
N izza. 16. februarja sc je pričel v Nizzi mednarodni šahovski turnir, na katerem je zmagal prvi z 9 točkami dr. Tartakower, dru-gi z HA točkami Snosko-Borowski. Slede Ko-sticj Colle, Maroczy itd.
... Ncw York. Mojstrstvo za New York je dobil Herman Steiner v matchu z J. bcrn.teinom.
abcdefgh
Beli na potezi in dobi. — Rešitev v 10-številki.
Rešitev problema štev. 11.
1.) Dbl—gl	Kd4—e5
2.) b2—b4 itd.
ali:	1.) Dbl—gl	Kd4—c5
2) ngl—al itd.
Pripominjam, da je bil tozadevni diagram štev. 11 pogrešilo naslikan; manjkal je namreč beli pešec na polju I14, napisano pa je bilo, da je ta pešec v predmetni poziciji in so cenj. čitatelji to pogreško lahko sami popravili.
Pravilno sta rešila ta problem samo F.r-mene BoJidar, stud. gymn. in Franc Modrinjak iz Maribora: Štajerska napreduje in na poveduje Kranjcem šali.
Šahovski pomenki.
Neki veseli »Štiriperesni deteljici- ni všeč ||. partija iz medn. šah. turnirja v San Kernu, ki sia jo igrala velemojstra Niemcovič in Ru-binstcin. Najlepša -kar sc jih je igralo v San Remu« res ni in tudi nihče ni tega trdil, pač pa jc ena izmed najpoučnejŠih z a amaterje in radi tega zanje tudi ena »izmed najlepših« ali umljivejših. Seveda Mentor Jal ne more velemojstrski šahovski »Štiriperesni deteljici« prinašati tcJkih Študijskih partij, ker je Mentor Še dijaški list in njegova šahovska rubrika namenjena šahovskim začetnikom. Današnjo partija Vam bo morda bolj ugajala? Šahovski pozdravi
NABIRALEC.
Nove znamke.
Prva vrsta. To serijo je izdala Jugoslavija za tisočletnico ustanovitve hrvatskega kraljestva. Najbolj značilna je srednja, ki predstavlja kralja Tomislava in Aleksandra I. Prva predstavlja kralja Tomislava, sedečega na prestolu. Na tretji je pa osnutek cerkve, ki jo bodo sezidali na Duvanjskem polju, ki je bilo dalje časa središče Tomislavovega kraljestva.
V	drugi vrsti so pa znamke, ki jih je i/.dal Vatikan lansko leto ob priliki obnovitve papeževe države. Na prvi je papežki grb (dva
ZA DOBRO VOLJO
Veselko Pičirad:
Komur je Sole dar bila krivica.
Prosto po Prešernu.
Komur je Sole dar bila krivica, kdor prišel ie, ko jaz pri njej v zamero, ak’ bi imel bogatih tetk stotero, ne bo mu dana pridnežev petica!
Kjer hodi, skrb mu brati je raz lica, oči so mokre, solze kot jezero mu lijejo po licu v eno mčro, nobena stvar že zanj več nima vica.
Okrog drvita strah ga in potreba,
miru ne najde revež, ak’ obiše
vse krčme, kar jih strop pokriva neba;
Šele ko pojde od te mračne hiše, tja kjer ne bo sc biflati mu treba, mir našel bo, ko se v vojake vpiše.
Gašper Nevihta:
O,	Rezija ...
(Po napevu: »Valencia...«)
O	Rezija, zemlja pusta, zemlja skalna, kjer se pase trop koza ...
ključa navzkriž, med njima tiara). Če imate dobre oči, boste po vsej znamki videli polno napisov: »Poste Vaticane«. Na tretji je pa naslikan papež Pij XI., ki je 11. febr. preteklega leta obnovil vatikansko državo (»Vatikansko mesto«). Srednja znamka je za ekspresna pi-ma. Prva je svetlozelene barve, druga svetlomodre, tretja oran/ne barve.
Poleg teh dveh je bilo izdanih še več drugih znamk iste oblike, samo različne barve.
Kaj zmanjšuje vrednost znamk?
Prav za prav je malo znamk, ki bi bile brez vsake napake. Skoro vsaki nekaj manjka, kar bolj ali manj zmanjšuje njeno vrednost. Cene znamk v katalogih so potemtakem določene za srcdnjcohranjene znamke, cene neoporečnih izvodov so pa znatno višje. Za glavne napake moremo smatrati: znamke brez zobcev (35 %), odkrušenc (20 %), obledele (15 odstotkov), zamazane, preluknjane itd. (10 odstotkov. Le 20 % znamk je popolnoma neoporečnih.
Preden torej kako znamko nalepite v album, jo skrbno oglejte od vseh strani, če je prava barva, če ni kakih luknjic (to delajo večje tvrdke pri svoji korespondenci), če so vsi zobci itd. Važno je tudi, da ni poštni žig premočan ali zamazan.
Prof. dr. A. M.
Narisal 1927 šestošolec Fr. Uršič.
'OSTF1 MICINE! sli®*!
■■■
UGANKE
Križaljka.
(Sestavi! J. W.)
|10|
I11		I I ! : I	
1 |X|		XI |X|	
,2 111 |		12| |131	
1 IX		lx| |	
	p 1 I14	|15| 116	
	|X|	XI 1x1	
	4 |17 |	18' |191	
1 IX		lx| !	
	5 | |20	|21 | |22	
	IX	XI |X|	
6	I I	MII	
	I I	M U	
Besede značijo vodoravno: i. mesto v
dravski banovini; 2. zemljino; 3. eno izmed držav U. S. A.; 4. tlakomer (tuj.); f. vrli v Julijskih Alpah; 6. svetovni jezik.
Navpično: 3. goro na Kreti; s. gozdno od n. pustinjsko rastlino; 7. reko, izlivajočo se v Adrijo; 8. mesto na Japonskem; 9. z.nan ruski roman; 10. poslopje v starih Atenah; it otok v Irskem morju; 12. kralja (frane.); iv tatarskega poglavarja; 14. števnik (žen , odn sred. sp.); if. osebo v Prešernovi epski pesmi;
16.	nejevernika; 17. ptico; 18. zemeljsko odprtino; 19. električen atom; 20. grškega boga; 21. visoko planoto v Aziji; 22. vozilo.
črkovnica.
(Jože P., Celje.)
P S I F. A A l O G J L N K E
H K Z N Z S J A A A E O O O
Rešitve do ,{(). aprila na uredništvo. Nagrada Debevc, Vzori in boji.
Rešitev ugank v 7- številki.
Križaljka. Vodoravno: 1. Tit; .3. skala, 5. stava; 6. opeka; S. pleča; 10. pilot; || Avrel; I?. trn. — Navpično: |. tlaka, 2- tnalo; sveča; 4. april; 5. srp; 7. Ant; •). avdit; 10 pelin.
Posetnica. Zrakoplovec.
Spomenik. 1. k, 2. vrt, .1. kralj. 4. zlo, 5. viiak, (1. Govekar, 7. motovilec, H. Mencinger, '>■ Avcntin, 10. drama, H. Vojko, 12. knuta,
13.	dogma, 14. krona, 15. losos, ((,. Toplice, 17 Kavkazna, IH. ponovitev, |0. martinček, 21). kraljevič, 21. lastavica.
1	Psa V? ,rc,ili; V C e 1 J u : Perko Ida (deloma). Zalokar Srečko, Pammer Karel (deloma), Grobelmk G., Pilih Vikt., Zajc Adolf
(deloma), Bevc Rih. (Križaljko), Lokošek Vil j.. Kresnik Bogom., Pograjc Fr. in Majcen B'\mi-voj; v Kočevju: Ecker Burgh.; Kump Pet. Bagar Iv., Zose Jož.; Vetrovec los,, PresI Karl in Sajovic Ivo; v Ljubljani: Sadar Fr. (deloma); v Mariboru:	Modrinjak
France in Horvat Fran; v Novem mestu:	Kap? Stanko (deloma); v Ptuju:
Obt*an Martin; v Studencih pri M.: lug Franjo; v 5t. Vidu nad L j.: Aljančič Pet.. Kastelic Vinko, Wurz.bach los. in Moder fanko; v Veržeju: Jan L., Gutovnik Jož., Arnšek Fr., Cigan Joško in Pučko H.
Nagrado je dobil Pograjc Franc v Celju.
Vsem ugankarjem. Rešitve naj se pošiljajo na odprti dopisnici ali pa v p i-s m u (znamka 1 Din), ne pa. kar se je zadnje ča«e parkrat dogodilo, kot tiskovino v pismu. Te”.i pošta ne priznava in mora uredništvo plahti dvojno poštnino.
'7<>ri«l;iv Poslane uganke pridcio polagoma na vrsto. Ljubše b>’ mi bilo, če bi bil napisal vsako na poseben list
loži- P„ <”>Uc. Vremenska uganka, skrit napis in krog bi morale Hiti lepo, pa s tušem narisane. Tud; pcvlobnica in mesečniki nista '•> risl< PriobčM bom črkovnico in posetnico Pošlii ?e kai!
I.	T., Novo me«to Zlosovna križaljka ima nekatere hilv zaradi katerih ie ne morem priobčiti. Križatike ki iih obliuhliaš, morajo h’ti prav sestavIVne "n s tu”em narisane.
Vt R Novo nvsfo. Kadar pošlješ rešitve ueank. ne smeš napisati na isti papir na druei strani tudi svoiih ueank o katerih želiš, da Iv pile priobčene v li«tu. Svoie ueanke napiši ve dno na drn>; in sicer vsako na nojeben list Posetnica 'e š(. nekoliko pomanjkljiva; pošlji kaj drueega!
St.	K..	Novo	mesfo. Za tiskarno piši vedno
le	po	eni	strani	lista! Prečitaj tudi. kar sem
ZBorai	že	drugim povedal! Znamenje bom ob
priliki priobčil.
V. L., Store. Ali tako malo uvažuješ uredništvo -Mentorja«, da mu pišeš kar s svinčnikom? To prvič ni olikano, drugič pa tudi za tiskarno manj uporabno. Piši zato vedno s črnilom! c"Y rešitve uganke že ne napišeš na poseben listiČ, pa jo napiši vsaj toliko od ugan ki' ločeno, da jo urednik lahko odstriže. Poleg teh ima pa tvoia križaljka še nekatere druge hibe in 111’ za tisk.
Jan	L.	Trak	mi zelo ugaja; le rešitev se
mi	zdi	/a	naše	reševalce nekoliko pretežka.
N. F. H. Kar sem povedal drugim, velja tudi Tebi: piši vsako uganko na poseben list! Steber bom ob priliki priobčil. Križaljka mi ne ugaja. Skušaj sestaviti križaljko brez vstavi: bel . -vstavi: tali*, "oblika od: učiti-, »oblika od' bdeti- itd.
KNJIGARNA
NOVA ZALOŽBA
Trgovina s pisarniškimi . potrebščinami
r. z. z o. z.
v Ljubljani, na Kongresnem trgu
priporoča dijakom in njih staršem bogato izbiro vsakršnih šolskih in piur-nilkih potrebščin, vse knjige za šole, zvezke, pisalno in risalno orodje, barve, papir za risanje in za načrte itd.
*
Kdor kupi za 100 Din, dobi na izbiro: Podobe iz sanj (Cankar), ali dramo Kasijo (Majcen), ali pesmi Tristia cx Sibcria (Mole) kot dar. — Pri Novi Založbi jc izšla Literarna veda (dr. Keleminova).
LJUDSKA POSOJILNICA
reg. zadruga z neomej. zavezo.
V LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani sc pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ^a nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 160 milijonov Din.
Trgovske knjige lu šolski zvezki.
Vedno v zalogi:
glavne knjige, amerikan-ski journali, štrace, spominske knjige, bloki, mape i. t. d.
Na debeloI	Na drobno!
RIlT.JfinEŽIC
LJUBLJANA
Florljanska ul. St. 14
Knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
TISKARNA SLOVENIJA
DRUŽBA Z OMEJ. ZAVEZO
V LJUBLJANI
WOlFOVA ULICA St. 1
IZVRŠUJE VSA V TISKAR. STROKO SPADAJOČA DELA
PO ZMERNIH CENAH
ČASOPISI, KNJIGE. BROŠURE, VABILA, PLAKATE-ITD. ITD.
USTANOVLJENA LETA 1889.
rr»,»-.arss a ar- m.   , : 1 ■■ : r.  ■ 1 t::. y:ai 11
Telefon Stcv. 10.	PoStnl	ček.	10.533.
Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev (1 milijarda in 200 milijonov kron).
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
(GRADSKA ŠTEDIONICA)
LJUBLJANA
PREŠERNOVA ULICA
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obiestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti,
tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranllničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar.
Naši rojaki v Ameriki
nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen.