12. štev.	December. — 1884. Letnik VII.
CERKVENI (IISIII.
Organ Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec in velja za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gold., za ude Cecilijinega društva in za cerkve ljubljanske škofije 1 gold. 50 kr. Vredništvo in opravništvo sta na mestnem trgu št. 10.
Nekoliko besedi cerkv. pevcem in njih vodjam.
(Konec.)
Jezus nam daje izgled najčistejšega namena pri petji. Non nobis Domine! je pel Izveličar pri zadnji večerji; „ne nam, o Gospod! ampak svojemu imenu daj čast". Kdor hoče v cerkvi „solo" peti, da bi se izkazoval, jemlje Bogu čast; taki in enaki so že prejeli svoje plačilo, kakor farizeji. Izključeno bodi grdo tekmovanje in nevošljivost, katera se pri marsikaterem pevcu ali pevkinji nahaja, kar pa ne prihaja od Boga, ampak od hudiča. Izveličar nam daje izgled, kako naj se poje v duhu in v resnici. V duhu peti se pravi z razumom peti, se srcem peti, z navdušenostjo peti. Petje s& samimi ustnicami, o kojem srce nič ne ve, je brez vsake cene pred Bogom in tudi ne more src poslušalcev prešiniti. Kakor je Gospod, zamaknjen v misel na svojo daritev, pel, tako naj krščanski pevski zbor skuša pogrezniti se v daritev na altarji ter naj poje prešinjen od vere. Kadar pevčeva usta Kijrie eleison pojo, naj bode njegovo srce polno kesanja; v „Gloriji" naj se raduje, pri „Hosanna" pa naj koprni po prihodu Izveličarjevem.
Izveličar je pokazal, kako naj v resnici molimo in pojemo. V resnici poje cerkveni pevec, če mu je popolnem mar, kadar v Gredo poje: »Verujem v eno sveto, katoliško in apostolsko cerkev", če je tudi srce njegovo proti nebu obrnjeno, kedar slovesno odgovarja: „Imamo srca pri Gospodu"; v resnici poje krščanski pevec, če življenje njegovo petja na laž ne postavlja. Cerkveno petje so nekdaj smatrali častno službo in kdor je krščansko nravo in ž njo čast vseh pevcev hudo razžalil, izobčen je bil iz pevskega zbora cerkvenih pevcev. Tako naj bi bilo tudi dandanes. Bogu dopada najpriprostejše petje v duhu pokorščine iz neomadežanih ust. „Ne-čiste ustnice pak so, pravi sv. pismo, Gospodu gnjusoba"; in sv. Krizostom nas opominja: »Prepevajte Gospodu se svojim življenjem". Tako je pel Jezus, tako bi morali prepevati tudi cerkveni pevci kot učenci Jezusovi, spo-minjajoč se, da so leviti izraelski, nasledniki kristijanov v katakombah, da opravljajo imenitno častno službo, katero so nekdaj marljivo opravljali pobožni redovniki. — D&! katoliški cerkv. pevci, Vi niste v svetišči božjem nič manje, ko namestniki svetih angeljskih zborov; torej pojte, po besedah Gospodovih v pokorščini, s6 svetim spoštovanjem, s čistim namenom, v duhu in v resnici!
In Gospod daj, da bi vsi duhovski cerkveni predstojniki in cerkveni pevovodje eno telo in ena duša bili v marljivosti za sveto glasbo — da bi pevci in vodje pri vseh svetih daritvah iskali „božjega kraljestva in njegove pravičnosti", cerkveni predstojniki pa da naj bi gledali in delali na to, „da bi se vse drugo privrglo". „Kdor altarju služi, naj tudi živi od altarja" — toda ne prepičlo in preskromno! — Cerkveni pevci naj se ne utrudijo prezgodaj in naj se radi dajo podučevati za visoko častno službo, prepevati Bogu; naj bi stariši svoje otroke radovoljno posvečevali službi svetega petja, se ve da s tem pogojem, da vlada na koru pobožnost in strogo krščansko obnašanje; naj bi se pa tudi srenje ne bale gmotnih darov za cerkveno glasbo; Bog jim jih bode obilno povrnil. „Cantate Domino can-ticum novum." „Prepevajte Gospodu novo pesen, ker je čuda storil nad nami." Ps. 97., 1.
Spremenljive pevske molitve pri sv. maši
ob nedeljah in zapovedanih praznikih l. 1884. (po direktoriji ljubljanske škofije.)
(Dalje.)
7. decembra. II. Adventna nedelja. (Dom. II. Adventus, 2. cl.)
De ea, sem.
Introitus.
Populus Sion; ecce Dominus veniet	Ljudstvo Sionsko; glej Gospod bode
ad salvdndas gentes: et auditam fdciet	prišel, da odreši narode: in dal bode sli-
Dominus gldriam vocis suae in laetitia	šati Gospod slavo svojega glasu v veselje
cordis vestri. Ps. Qai regis Israel, intinde:	vašemu srcu. Ps. Vladar Izraelov, poslušaj!
gui deducis, velut ovem, Joseph. P. Gloria	ki vodiš Jožefa ko ovco. V. čast Očetu.
Patri. Ton. VII.	Ton VII.
Graduale.
Ex Sion spčcies decdris ejus: Deus	Iz Siona (sije) svitloba njegove lepote:
manifeste veniet. V. Congregdte illi sanc-	Bog bode očitno prišel, t. Zberite mu nje-
tos ejus, qui ordinaverunt testamentum ejus	gove svete, ki ž njim narejajo zavezo z
super sacrificia. Alleluja, alleluja.	daritvami. Alleluja, alleluja. t. Radoval
Laetdtus sum in his quae dieta sunt mihi:	sem se nad tem, kar mi je bilo rečeno:
In domum Domini Ibimus. Alleluja.	V hišo Gospodovo bodemo šli. Alleluja.
Offertorium.
Deus, tu convertens vivificabis nos, et	O Bog! ako se (k nam) obrneš, nas
plebs tua laetdbitur in te: ostende nobis oživiš, in tvoje ljudstvo se bode veselilo v Domine misericordiam tuam, et salutdre tebi: pokaži nam Gospod milost svojo, in tuum da nobis.	dodeli nam zveličanje svoje.
Communio.
Jerusalem surge, et sta in excelso: et	Vzdigni se Jeruzalem, in stoj na vi-
vide jucunditdtem, quae vdniet tibi a Deo šavi: in glej veselje, ki ti prihaja od tvojega tuo.	Boga.
8. decembra. Neomadežano spočetje B. D. M. (Immac. Conceptionis B. M. V.) dup. 1. cl. eum Oct.
me vesUmentis salutis; et indumento justl-	ker me je oblekel v oblačilo zveličanja; in
tiae circumdedit me, quasi Sponsam orndtam	me ogrnil z obleko pravičnosti, kakor ne-
monttibus suis. Ps. Exaltabo te, Domine,	vesto ozališano sfe svojimi venci. Ps. Po-
quoniam suscepisti me: nec delectdsti ini-	veličeval te bodem, o Gospod, ker si me
mlcos meos super me. f. Gloria Patri.	sprejel: in nisi dal mojim sovražnikom veseliti
'fon. I.	se nad menoj. V. čast Očetu. Ton I.
Graduale.
Benedicta es tu Virgo Maria a Domino	Blagoslovljena si ti o Devica Marija od
Deo excelso prae omnibus mulieribus super visocega Boga nad vsemi ženami na zemlji. terram. f. Tu gloria Jerusalem, tu laetitia t. Ti (si) slava Jeruzalemu, ti veselje Iz-
Israel, tu honorificdntia populi nostri. Alle-	raelu, ti čast našemu ljudstvu. Alleluja, luja, alleluja. t. Tota pulchra es Maria, alleluja. t. Vsa si lepa o Marija, in iz-et mdcula origindlis non est in te. Alleluja. virnega madeža nij na tebi. Alleluja.
Offertorium.
Ave Maria, gratia plena; Dominus	Češčena si Marija, milosti polna; Gospod
tecum: benedicta tu in mulieribus. Alleluja. je staboj: blažena si med ženami. Alleluja.
Communio.
Gloridsa dieta sunt de te, Maria,	Slavno se je govorilo o tebi, Marija;
quia fecit tibi magna, qui potens est.	zakaj velike reči ti je storil on, kije mogočen.
14. decembra. III. Adventna nedelja. (Dom. III. Advent. [Gaudete]
2. cl.) De ea, sem.
Introitus.
Gaudete in Domino semper: Uerum	Veselite se vedno v Gospodu; še rečem,
dico, gaudete. Modestia vestra nota sit	veselite se. Vaša spodobnost bodi znana
omnibus hominibis: Dominus enim prope	vsim ljudem: zakaj Gospodje blizo. Nič
est. Nihil solliciti sitis: sed in omni oratione	naj vas ne skrbi: ampak v vsaki molitvi
petitidnes vestrae innoUscant apud Deum.	naj bodo znane vaše prošnje pred Bogom.
Ps. Benedixlsti, Domine, terram tuam:	Ps. Blagoslovil si, o Gospod, deželo svojo:
evertisti captivitdtem Jacob. t. Gloria	odvrnil si Jakobovo sužnost. t. Čast Očetu.
Patri. Ton. I.	Ton I.
Graduale.
Qui sedes, Domine, super Clierubim,	Gospod, ki sediš nad kerubih, zbudi
excita potdntiam tuam et veni. f. Qui svojo moč in pridi. t. Vladar Izraelov, po-regis Israel, intende, qui deducis velut slušaj, ki vodiš Jožefa ko ovco. Alleluja, ovem, Joseph. Alleluja, alleluja. t. Ex- alleluja. V. Zbudi, o Gospod, svojo moč in cita, Domine, potentiam tuam, et veni, ut pridi nas otet. Alleluja. salvos facias nos. Alleluja.
Offertorium.
Benedixisti, Domine, terram tuam:	Blagoslovil si, o Gospod, deželo svojo,
avertisti captivitdtem Jacob: remisisti ini- odvrnil si sužnost Jakobovo : odpustil si quitdtem plebis tuae.	krivico svojemu ljudstvu.
Communio.
Dicite pusilldnimis: Confortdmini, et	Recite malosrčnim : Utolažite se in nikar
noUte timere: ecce Deus noster veniet, et se ne bojte: glejte, naš Bog bode prišel in salvdbit nos.	nas rešil.
20. decembra. IV. Adventna nedelja. (Dom. IV. Adventus, 2. cl.)
De ea, sem.
Introitus.
vatorem. Ps. Coeli in endrrant gldriam Dei: et opera ejus annuntiat firmamentum. Gloria Patri. Ton. I'.
naj rodilzveličarja. Ps. Nebesa pripovedujejo slavo božjo: in dela njegovih rok oznanuje nebes. V. Čast Očetu. Ton I.
Graduale.
Prope est Dominus omnibus invocdn-tibus eum, omnibus, qui invocant eum in veritdte. t. Laudem Domini loquetur os meum: et benedicatomnis caro nomensanctum epis. Alleluja, alleluja. f'. Veni, Domine et noli tardare: relaxa facinora plebis tuae Israel. Alleluja.
Blizo je Gospod vsim, ki ga kličejo, vsim, ki ga kličejo v resnici, V. Hvalo Gospodovo bodo moja usta oznanovala: in vse meso naj hvali njegovo sveto ime. Alleluja, alleluja. V. Pridi o Gospod, in nikar ne odlašaj: raz veži pregrehe svojega ljudstva Izrael. Alleluja.
Offertorium.
Ave Maria, gratia plena: Dominus	Češčena si Marija, milosti polna: Gospod
tecum: benedicta tu in mulieribus, et bene- je s taboj: blažena si med ženami in blažen dictus fructus ventris tui.	je sad tvojega telesa.
Communio.
Kcce virgo concipiet, et pdriet filium:	Glej devica bode spočela in sinu rodila
in imenovalo se bode ime njegovo Emanuel.
et vocdbitur nomen ejus Emmanuel.
25. decembra. Rojstvo Gospodovo. (Nativitatis Domini) dup. 1. cl.
eum. Oet. privil.
Pri 1. maši, po noči. Introitus.
Dominus dixit ad me: Filius meus es tu, ego hddie genui te. Ps. Quare fre-muerunt gentes: et populi meditati sunt indnia? Gloria Patri. Ton. II.
Gospod mi je rekel: Moj sin si ti; danes sem te rodil. Ps. Zakaj hrume narodi, in si ljudstva vmišljujejo prazne reči? V. Čast Očetu. Ton II.
Graduale.
Tecum principium in die virtutis tuae in splendoribus sanetorum: ex utero ante luciferum genui te. t. Dixit Dominus Domino meo: Sede a dextris meis, doneč ponam inimicos tuos scabellum pedum tud-rum. Alleluja, alleluja. ir. Dominus dixit ad me: Filius meus es tu, ego hodie genui te. Alleluja.
S tabo je gospodstvo ob dnevu tvoje moči v svitlobi svetih: iz sebe sem te rodil pred zgodnjo danico. t. Gospod je rekel mojemu Gospodu: Usedi se na mojo desno, dokler ne denem tvojih sovražnikov v podnožje tvojih nog. Alleluja, alleluja. t. Gospod mi je rekel: Moj sin si ti, danes sem te rodil. Alleluja.
Offertorium.
Laetentur coeli, et exultet terra ante	Veselite se nebesa, in raduj se zemlja
fdclem Domini, quoniam venit.	pred obličjem Gospodovim, kajti prišel je.
Communio.
In splendoribus sanetorum: ex utero	V svitlobi svetih: iz sebe sem te rodil
ante luciferum genui te.
pred zgodnjo danico. Pri 2. maši, ob zori. Introitus.
Lux fulgebit hddie super nos: quia natus est nobis Dominus: et vocdbitur Admirabilis, Deus, Princeps pacis, Pater futuri saeculi: cujus regni non erit finis. Ps. Dominus regndvit, decorem, indutus est: indutus est Dominus fortitudinem, et prae-cinxit se. t. Gloria Patri. Ton. VIII.
Luč se bode svetila danes nad nami, ker rojen je nam Gospod: in imenoval se bode Prečudni, Bog, Poglavar miru, Oče prihodnjih časov: čigar kraljestva ne bode konec. Ps. Gospod kraljuje, veličastvo je oblekel: Gospod je moč oblekel in se je opasal, t. Čast Očetu. Ton VIII.
Graduale.
Benedictus qui venit in nomine Domini: Deus Dominus, et illuxit nobis. V. A Domino factum est istud : et est mirdbile in oculis nostris. Alleluja, alleluja. V. Dominus regndvit, decbrem induit: induit Dominus fortitudinem, et praecinxit se virtute. Alleluja.
češčen liodi, kateri pride v imenu Gospodovem : Bog je Gospod, in je nam zasvetil. V. Gospod je to storil, in je čudovitno v naših očeh. Alleluja, alleluja. t. Gospod kraljuje, veličastvo je oblekel: Gospod je moč oblekel in se je opasal s krepostjo. Alleluja.
Offertorium.
Deus firmdvit orbem terrae, qui non	Bog je utrdil zemlje krog, ki ne bode
commovebitur: parata sedes tua, Deus, ex omahnil: napravljen je tvoj sedež od tadaj, tunc, a saeculo tu es.	od vekomaj si ti,
Communio.
Exulta filia Sion, lauda filia Jerusa-	Raduj se, hči sionska, veseli se, hči
lem: ecce Rextuus venit sanetus, et salvator jeruzalemska: glej tvoj Kralj pride kot sveti mundi.	in Rešenik sveta.
Pri 3. maši, rojstni dan Gospodov.
Vse, kakor v praznik obrezovanja Gospodovega, glej „C. Gl-a." str. 5., izvzemši graduala zadnjo vrstico (V), katera se namesto „Multifarie . . ."po dvakratnem alleluja tu glasi:
Dies sanctificatus, illuxit nobis:	Sveti dan je nam zasvetil: pridite narodi
venite gentes, et adorate Dominum: quia in molite Gospoda: kajti danes je mogočna liddie descindit lux magna super terram. luč doli prišla na zemljo. Alleluja. Alleluja.
26. decembra. Sv. Štefan, prvi mučenec in spomin vsih sv. mučencev. (S. Stephani protomartyris et commem. Oo. Ss. Martijrum.) Dup. 2. cl. cum.
Oct.
Introitus.
Sederunt principes, et adversum me	Sedeli so poglavarji ter zoper mene
loquebdntur: et iniqui persecuti sunt me:	govorili: in hudobneži so me preganjali:
ddjuva me, Domine Deus meus, quia ser-	pomagaj mi Gospod, moj Bog, kajti služabnik
vustuus exercebdtur in tuis justificatidnibus.	tvoj se je vadil tvojih zapovedi. Ps. Bla-
Ps. Bedti immaculdti in via, qui ambulant	gor nedolžnim na potu, ki hodijo po postavi
in lege Domini, t. Gloria Patri. Ton VIL	Gospodovi, t. Čast Očetu. Ton VII.
Graduale.
Sederunt principes, et adversum me	Poglavarji so sedeli in zoper mene govo-
loquebdntur: et iniqui persecuti sunt me. V.	rili: in hudobneži so me preganjali, t.
Adjuva me, Domine Deus meus: salvum	Pomagaj mi, Gospod moj Bog: reši me
me fac propter misericdrdiam tuam. Alle-	zavoljo usmiljenja svojega. Alleluja, alleluja.
luja, alleluja. V. Video coelos apertos, et	t. Vidim odprta nebesa, in Jezusa Krista
Jesum stantem a dextris virtutis Dei. Alle-	stati na desnici moči božje. Alleluja.
Offertorium.
Elegerunt Apostoli Stephanum levitam,	Izbrali so apostoli Štefana levita, pol-
plenum fide et Špiritu saneto: quem la- nega vere in svetega Duha: katerega so pidaverunt Judaei ordntem, et dicentem: Judje kamuali, ko je molil in rekel: Gospod Domine Jesu, dccipe spiritum meum. Alle- Jezus, sprejmi mojo dušo. Alleluja. luja.
Communio.
Video coelos apertos, et Jesum stan-	Vidim nebesa odprta in Jezusa stati
tem a dextris virtutis Dei: Domine Jesu, na desnici moči božje: Gospod Jezus, sprejmi dccipe spiritum meum, et ne stdtuas illis mojo dušo, ter ne štej jim tega v greh. hoc peccdtum.
28. decembra. Sv. Nedolžni o t r o č i č i. (Ss. Innocentium Mm.) dup. 2. cl.
eum. Oct.
Introitus.
Ex ore infdntium, Deus, et lactentium	Iz ust otrok in dojencev si si napravil
perfecisti lauclem propter inimicos tuos. livalo zavoljo sovražnikov svojih. Ps. Gospod, Ps. Domine Dominus noster,quamadmirdbile naš Gospod, kako čudovitno je tvoje ime est nomen tuum in universa terra. t. Gloria po vsej zemlji, t. Čast Očetu. Ton. II. Patri. Ton. II.
Graduale.
Anima nostra, sicut passer, erepta est de laqueo vendntium. V. Ldqueus con-trttus est, et nos liberdti sumus: adjutdrium nostrum in nomine Domini, qui fecit coelum et terram. Alleluja, alleluja. P. Lauddte pueri Dominum, lauddte nomen Domini.
Naša duša je bila oteta, kakor vrabec iz zadrge lovcev, t. Zadrga je pretrgana in mi smo rešeni: naša pomoč je v imenu Gospoda, ki je stvaril nebo in zemljo. Alleluja, alleluja. t. Hvalite otroci Gospoda, hvalite ime Gospodovo.
Offertorium.
Anima nostra, sicut passer, erepta est	Naša duša je bila oteta, kakor vrabec
de ldqueo vendntium: ldqueus contritus est, iz zadrge lovcev: zadrga je pretrgana in et nos liberdti sumus.	mi smo rešeni.
Communio.
Vox in Roma audito est, plordtus et	Glas se je slišal v Rami, jok in krik:
ululdtus: Rachel plorans filios suos, et Rahela je jokala po svojih otrocih in se ■ndluit consoldri, quia non sunt.	nij dala utolažiti, ker jih nij več.
(Prihodnje leto se bode nadaljevalo.)
Milostljivi knez in škof Ljubljanski dr. Jakob Missia,
ki so bili v Rimu dne 10. novembra potrjeni, bodo v Gradci dne 7. decembra posvečeni ter dne 17. decembra, v nedeljo „Gaudete", sedež Ljubljanskega škofa zasedli. Cecilijino društvo Ljubljanske škofije stavi na novega svojega pokrovitelja svoje posebne nade, ter prosi: „Dominus conservet eum et vivi-ficet eum, et beatum faciet eum in terra, et non tradat eum in animam inimi-corum ejus!"
Dopis.*)
— Z Gorenjskega. — (Poročilo o tretjem občnem zboru cecilijinega društva Kranjske dekanije.) — (Konec.) Na to poprime besedo č. g. Ivarlin, ter pravi: „Poročilo g. blagajnika in njegovi nasvčti vzeti so bili meni prav iz srca. Posebno pa pritrjujem njegovemu predlogu, naj se izda zapisnik muzikalij, da bo vsakateremu udu lahko pri rokah. A posebno natiskovanje tega zapisnika bi stalo društvo, ki, kakor smo slišali, ni v posebno trdnih finančnih razmerah, kolikor toliko stroškov. Dovoljujem si torej tu predlagati, da, ker imamo ravno v svojej sredi č. g. urednika „Cerkvenega Glasbenika", njega poprosimo, da blagovoli sprejeti v svoj cenjeni list zapisnik muzikalij našega društva, ker po tem potu bo zapisnik gotovo vsem udom najbolj pristopen."
Zbor temu predlogu pritrdi.
Na to č. g. župnik J. Aljaž: »Jaz predlagam, da se vsakej kompoziciji prida še kratek značaj, da bode potem vsakdo uže iz zapisnika vedel poiskati pripravnih muzikalij za svoj kor."
Zbor tudi ta nasvet enoglasno sprejme.
Na to g. Jan. Gnjezda: »Rad prevzamem zapisnik muzikalij v „Cerkv. Glasb.", ker bo to tudi nekako poročilo o napredku društva." (Zbor: dobro.)
Predsednik g. Lavtižar: »Preden zaključimo današnji zbor, naj mi bo dovoljeno podati gg. organistom praktičen nasvet. Za svoj pevski zbor naj bi si odbrali majhne dečke, ki uže brati znajo. Pri teh naj začno, ter naj jih podučujejo brati note, in vspeh se bode kmalu pokazal. Stari pevci, posebno, če niso bili učeni po notah, se ne bodo radi poprijeli novih pesni, pri mladih pa bo to šlo hitro in gotovo. Tega prepričal sem se sam v svojej fari. Ni še davno, ko je pisal neki slovenski list, da je radoveden, kako bodo po naših »hribovskih vaseh" latinsko peli. Če se katera vas sme hribovska imenovati, je gotovo ona, v katerej jaz službujem. A povem Vam, gospoda, da moji dečki pojejo iz not latinsko mašo (seveda enoglasno) in sicer tako, da je prav prijetno jih poslušati. Slovenskih napevov pa se naučš vsacega, kolikor jih je v »Ceciliji", o pol ure. In to je že nekaj. Zatorej, gospodje, krepko na delo, pri mladosti začnimo in reč naša je dobljena. Jaz Vam moram povedati odkrito, da se ne bojim sovražnikov našega društva, zelo pa indiferentistov, in ako bi se imelo kedaj razdreti to društvo naše, ga sovražniki gotovo ne bodo zatrli, pač pa bi utegnilo zaspati kedaj vsled indiferentiznia, malomarnosti svojih udov."
Potem si poprosi besedo g. Karlin, ter pravi: »Tisti passus v govoru g. pred-govornika o »hribovskih vaseh" me je spomnil nekega pamfleta (vsaj drugače onih vrstic imenovati ne morem), katerega sem čital jaz in gotovo tudi Vi nedavno v »Ljublj. Zvonu". Usojam si vprašati Vas, častita gospoda: čemu to v »leposloven in znanstven list"? V kakošni zvezi je »Ljubljanski Zvon" s cecilijanskim petjem ? Kar brez vzroka smešiti ali boljše zabavljati na petje, ki ni niti leposlovju, niti znanstvu nasprotno, to vendar ne gre. Po pravici so torej tiste štiri vrstice mene in več mojih prijateljev globoko v srce zbodle. Dovolite, da tii očitno izrekam svojo grajo nad takim neprimernim pisarenjem in prosim, da se to vzame tudi v zapisnik današnje seje." (Zbor temu pritrdi.)
G. Jan. Gnjezda: „Je pač tako na svetu. Najboljšim podjetjom podtikajo se slabi nameni. Ne čudite se temu. Kakor se godi drugodi, tako tudi našemu cecilijan-skemu petju. Nedavno dobil sem pismo, v katerem mi prijatelj postavlja uganjko z vprašanjem: ,Od kod toliko liberalizma na svetu?1 Ker je vedel, da tega vprašanja ni mogoče rešiti tako hitro, odgovarja mi sam, ter piše, da je pred nekaterimi dnevi slišal iz ust odraščenega človeka, da vzrok liberalizma je — cecilijanstvo." (Občen smeh po sobani.)
Ko veselost pojenja, poprosi besede še g. župnik Aljaž, ki govori blizo tako-le: »V naši dekaniji radovljiški je lepo cerkveno petje uže precej razvito. Lepo pojo v Kropi, Kamnigorici, v Radovljici, v Gorjah, v Lešah in deloma tudi na Dobravi. A prave vezi, ki bi vse pevce vezala, nam manjka; dekanijskega cecilijinega društva pogrešamo. Nameraval sem uže letos s pomočjo vrlih prijateljev obuditi v življenje tako društvo, a letos se je zavleklo. Pač pa menim ustanoviti prihodnje leto na spomlad dekanijsko cecilijino društvo v Radovljici in upam, da se mi bo to tudi posrečilo, ker je tudi č. g. dekan za tako društvo vnet. Ako torej Bog da, se vidimo pri prvem občnem zboru na spomlad v Radovljici in če se mi želja vresniči, vas tje že naprej povabim." (Klici: dobro 1 Pridemo.)
Ker se nihče več za besedo ne oglasi, spregovori k sklepu še predsednik g. Josip Lavtižar tako-le: »Preden zborovanje sklenemo, spolnim prijetno dolžnost, da vsem preč. gospodom zahvalo izrečem za mnogoštevilno udeležbo. Ta zahvala naj velja pred vsem sedanjemu prečastitemu predstojništvu tukajšnje fare, ki je blagovoljno poskrbelo za potrebne priprave; ta zahvala naj velja potem neutrudljivemu tajniku našemu g. Pezdiču; ta zahvala naj velja slednjič vsem gg. pevcem in gospč. pevkam, ki so pripomogli se svojimi močmi k povzdigi službe božje 1 Vsem torej prisrčna zahvala, ki je sklenjena z
željo, da se ob letu pri 4. občnem zboru še v večjem številu vidimo v kaki drugi fari lepe kranjske dekanije."
S temi besedami je g. predsednik zbor zaključil.
Naj omenim še to. Več soudeležencev zbora se nas je zbralo k obedu v dobro znani gostilni „na Gaštaji". Bili smo dobre volje in enih misli; tudi nekatere slovenske pesni smo zakrožili. Težko le se nam je bilo ločiti od prijaznega Šmartna, kjer smo slišali tako lepo in tako spodbudno cerkveno petje. *)
Razne reči.
—	»Mu si ca sacra", organ glavnega društva sv. Cecilije na Laškem priobčila je v 11. št. t. 1.: Pravilnik za cerkveno glasbo, potrjen od sv. očeta Leona XIII. in izdan od kongregacije za svete obrede (S. R. C.) z okrožnico od 24. sept. 1884 do preč. škofov laške dežele. Ta pravilnik obsega v 23 členih 5 oddelkov, in sicer: 1. splošne pravila za pripuščeno ali prepovedano cerkv. glasbo, vokalno in instrumentalno; 2. posamezne prepovedi glede cerkv. petja; 3. posamezne prepovedi glede orgel in instrumentov v cerkvi; 4. naredbe, da se zabranijo razvade pri cerkv. glasbi; 5. naredbe, da se zboljša cerkv. glasba in njene šole.
—	Pri letošnjem občnem zboru gornje-avstrijskega Cecil. društva v Wels-u govorilo se je v prvi vrsti o združenji vsih avstrijskih družeb. Potem, ko je tudi preč. gosp. prelat dr. God. Marschall iz Dunaja za združenje govoril, izjavili so se navzoči osnovalnim zborom, ki se je razgovarjal o novih pravilih, katere so se tudi enoglasno sprejele. Novo društvo se imenuje: »Avstrijsko Cecilijino društvo" in obstoji iz onih avstrijskih glasbenih društev, kojih namen je, gojiti cerkveno glasbo v duhu in po liturgičnih določbah katoliške cerkve. Začasnim centralnem predsednikom je bil per acclamationem voljen gosp. prelat dr. Marschall.
*) Nisem bil namenjen s prva pisati tako obširnega poročila o zboru, ki je dekanijsk in torej le lokalnega pomena. Da sem postal tako obširen, je vzrok ta, ker sem menil, da se vsaj nekateri čitatelji »Cerkvenega Glasbenika" zanimajo tudi za dekanijske zbore, posebno tisti, ki morda v mislih uže snujejo take zbore po raznih dekanijah. Ako pa sem Vam prevzel v listu s tem poročilom svojim preveč prostora, exeusez-m^~~~Sm'očevalec.
(Kaj še? marveč presrčno hvalo izreka Vam VredniHvo.) f ^
[f Ljliillg"J
Vabilo m
Zahvaljevaje se čč. gospodom naročnikom in dopisnikom za gmotno in duševno podporo, ki so jo doslej dajali našemu listu, naznanjamo, da bode „Cerkveni Glasbenik" v prihodnjem letu še dalje izhajal pod dosedanjimi pogoji. Cena mu namreč ostane ista: za celo leto z muzikalno prilogo vred 2 gld. Udje Cecilijinega društva in cerkve Ljubljanske škofije ga bodo dobivale za 1 gld. 50 kr. Uljudno prosimo še one gospode naročnike, kateri so zaostali z naročnino, da jo poslati blagovolijo z novo vred vredništvu in opravništvu, na mestni trg štev. 10. v Ljubljani.
Pridana je listu 12. štev. prilog.