Ji * ^^
	^Javni razpis | k-
Javni razpis za obnovo fasad v starem mestnem jedru ... str. 3
Intervju: Ivan Medved ... str. 13



Vpis v vrtec ... str. 28
Tat

^ t..
		
Iztok Hrastnik sprejet v Dunajsko filharmonijo ... str. 16		
		
Uspešni tekmovalci glasbene šole ... str. 34
' Ti [[Milil

Spoštovane bralke, spoštovani bralci!
Tudi s pomočjo pusta smo premagali zimo in dodobra zakorakali v pomlad. To je čas, ko se človekova povezanost z naravo kaže še posebej očitno. Krotka Savinja s svojimi pritoki, ki mirno teče skozi naše mesto, nič kaj ne kaže svoje uničujoče moči, a smo jo lani v občini Laško (spet) močno občutili. Čeprav bosta zelenje in cvetenje nekoliko skrila rane, ki so jih sile narave lani zarezale na številnih območjih po naši občini, je jasno, da se bomo s posledicami borili še dolgo, saj država ne zagotavlja sredstev, ki bi bila potrebna za obnovo cest in tudi saniranje plazov na kmetijskih površinah. Če pogledamo na drugo stran zemeljske oble, na Japonsko, si sicer res lahko rečemo, da smo jo dobro odnesli. Ampak še veliko raje bi rekli, da smo storili vse, kar je mogoče storiti s preventivnimi ukrepi. Že vrsto let v naši občini glasno opozarjamo, da prav mi nosimo najhujše posledice zaradi neurejene poplavne varnosti vzdolž celotnega toka Savinje. Po letih obljub naj bi se stvari vendarle premaknile naprej, k začetku gradnje zadrževalnikov. A nas čaka še veliko delo s sanacijo škode, nastale v lanskem letu. Letošnje leto je, mimogrede, evropsko leto prostovoljstva, ko naj bi pozornost posvetili tistim, ki nesebično pomagajo sočloveku. Občani ste ravno ob lanskih dogodkih pokazali, da vam takšna pomoč ni tuja in da se, ko so ljudje v stiski, pokaže solidarnost. To so dobri temelji, da s skupnimi močmi postorimo, kar do sedaj še nismo uspeli.
V pomladnih dneh ste se mnogi podali na polja, vrtove in travnike v upanju, da bo vreme letos manj muhasto in da bo pridelek dober. Delo na zemlji človeka najbolj opominja na povezanost z naravo in odvisnost od nje. Živimo v obdobju, ko najbolj daljnovidni opozarjajo, kako bo zaradi zaostrenih razmer v svetu in doma košček zemlje, na kateri bo mogoče pridelati hrano vsaj za lastne potrebe, vse večja dragocenost. Tudi kmetje ne bi smeli obupati - slej ali prej bodo domači potrošniki ugotovili, da kakovost domačih pridelkov daleč presega uvožene poceni nadomestke. Upajmo, da se tudi v tem pogledu obetajo boljši časi.
Topli sončni žarki že vabijo ven, na prosto. Čas je, da po dolgem zimskem spancu vdihnemo pomlad z vsemi pljuči. Verjetno ni treba poudarjati, kako dobro dene rekreacija telesu in požene kri po žilah. Samo nekaj dobre volje in par športnih copat potrebujete. Ni vam treba daleč; številne poti in izleti ter desti-nacije po naši okolici vabijo kar sami od sebe. Idealen naravni prostor za gibanje imamo praktično na svojem pragu. Seveda pa ob tem ne gre pozabiti na skrb za čisto in urejeno okolje. Pomlad je čas čistilnih akcij, za katere si želimo, da jih sploh ne bi potrebovali. Vendarle, vsak naj bi k čistemu okolju prispeval po svojih močeh, pa četudi z urejanjem okolice lastnega doma. Zadnjič sem od znanca slišal zanimivo misel. O tem, kako si človek na vsak način poskuša podrediti naravo. A se mora, ko s tal pobere smet, k njej še vedno prikloniti.
Pomlad je letni čas upanja, optimizma, novih začetkov in pričakovanja. Je preveč naivno zapisati, da bodimo prijazni z naravo in upajmo, da bo tudi ona letos v vseh pogledih prijazna z nami? Poskusiti ni greh!
Podžupan Občine Laško Jože Senica
Vabilo na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju
Vljudno vas vabim na proslavo ob dnevu boja proti okupatorju, ki bo v sredo, 27. aprila 2011, ob 11. uri,
v večnamenskem domu v Rimskih Toplicah.
V kulturnem programu bodo sodelovali domači kulturni ustvarjalci.
Župan Občine Laško Franc Zdolšek
Soorganizatorji: Občina Laško, Združenje borcev za vrednote NOB Laško, JSKD OI Laško, Stik
Osnovni podatki o glasilu
Odgovorna urednica: Tanja Grabrijan
Pomočnica odgovorne urednice, oglasno trženje: Stanka Jošt
Tehnični urednik: Tomaž Koprive Uredniški odbor:
Jasmina Štorman - glavna urednica, Klemen Grešak, Nika Košak, Miha Gartner, Tomaž Majcen
Izdajatelj: Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
Naslov uredništva:
Laški bilten - Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško
tel. 03 7338 712, faks 03 7338 740 internet: www.lasko.si e-naslov: bilten@lasko.si Lektoriranje: Jasmina Štorman Oblikovanje in grafična priprava: Design Demšar, d. o. o., Kamnitnik 18, 4220 Škofja Loka Tisk: Present, d. o. o., Dolenjska e. 43, 1000 Ljubljana Naklada: 5.000 izvodov
Brezplačen izvod glasila prejme vsako gospodinjstvo v občini. Glasilo je vpisano v razvid medijev Ministrstva RS za kulturo pod zap. št. 1191.
Fotografija na naslovnici: Boris Vrabec - Pomlad
Naslednja številka izide 15. junija 2011.
Prispevke in oglase je treba oddati do 1. junija 2011 na e-naslov
bilten@lasko.si.
RADIJSKA ODDAJA ŽUPANOVA URA
Župan Franc Zdolšek je gost na Radiu Celje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 14.15. Morebitna vprašanja za župana lahko pošljete na elektronski naslov
info@radiocelje.com.
Ne zamudite naslednje oddaje, ki bo 9. maja 2011.
2
■mill I I aH
Občinska uprava
FINANČNE SPODBUDE ZA OBNOVO FASAD V STAREM MESTNEM JEDRU LAŠKEGA
Občina Laško obvešča zainteresirane fizične osebe, ki so lastniki oziroma solastniki objektov na naslovih: Aškerčev trg, Cesta na Svetino 1, 3, 5 in 7, Kidričeva ulica 1, 2, 4, 5, 5/a in 5/b, Mestna ulica, Orožnov trg, Pod gradom 5 in 5/a, Savinjsko nabrežje
2,	4, 6 in 6/a, Stegenškova ulica 1, 2,
3,	4, 5, 6, 6/a in 8, Trubarjevo nabrežje 1, 1a in 1/b, 3, 5, 7, 9 in 1l, Trubarjeva ulica do vključno hišne številke 31, brez hišnih številk 26, 28 in 30, ter Valvasorjev trg, da je objavila Javni razpis za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega JR - F 2011. Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega.
Priznani stroški investicije so: postavitev fasadnega odra, odstranitev obstoječega dotrajanega ometa in zaščita oken, popravilo poškodovanega fasadnega ometa obrob in kitanje, oplesk fasade s fasadno barvo in nabavo ter vgradnjo okenskih polic (skladno s kulturnovarstvenimi pogoji oziroma soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje) ter čiščenje in odvoz odpadkov na deponijo.
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	so na območju obnov lastniki večstanovanjskih ali poslovno-stano-vanjskih objektov oziroma posameznih delov večstanovanjskih ali poslovno-stanovanjskih objektov (stanovanjskih enot) ali družinskih stanovanjskih hiš;
•	izpolnjeni morajo biti pravno formalni pogoji (lastništvo, lokacijska informacija);
•	pridobljeni kulturnovarstveni pogoji oziroma soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje;
•	še niso prejeli sredstev iz naslova
preteklih javnih razpisov za finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega;
•	imajo zagotovljena sredstva za pokritje svojega deleža obnovitvenih del in poravnane vse finančne obveznosti do Občine Laško.
Vlogo na razpis lahko vloži tudi upravnik, ki upravlja stavbo v skladu s 1. odstavkom 48. člena Stanovanjskega zakona. V primeru, da je lastnikov več, pa hiša nima upravnika, je vlagatelj eden od lastnikov v soglasju z drugimi lastniki. Dopolnitev vloge bo možna samo enkrat.
Pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so lastniki ali najemniki stanovanjskih ali poslovnih prostorov, niso upravičeni do finančne spodbude, čeprav so udeleženi v investiciji glede na pripadajoči solastniški delež.
V primeru, kjer so investitorji fizične in pravne osebe in investicija v dokumentaciji ni podana za vsakega posebej, se finančna spodbuda dodeli na osnovi solastniških deležev stavbe, ki pripadajo fizičnim osebam.
Merila za dodeljevanje v razpisu zagotovljenih sredstev so:
•	Pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitekturne vrednosti.
•	Objekti, katerih fasade so nevarne za okolico in mimoidoče.
•	Starost objekta.
•	Namembnost objekta.
•	Prenova fasade glede na lego stavbe.
•	Prenova fasade glede na finančno
zahtevnost obnove.
Za finančne spodbude so na proračunski postavki 05513 TU - Ureditev fasad v starem mestnem jedru v Proračunu Občine Laško za leto 2011 zagotovljena sredstva v višini 30.000,00 EUR. Občina Laško dodeljuje finančne spodbude v višini največ 25 % vrednosti priznanih stroškov investicije.
Vlagatelji oddajo oziroma pošljejo vlogo, ki vsebuje prijavni obrazec
Vloga za dodelitev finančne spodbude za obnovo fasad v starem mestnem jedru Laškega, in obvezne priloge k vlogi, ki so predložene kot dokazila, do vključno 30. 6. 2011.
Celotno besedilo javnega razpisa, vključno z brezplačno razpisno dokumentacijo, je zainteresiranim občanom od dneva objave do izteka prijavnega roka dosegljivo na spletni strani Občine Laško (www. lasko.si), v Glavni pisarni Občine Laško in Uradu župana - Referatu za gospodarske zadeve, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Dodatne informacije o razpisu lahko interesenti dobijo po telefonu 03 7338 700 ali 03 7338 712 vsak ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure oziroma na spletnem naslovu obcina@ lasko.si.
Stanka Jošt
3
Občinska uprava
Občina Laško vabi zainteresirane ponudnike, da na spletnih straneh (http://www.lasko.si) in na oglasni deski spremljajo aktualne javne dražbe in
AKTUALNA ZBIRANJA PONUDB ZA SKLENITEV NEPOSREDNIH POGODB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN:
•	Poslovno-stanovanjskega objekta Šmarjeta 8, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 190.538,95 EUR;
•	stanovanjskega objekta Lokavec 5, 3272 Rimske Toplice, s pripadajočim zemljiščem, za izhodiščno ceno 39.910,90 EUR;
•	delno komunalno opremljenega in nezazidanega stavbnega zemljišča parc. št. 212/5, k. o. 1039 Rimske Toplice, ki se nahaja na območju LN Belovo, z izhodiščno ceno 34.844,04 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa;
•	nezazidanega delno opremljenega stavbnega zemljišča parc. št. 1230/5, z. k. vl. št. 464, k. o. 1022 - Rečica,
za izhodiščno cena 90.810,16 EUR. Cena ne vključuje 20 % DDV, ki ga plača kupec na podlagi izstavljenega računa. Komunalni prispevek, strošek izdelave projektne dokumentacije in izdaje gradbenega dovoljenja so zajeti v izhodiščni ceni nepremičnine;
•	sedmih stanovanj in poslovnega prostora na Aškerčevi cesti 4 v Rimskih Toplicah. Izhodiščne cene za nepremičnine, ki so predmet prodaje, znašajo brez vključenega DDV: 1.613,77 EUR/m2 stanovanja in 2.124,18 EUR/m2 poslovnega prostora zobotehnike.
Vse zainteresirane ponudnike za nakup nepremičnin obveščamo, da navedene izhodiščne cene nepremičnin veljajo do odprodaje nepremičnin, vendar najdlje do 31. maja 2011.
Stanka Jošt
SANACIJA PLAZOV NA CESTI LAŠKO-ŠENTRUPERT-ŠENTJUR
Marca letos je podjetje Ceste mostovi Celje na tej cesti pričelo sanirati in urejati tri plazove. Dva plazova sta v občini Laško v naselju Olešče in pred Malo Brezo, tretji plaz pa je v občini Šentjur. Dela v naši občini bodo potekala predvidoma do konca leta. Promet na teh odsekih bo urejen s semaforji.
MRLIŠKA VEŽICA V ZG. REČICI
V pomladnih mesecih se zaključujejo dela na gradbišču mrliške vežice v Zg. Rečici. Urejata se zunanja okolica
in finalizacija objekta. Obilo težav pri gradnji objekta sta povzročali geološka sestava zemljine in bližina hudourniškega potoka. V roku dveh mesecev bo pridobljeno uporabno dovoljenje.
UREDITEV MARIJAGRAŠKEGA OVINKA
Konec marca je Ministrstvo za okolje in prostor na Upravno enoto Laško vložilo vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za prestavitev marijagraškega ovinka. MOP namerava dela pričeti še letos, saj so sredstva za to zagotovljena. Celoten projekt ureditve povodja Savinje je država prijavila v projekt pridobitve kohezij-skih sredstev.
Luka Picej
PRVI REZ VINSKE TRTE Z MARIBORSKEGA LENTA
Na god sv. Valentina, 14. februarja, smo v Laškem opravili prvi rez vinske trte, potomke najstarejše trte z mariborskega Lenta. Žlahtno trto sorte žametna črtnina ali modra kavčina je Občina Laško dobila v dar lansko leto. Posadili smo jo in skrbno zalivali, zato lepo raste. Vsi skupaj se bomo še naprej trudili, da nas bo kmalu razveselila tudi s kakšnim sladkim grozdom.
Skrbnik občinske vinske trte Slavko Kozmus
Občinski svet/Komunala Laško
občinski svet laško
2. dopisna seja
Občinski svet Laško je na 2. dopisni seji, ki se je zaključila 17. februarja, sprejel odstopno izjavo direktorja J P Komunale Laško, d. o. o., Marjana Sa-lobirja in za vršilko dolžnosti direktorja imenoval Heleno Picej, in sicer do zaključka javnega razpisa in imenovanja novega direktorja.
4. redna seja
Na 4. seji, ki je bila 2. marca, so svetniki sprejeli nov Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Laško in Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Kartuzija Jurklošter. Potrdili so lokacijo za gradnjo stanovanjskega objekta na zemljišču s parc. št. 1652/6, k. o. Trobni Dol, ki bo nadomestil objekt, poškodovan v neurju.
Občinski svet je sprejel spremembe Odloka o priznanjih Občine Laško, letni program športa v Občini Laško za leto 2011 ter sklep o začasnem prenehanju delovanja PŠ Reka.
Sprejeti so bili tudi Okvirni program dela Občinskega sveta Laško in rokovnika za leto 2011 z realizacijo programa dela občinskega sveta za leto 2010, Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Laško, Odlok o Programu prodaje finančnega premoženja Občine Laško za leti 2011 in 2012, Sklep o spremembah in dopolnitvah letnega načrta razpolaganja z nepremičnim premoženjem Občine Laško za leto 2011 in Sklep o spremembah in dopolnitvah letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Laško za leto 2011. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Sedmica Laško, finančno-računovodske in svetovalne storitve za zavode in društva, je bil sprejet v prvi obravnavi.
Imenovana je bila nova občinska volilna komisija: predsednik je Boštjan Grešak, njegova namestnica Ksenja Možič, člani in njihovi namestniki pa so Mojca Petek, Helena Knez, Aleš Razboršek, Valerija Hrastelj, zlatko Pavčnik in Milena Počivalšek.
5. redna seja
5. seja občinskega sveta je potekala 13. aprila. Na dnevnem redu so bil poleg letnih poročil javnih zavodov, javnih skladov, javnega podjetja ter Medobčinskega inšpektorata in re-darstva Mestne občine Celje, Občine Laško, Občine Štore in Občine Žalec tudi Odlok o zaključnem računu Občine Laško, dopolnitev letnega načrta pridobivanja nepremičnega premoženja Občine Laško za leto 2011 ter sklep o podelitvi pooblastila županu Občine Laško za potrjevanje investicijske dokumentacije.
Svetniki so se seznanili o delnem povračilu stroškov organizatorjem volilnih kampanj za lokalne volitve 2010, obravnavali pa so tudi predlog sklepa o imenovanju novega direktorja JP Komunale Laško.
Sejno gradivo je dostopno na občinski spletni strani www.lasko. si, kjer si lahko ogledate tudi posnetke dosedanjih sej.
Tanja Grabrijan
Zbiranje kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v letu 2011
KOMUNALA V LAŠKO
Akcije zbiranja kosovnih odpadkov iz gospodinjstev z namestitvijo posebnih zabojnikov po naseljih v občini Laško v dosedanji obliki ne bomo več organizirali. Namesto tega bomo skladno z zakonodajo akcijo izvedli čez leto, in sicer z zbiranjem kosovnih odpadkov iz gospodinjstev po sistemu od vrat do vrat.
Vsa gospodinjstva, vključena v sistem rednega odvoza odpadkov, so na hrbtni strani zadnje položnice prejela obvestilo in kupon, s katerim imajo možnost kadarkoli naročiti odvoz kosovnih odpadkov. Prosimo vas, da se povežete s sosedi oziroma sokrajani, da bomo odvoz izvedli čim bolj racionalno. Priporočljivo bi bilo, da kupone zbere več sosednjih gospodinjstev.
Kupon »Zbiranje kosovnih odpadkov 2011« pošljite na naš naslov: JP Komunala Laško, Podšmihel 1 e, 3270 Laško, ga prinesite osebno ali oddajte v nabiralnik na sedežu podjetja. Nanj pripišite telefonsko številko, na kateri ste dosegljivi. Na podlagi prejetih kuponov vam bomo sporočili, kdaj in kako bomo prišli po odpadke. Akcija bo trajala vso leto. Kosovne odpadke iz gospodinjstev lahko sicer tudi sami brezplačno pripeljete na zbirni center Strensko, ki obratuje vsak delovni dan od 7. do 15. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev spadajo: odpadno pohištvo, bela tehnika, drugi kovinski in nekovin-
ski odpadki, vzmetnice, stara kolesa, večje igrače brez elektronskih delov, izrabljene pnevmatike osebnih avtomobilov ... V akciji se ne bodo zbirali: gradbeni material, azbestno-cement-ni izdelki (salonitke) in zeleni odrez. Med kosovne odpadke ne spadajo izrabljene elektronske naprave (televizorji, računalniki, tiskalniki itd.), saj so to nevarni odpadki, ki se bodo predvidoma zbirali jeseni z mobilno zbiralnico, o čemer boste še obveščeni. Za vse informacije smo sicer dosegljivi na 03 734 44 00 in 041 769 668.
Komunala Laško
5

Komunala Laško
Primer dobre prakse: izvedba fasade Demit® original na Rimski cesti 4 a
V občini Laško je bilo veliko objektov zgrajenih še v obdobju, ko izolacijski materiali še niso bili vsakdanji del gradnje objektov
•	I •	V	•	I • ■ •	• • ■ •	•	•
in ljudje še niso bili prisiljeni razmišljati o potrebi po učinkoviti rabi energije, toplotnih izolacijah, toplotnih izgubah in emisijah CO2. Dokaz temu, da smo ljudje v vseh pogledih bolj osveščeni, so vsekakor stanovalci bloka na Rimski cesti 4 a, ki so v letu 2010 skupaj z upravljavcem JP Komunala Laško, d. o. o., in podjetjem Demit, d. o. o., iz Laškega celovito spremenili podobo svojega bloka.
Pričakovanja stanovalcev
Pričakovanja stanovalcev so bila jasna, narediti korak k učinkovitejši rabi energije in posledično nižjim stroškom za ogrevanje, kot tudi hlajenje svojih prostorov, obenem pa blok odeti v ustrezno zunanjo podobo in ustvariti prijetno bivalno klimo za vse stanovalce.
Predstavitev projekta in vgrajeni materiali
Projekt se je pričel z informiranjem stanovalcev že v letih 2008 in 2009, sledila sta zavedanje o upravičenosti investicije in skupna odločitev, da se pristopi k izvedbi projekta. Odločitvi je v začetku leta 2010 sledilo tudi povečanje zbiranja sredstev za rezervni sklad, nato v maju 2010 priprava dokumentov za pridobitev subvencije Eko sklada ter podpis pogodbe z izvajalcem in proizvajalcem fasadnih sistemov Demit, d. o. o. Projekt izvedbe se je pričel septembra 2010 in zaključil novembra istega leta. Vključeval je izvedbo fasade Demit original, debele 14 cm, z zaključnim slojem Demit Timfas
akril v treh barvah, vgradnjo polic ter izdelavo pločevinastih obrob in oblog dimnikov. Pred samo izvedbo se je s pomočjo barvne študije Demit, ki jo lahko najdete tudi na spletnih straneh www.demit.si, naredila študija objekta, ki jo je potrdil naročnik. Kot posebnost pri sami vgradnji je treba izpostaviti dodatno impregnacijo objekta za boljšo oprijemljivost na obstoječi omet, dodatno mehansko sidranje fasade s PVC-pritrdili, prekriti s posebnimi EPS-čepi ter vgradnjo lamel iz kamnene volne nad odprtinami za povečanje požarne varnosti objekta.
Finančna konstrukcija
Finančna konstrukcija je temeljila na treh korakih. Prvi korak je pomenil povišanje sredstev za namen varčevanja v rezervni sklad pri stanovalcih, s čimer bodo v dveh letih po zaključku investicije tudi v celoti finančno zaključili projekt. Drugi korak je temeljil na prijavi na razpis Eko sklada v višini 18.371 evrov. Sledil je podpis pogodbe za izvedbo fasade Demit original v vrednost 71.000 evrov. Če povzamemo, stanovalci so od Eko sklada prejeli 18.371 evrov subvencije, v rezervnem skladu so imeli pred začetkom investicije privarčevanih približno 28.000 evrov, manjkajoči del pa bodo prek povečanega zneska vplačil v rezervni sklad odplačevali še dve leti, in sicer do novembra 2012. Povečan znesek predstavlja v povprečju dodatnih 24 evrov pri mesečni položnici. Strošek fasade Demit bo tako v povprečju znašal 1.780 evrov na stanovanjsko enoto.
učinki
Učinke najlažje ponazorimo s prim-
erjavo količin porabe plina (v m3) v hladnejših mesecih, in sicer v sezoni 2009/10 brez fasade in sezoni 2010/11 s fasado Demit. Kot primer smo vzeli konkretno stanovanjsko enoto v velikosti 53 m2. Podatki kažejo, da je bil v našem primeru povprečen prihranek pri porabi plina v navedenih mesecih 34,3 %.
Mesec/ sezona	2009/ 2010	2010/ 2011
Oktober	60	51
November	69	43
December	94	70
Januar	117	58
Februar	89	60
SKUPAJ	429	282
Ob prikazanih prihrankih pa je treba dodatno poudariti učinek varovanja objekta pred vročino v poletnih mesecih, na katerega največkrat kar pozabimo. Izoliran objekt s fasado bo tako v prihajajočih mesecih omogočal prijetno bivalno klimo in prihranke pri porabi električne energije, saj bodo klimatske naprave delovale bistveno manj časa.
Goran Čop in Matej Cepuš
DEMiT
USTVARJAMO UDOBJE
Izjava predsednika hišnega sveta
Da je bila investicija upravičena, so potrdili vsi stanovalci bloka na Rimski cesti 4 a, saj so bili zneski na položnicah in poraba že v prvi zimi občutno manjši. Tudi najbolj skeptični stanovalci so uvideli, da je bila naložba v izdelavo fasade zelo dobra in predvsem ekonomsko upravičena. Ob tem bi se zahvalil upravniku bloka JP Komunala Laško, d. o. o., za pomoč pri pridobivanju sredstev Eko sklada in podjetju Demit, d. o. o., za strokovno in kakovostno opravljeno delo. Stanovalci bloka smo lahko zadovoljni in ponosni na novo pridobitev in se že veselimo poletja, ko bo v naših domovih hladneje kot v preteklih letih in bomo zaradi nove fasade porabili tudi manj energije za hlajenje prostorov.
6
Krajevne skupnosti
Iz krajevnih skupnosti
KS RECICA
Pomladni dnevi v KS Rečica
Že je prišlo toplejše obdobje in že so se pričela zaključna dela na mrliški vežici v Rečici. Objektje dobil končno podobo, okolica je že skoraj urejena, asfaltna prevleka pa je že prekrila zemeljska dela. Upajmo, da bodo upravni postopki pri pridobitvi tehničnega pregleda objekta zaključeni čim prej in da bo uporabno dovoljenje kmalu posredovano upravljavcu vežice JP Komunala Laško, ki mora objekt še ustrezno opremiti. Dejavni smo tudi na drugih področjih. Še naprej pridobivamo služnostne pogodbe za izgradnjo javnega vodovoda Zgornja Rečica, zaključuje pa se izdelava projekta za ureditev vaškega jedra pri osnovni šoli v Rečici, kjer se bodo zgradili pločnik, oporni zid ob potoku in dve novi avtobusni postaji ter hitrostna ovira in javna razsvet-
ljava. Na novo se bodo kategorizirale javne poti - posamezni odseki se bodo spremenili iz gozdnih poti v javne ali obratno. Trudimo se, da bi uredili mejno povezavo med Prevalom - Dikcem in Zagrebenom, saj se zavedamo, da se meja občine Laško in posledično meja KS Rečica zajeda približno 900 m v območje občine Žalec. Prvi dogovori med vodstvi krajevnih skupnosti Liboje in Griže so bili že opravljeni, naša KS pa si je že začela prizadevati za ureditev in registracijo ceste, kar sicer traja že predolgih 25 let.
Društvom, ki delujejo na našem območju, je bil posredovan pravilnik za podeljevanje krajevnih priznanj za leto
2011. Rok za oddajo vlog je 30. april 2011, vse predstavnike društev pa vabimo, da podajo predloge. Vodstvo KS se je udeleževalo občnih zborov društev, ki so večinoma potekali v dvorani sindikalnega doma v Hudi Jami. Vsem krajanom, ki ste se udeležili čistilne akcije, in Komunali Laško se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in pomoč. Ob tem pa naj povemo še, da krajani naselja Kurji Graben že nestrpno pričakujejo nov ekološki otok. Še to: v soboto na jožefovo so krajani Zgornje Rečice in okrepčevalnica Brunarica pripravili tradicionalno ocenjevanje jabolčnikov. Med 33 vzorci je zmagal Branko Pavlič, za kar mu iskreno čestitamo.
Pri pregledu stanja vodotokov žal ne opažamo ničesar novega, zato srčno upamo, da se bo njihov upravljavec kaj kmalu pojavil na našem območju in jih začel obnavljati. Z željo, da bo res tako, pa srečno!
Predsednik KS Rečica Matjaž Pikl
KS SEDRAZ Prva govška salamijada
Bila je nadvse pomembna sobota, 26. aprila, ko je ledino zaorala prva govška salamijada. Govška, ker je bila v Govcah na lovski koči in zato, ker je Sedraž s svojimi Govcami zelo povezan. Idejni vodja in organizator prve govške salamijade, gospod Janez Napret iz Sedraža, je povabil krajane Sedraža in okoliških krajev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo z izdelavo salam, da podajo svoj izdelek na degustacijo. Komisija je ocenjevala osem salam in imela precej
težko nalogo, saj so bile vse odlične. Prvo mesto je zasedla salama izpod rok Vida Napreta, drugo salama jožeta jernejška in tretje Franca Hercoga.
Čeprav je, kot pravijo moški, salamijada »moška zadeva« in bi naj takšna tudi ostala, pa je jasno, da Sedraž ni običajen kraj in da ni nujno, da tudi tukaj veljajo morda drugod povsem samoumevne stvari. Prepričani smo, da je to le prvi korak k predstavitvi, poizkušanju in izmenjavi mnenj o izdelkih, ki pridejo izpod rok krajanov in kra-jank Sedraža. Lepo bi bilo, če bi se na tovrsten način predstavile tudi odlične sedraške dobrote, na primer potice, kruh, peciva, mlečni izdelki ... Kakor koli že, moška zadeva da ali ne, druga govška salamijada bo! Zadnjo soboto v marcu leta 2012. Naj obvestilo velja kot spodbuda tistim ljubiteljem salam, ki se letos degustacije niso udeležili, da se nam drugo leto pridružijo.
Komisija prve govške salamijade
KS RIMSKE TOPLICE
Krajevni praznik v Rimskih Toplicah
V Rimskih Toplicah bodo v začetku junija praznovali krajevni praznik. Začelo se bo v petek in soboto, 3. in 4. junija, z gasilskima veselicama ob 90-oblet-nici domačega gasilskega društva, zaključilo pa v soboto, 11. junija, s pohodom po Aškerčevi poti in proslavo na Aškerčevini. Več o programu najdete v napovedniku.
KS VRH NAD LAŠKIM čistilna akcija na Vrhu
KS Vrh nad Laškim obvešča, da bo v soboto, 16. aprila, od 8. do
11. ure, potekala čistilna akcija, v kateri se bo čistilo ob javnih poteh in lokalnih cestah ter ob objektih javnega pomena. K akciji so vabljeni člani vseh društev, pa tudi drugi krajani. Zbirno mesto je pri gasilskem domu na Vrhu ob 8. uri.
Predsednik KS Vrh nad Laškim Stanko Selič
Društvo Raznolikost podeželja
iHuliL«1.! ¡KuL-jH-lill
s
Cel jr ■ l.*«U "SI«M- ■ VcjaiL
». it it V.I.IL
Izbrani projekti za izvajanje za leto 2011
Na javni poziv za izbor je prispelo 15 vlog. Glede na oceno in razpoložljiva sredstva je upravni odbor potrdil izvajanje sledečih projektov: (1) Celostna ureditev tematskih poti po občini Štore in ureditev tematske Poti po Štorah; (2) Izgradnja pustolovskega parka in plezalne stene Celjska koča; (3) Po poteh umetnosti in umetne obrti; (4) Pravljični svet območja LAS - Perkmandeljc; (5) Rekonstrukcija prireditvenega paviljona na Frankolovem; (6) Prepoznavnost blagovne znamke Friderik in Veronika na trgu in (7) Z Brihto na počitnice.
4. redni in hkrati volilni zbor članov
Kar 41 članov se je tokrat zbralo na turistični kmetiji Vozlič v Šmartnem v Rožni dolini. Potrdili so program dela in finančni plan za leto 2011 in izvolili nove člane organov društva. Novi predsednikje mag. Andrej Flis iz Občine Laško. Več si preberite na spletni strani društva www.raznolikost-podezelja.si.
Mojca Krivec, KGZS - Zavod Celje, upravljavec
Projekt Za čistejše okolje
Izdali smo dve zloženki. Prva je namenjena kmetijam in vsebuje navodila za pravilno ravnanje z odpadki na kmetiji, druga pa gospodinjstvom in nazorno navaja, kako ravnati z odpadki iz gospodinjstva. Obe sta na razpolago na sedežu društva in občinah. Dnevno jih delimo kmetom, ki prihajajo na izpostavi KGZ Celje v Celju in Laškem, razdelil pa jih bomo tudi šolam, saj želimo vplivati predvsem na mladi rod. Čaka nas le še čiščenje dveh divjih odlagališč na območju občine Vojnik.
Primož Kroflič, vodja projekta
Gozdna učna pot Modrijanov
Ob poti smo zasadili nova drevesa, jih zavarovali in očistili prostore, kjer
bodo stale informativne table in klopi. Prav tako smo postavili varovalno ograjo ob poti, kjer je strmina nevarna. Kmalu bodo postavljene tudi velike in male table s kupom informacij o gozdu, drevesih in njegovih prebivalcih. Pot bomo predali v uporabo v soboto, 14. maja, pred planinskim domom na Tomažu. Dragi krajani, dragi prijatelji narave, vam bo namenjena ta gozdna učna pot, kratko imenovana GUMP, in ta naš »gump« bo tako nas kot poznejše rodove še mnogo, mnogo let razveseljeval in učil, kaj pomeni gozd, njegov doprinos k boljšemu življenju, nas opominjal, kako naj skrbimo za to naše bogastvo in vzgajal naše najmlajše v duhu sožitja z naravo, kar gozd vsekakor je. Naj ob tem povabim tiste, ki bi bili pripravljeni sodelovati kot vodniki po tej poti, da se prijavijo na tel. 041 479 733 in se udeležijo šolanja, ki bo predvidoma v drugi polovici aprila.
Milica Kočevar, Društvo Izvir
Mladi v simbiozi z okoljem
Zaključena je prva faza projekta, v kateri so nastale tri spletne igre v skrbi za okolje, namenjene otrokom: 1. Poveži pare - simboli in pomeni; 2. Ločuj -varuj!; 3. Smeti napadajo!. Natisnjena je bila tudi brošura, katere besedilo je namenjeno spodbujanju mladih k pravilnemu ločevanju odpadkov in varovanju okolja. Več o igrah in povabilo k sodelovanju na spletni s strani www. mladizaokolje.si
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja Evropa investira v podeželje
Dvig kakovosti in prepoznavnosti učnih in oglednih vsebin na podeželju
Izvedli smo računalniški tečaj. Vzpostavljena je spletna podstran s podrobnejšimi opisi programov in ponudnikov. Učni listi so v oblikovanju, označevalne table za posamezne ponudnike učnih in oglednih vsebin pa so tudi že v izdelavi. Projekt bo zaključen v začetku maja.
Mojca Krivec, KGZS - Zavod Celje
8
Podeželje/STIK
ŠRR
STIK - CENTER ZA ŠPORT, TURIZEM, INFORMIRANJE IN KULTURO LAŠKO
Redni volilni občni zbor Turističnega društva Laško in Hortikulturnega društva Laško
Člani Turističnega in Hortikulturnega društva Laško so se v sredo, 30. marca, v hotelu Hum sestali na rednem letnem in hkrati volilnem občnem zboru. Delovno predsedstvo in člani so po dvournem občnem zboru sprejeli delovno in finančno poročilo ter poročilo nadzornega odbora obeh društev. Sprejeta sta bila tudi programa dela za leto 2011. Člani turističnega društva so soglasno izvolili organe društva za obdobje 20112015, in sicer 16-članski upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče Turističnega društva Laško.
Delovno poročilo, ki ga je podala predsednica Turističnega društva Laško Andreja Križnik, je bilo obširno in bogato, prav takšen pa je bil tudi program dela društva za leto 2011. Njegova glavna in najobširnejša naloga še vedno ostaja organizacija prireditve Pivo in cvetje, ki bo letos od 14. do 17. julija. Turistično društvo Laško v vseh projektih aktivno sodeluje s Stikom - Centrom za šport, turizem, informiranje in kulturo Laško.
Turistično društvo Laško vabi k vpisu nove člane
V Laškem že več kot 122 let ohranjamo tradicijo turističnega društva. S svojim delovanjem se trudimo vsako leto pridobiti čim več članov, ki zaupajo v naše delo. Članstvo pri društvu je prostovoljno, obveznost je le plačilo simbolične letne članarine. V znak zaupanja našim članom nudimo posebne ugodnosti:
-	10- do 20-odstotni popust v Therma-ni Laško pri storitvah: bazen, savna, fitnes, solarij, masaže, druge wellness storitve; mesečne in letne vstopnice;
-	10-odstotni popust pri nakupu spominkov in reklamnega materiala Pivovarne Laško v TIC-u;
-	5-odstotni popust pri razvijanju fotografij v Foto ateljeju Jolanda Sojč, s. p., Laško;
-	10-odstotni popust pri nakupu ure tenisa v penzionu Vita park Laško. Članstvo pri Turističnem društvu
Laško sklenete v TIC-u Laško, kjer ob plačilu članarine, ki znaša 8 EUR, prejmete člansko izkaznico, s katero lahko koristite zgoraj navedene ugodnosti.
STIK
V TIC-u Laško lahko dobite Kartico ugodnosti Turistične zveze Slovenije
in s tem doživite turistično ponudbo Slovenije ter izkoristite privilegije in popuste slovenskih zdravilišč, ugodnosti turističnih agencij, podjetij, bonitetne kupone in prejemanje revije Lipov list na dom. Kartica ugodnosti za člane turističnih društev znaša 6 EUR. Več na www.turisticna-zveza.si.
Naj ostane Laško - mesto piva, cvetja in zdravja - v ponos občanom in veselje vsem, ki prihajajo v goste.
Andreja Križnik, predsednica Turističnega društva Laško
13. Pustni karneval v Laškem
Stik, Turistično društvo Laško in Občina Laško so v nedeljo, 6. marca, izpeljali že 13. Pustni karneval po ulicah Laškega. Pustna povorka se je pričela ob 15. uri izpred Pivovarne Laško in pot nadaljevala po mestnih ulicah do Aškerčevega trga, kjer je potekala predstavitev mask z zaključkom ob pustnem rajanju, pijači in jedači. V pustni povorki je bilo moč videti 18 skupinskih mask, ki so prikazovale aktualne teme doma in v tujini, etnografske ipd. Letošnjega karnevala so se udeležile kar tri pihalne godbe iz občine. Poleg njih so v karnevalu sodelovali člani različnih kulturnih društev občine Laško, otroci iz osnovnih šol, nekatera podjetja ter občani in občanke občine Laško, prišli pa so tudi obiskovalci iz krajev zunaj občine. Nepogrešljivi v pustni povorki so kurenti, ki jih za ta čas posebej povabimo v Laško. Na letošnjem karnevalu je sodelovalo rekordno število mask, saj smo našteli preko 400 udeležencev. Prav tako rekordno je bilo število gledalcev - več kot tisoč jih je bilo - in tudi med njimi se je našlo veliko maškar. Maškaram smo na glavnem prizorišču razdelili preko 700 krofov.
Za uspešnost prireditve so vsekakor pomembni pripravljenost za sodelovanje, dobra volja in trdo delo občanov in občank občine Laško, učiteljic, učencev, članov raznih društev, skratka vseh udeležencev. Pustni karneval je po zaslugi njih v Laškem zaživel in popestril mestni utrip na pustno nedeljo, za kar se še
enkrat iskreno zahvaljujemo vsem sodelujočim. Nadejamo se uspešnega sodelovanja tudi v prihodnje!
Alenka Škorjanc, Stik Foto: Foto atelje, Jolanda Sojč, s. p.
zaključna Mavrica polk in valčkov v Kulturnem centru Laško
V	Kulturnem centru Laško smo zaključili sezono koncertov v sklopu abonmaja Mavrica polk in valčkov. V sezoni smo izpeljali pet koncertov narodno-zabavnih ansamblov. Koncert so odlično povezovali voditelj Franci Podbrežnik ter sovoditelja Maja Šturm in Laški užiguc, slednji je poskrbel, da so obiskovalci iz dvorane odhajali z nasmehom na obrazu. Vsi koncerti Mavrice polk in valčkov so bili letos zelo dobro obiskani, obiskovalci pa so pohvalili tako samo zasnovo koncerta kot tudi glasbene goste, ki so gostovali v Kulturnem centru Laško.
V	pripravi je že program za sezono abonmajskih prireditev 2011/11, ki se bo pričela septembra 2011. Vabimo vas k sodelovanju pri pripravi programa in vas prosimo, da svoje predloge in ideje za pripravo programa posredujete na e-naslov: info@stik-lasko.si.
Alenka Škorjanc, Stik
uspešna prijava projekta ureditev tematske pohodne poti Pot po nekdanjih trških mejah Laškega na javni razpis
Projekt Ureditev tematske pohodne poti Pot po nekdanjih trških mejah Laškega je zavod Stik uspešno prijavil na javni razpis za ukrep 323 - Ohranjanje in izboljševanje dediščine podeželja, sklop 5: Ureditev in izgradnja tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti določenega območja, katerega izdajatelj je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Uradni list, št. 49/2010). Namen projekta je urediti in označiti kulturno tematsko pohodno pot in hkrati ta lep in star običaj pred-
staviti širši javnosti. Tematika pohodne poti je obhod nekdanjih trških meja na levi strani reke Savinje, ki so jih tržani obhodili vsako leto v znamenje, da ob-hojeni prostor spada v njihovo last.
Na 11,3 km dolgi krožni poti se bo postavilo 25 stebrov z usmerjevalnimi tablami, izhodiščno tablo na začetku poti, uredilo se bo počivališče, postavila se bo večja pojasnjevalna tabla z opisom običaja ... Izhodišče in zaključek poti je na Aškerčevem trgu pri Muzeju Laško. Ureditvena dela naj bi bila končana do začetka junija letos, uradna otvoritev poti pa bo novembra, ko bo Planinsko društvo Laško v sodelovanju s Stikom in Občino Laško organiziralo že 13. tradicionalni pohod po nekdanjih trških mejah Laškega.
Dean Muhovec, STIK
Društvena dejavnost v Muzeju Laško
Marca se je Muzej Laško prepustil bogati raznolikosti društev naše občine. zvrstile so se tri prireditve. Vsaka s svojimi posebnostmi, vsaka s svojim sporočilom.
Začelo se je z odprtjem fotografske razstave. Dokumentalist Janez Eržen je po svoji službeni dolžnosti in osebni vnemi v objektiv svojega fotoaparata ujel enkratne, neponovljive trenutke z različnih prireditev v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti in jih zapisal v večnost. Pogosto je bil tudi gost laške Območne izpostave jSKD, ki letos praznuje deseto obletnico obstoja. Tako so bile v našem muzeju na ogled postavljene tudi fotografije, na katerih so se našli in prepoznali člani laških in okoliških društev.
Sredi meseca je etno odbor jureta Krašovca Možnar v prostorih Muzeja Laško za svoje člane priredil zanimivo in poučno predavanje dr. Bojana Knifica
z naslovom Oblačilna kultura na Slovenskem. Priznani etnolog je z nazornimi primeri opozoril na prepogoste napake, ki jih različna društva zaradi nedoslednosti naredijo ob prikazih ljudskih običajev in delovnih opravil na prireditvah po Sloveniji. Člani laških društev ljubiteljske kulture so ga poslušali z ve-
9
■■■■■■■■■
likim zanimanjem, ob koncu pa so ga zasuli s številnimi konkretnimi vprašanji, kar je dober pokazatelj dejstva, da se člani naših društev, predvsem folklornih, zelo dobro zavedajo velikega pomena oblačenja in preoblačenja v prikazu dejavnosti ljubiteljske kulture.
Za zaključek bogate bere raznolikih društvenih aktivnosti v Muzeju Laško je bil 29. marca predstavljen še dokumentarni film Košnja pod laškim gradom, ki je lansko poletje nastal v produkciji TV Krpana. Avtorja filma Boža in Bojan Herek sta na filmski trak zabeležila in shranila del laške etnološke kulturne dediščine in ga tako obvarovala pred pozabo. Predsednik Etno odbora Vlado Marot je predstavil projekt, v katerem je sodelovalo 38 koscev in 18 grabljic iz različnih društev. Pridružili so se jim tudi likovniki in ob veselem zaključku tudi člani folklornih skupin s prikazom šentjanževega kresovanja. Na predstavitvi filma v laškem muzeju so se zbrali akterji dogodka in tisti Laščani, ki se zavedajo pomena ohranjanja starih običajev in delovnih opravil. Veselo druženje se je ob ljudskem petju, jabolčniku, ocvirkovih mlincih in potici zavleklo pozno v noč.
Tomaž Majcen, Stik Foto: Arhiv Stika
Povabilo na medena doživetja v Laškem
Na celjskem sejmišču so od 18. do 20. marca potekali trije pomladanski sejmi: Flora, Poroka in Altermed. Drugi sejemski dan se jim je pridružil še državni čebelarski posvet z mednarodno prodajno razstavo. Ogledati si je bilo mogoče bogato in raznoliko ponudbo več kot 420 razstavljavcev iz desetih držav. Stik - TIC Laško se je sejmu Altermed v sodelovanju s Čebelarskim društvom Laško in Thermano Laško pridružil s predstavitvijo medenih doživetij v Laškem. Obiskovalce smo povabili na čebelarski izlet, pokušino in nakup čebelarskih dobrot k laškim čebelarjem ter medena razvajanja v Thermano Laško. Pripravili smo tudi posebno promocijo blagovne znamke produktov
10
podeželja Friderik in Veronika, ki zajema izdelke in storitve iz občin Celje, Laško, Štore in Vojnik. Obisk je bil dober, saj si je sejemsko dogajanje ogledalo skoraj 22.000 obiskovalcev.
Po uspešni predstavitvi medene ponudbe pa se že pripravljamo na nastop na Slovenski turistični borzi (SIW), največjem poslovnem dogodku slovenskega turističnega gospodarstva, ki bo letos od 26. do 28. maja v Termah Olimia.
Metka Mavri, Stik Foto: Arhiv Stika
Nova blagovna znamka Friderik & Veronika v Tic-u Laško
Laško podeželje je bogata zakladnica naravne in kulturne dediščine, ki vabi k spoznavanju in doživljanju čez vse leto. Eden teh zakladov so tudi kulinarične dobrote in drugi tradicionalni izdelki iz naravnih sestavin. Z namenom združiti tovrstno ponudbo pod enotno likovno podobo in s tem povečati prepoznavnost na trgu sta Stik Laško in KGZS - Izpostava KSS Laško v letu 2007 pričela oblikovati skupno ponudbo, ki sta jo poimenovala Dobrote laškega podeželja. Cilji, ki so jih zasledovali pri vzpostavitvi skupne ponudbe, so bili: doseči večjo razpoznavnost tistih izdelkov z laškega podeželja, katerih dodane vrednosti ne ustvarjata samo izvirnost in kakovost, ampak tudi njihov lokalni, avtentičen značaj; za tovrstno proizvodnjo, ki temelji na spoštovanju tradicionalnih postopkov in manjših proizvedenih količinah, najti primerne tržne poti in se prilagoditi potrebam in željam potrošnikov z željo, da se ti izdelki ohranijo in hkrati obogatijo ponudbo poslovnih in osebnih daril ter turističnih spominkov; povečati obseg in pestrost ponudbe z animiranjem in motivacijo za nove registracije (s. p., dopolnilne dejavnosti na kmetijah, osebno dopolnilno delo in drugo) ter širjenje ponudbe na nove izdelke. Pri zasnovi za oblikovanje enotne likovne podobe izbranih izdelkov laškega podeželja so sledili bogati tradiciji poezije kmetijstva, kot v Sloveniji radi poimenujemo čebelarstvo. Ta ima v Laškem bogato, več kot 100-letno tradicijo. Simbolični kompleks čebele je izredno bogat povsod, kjer se izpričuje. V skoraj vseh kulturah simbolizira pridnost, red, pogum, slogo, razumnost in smisel za življenje v urejeni skupnosti, hkrati pa je njen pomen za ohranjanje naravnega ravnovesja neprecenljiv. Dobrote laškega podeželja so promovirali tudi skozi obeležitve svetovnih dnevov hrane, v okviru katerih so potekale aktivnosti za povečanje
lokalne samooskrbe in umeščanja kulturne dediščine v turistične spominke, kjer so sodelovali priznani strokovnjaki, med drugimi dr. Marjan Simčič z Biotehnične fakultete in dr. Janez Bogataj, priznani etnolog, velik poznavalec kulturne dediščine in pomemben sodelavec Slovenske turistične organizacije pri izboru in promociji ključnih slovenskih posebnosti tako na področju dediščine kot turizma.
Z letom 2011 se je v okviru LAS Raznolikost podeželja, ki združuje občine Celje, Laško, Štore in Vojnik, vzpostavila nova blagovna znamka Friderik & Veronika za izdelke s podeželja omenjenih štirih občin, ki je nadomestila dosedanjo enotno likovno podobo Dobrot laškega podeželja. V TIC-u Laško so vam na voljo izbrani izdelki, ki jih je možno kupiti posamezno ali v že pripravljenih paketih, ki nosijo podobo blagovne znamke Friderik & Veronika. Za obiskovalce so pripravili pet vsebinsko različnih paketov.
Tina Belej, Stik Foto: Arhiv Stika
S Kompturjem na počitnice
Topli pomladni dnevi nam dajejo novih moči za odkrivanje neznanih dežel in potepanja po naši prelepi zeleni Sloveniji. V TlC-u smo del naših prostorov dali v najem Turistični agenciji Komptur, d. o. o., ki poleg svojih programov nudi potovanja in letovanja tudi drugih turističnih organizatorjev, kot so: Kompas, Sonček, Odisej, Potepuh, Atlas, Sajko, Gullet, Neckerman ... Z veseljem vam uredijo aranžma po vaši izbiri in vas odpeljejo na nepozabne počitnice. Poleg kataloške prodaje organizirajo tudi maturantske in zaključne izlete, razstave, obiske sejmov, oglede in obiske kulturnih prireditev, medcelinska potovanja in rezervacije letalskih kart. Če smo vam dali navdih za potovanje, so vam na voljo na 03 733 89 50 ali 051 305 466. Več o ponudbi tudi na spletni strani www.komptur.com
Polona Zorko, Stik
STIK
Pestro dogajanje v dvorani Tri lilije
Februar je bil tako rekoč mesec fut-sala. Poleg naše nacionalne vrste so bili na pripravah v Laškem tudi Čehi, tako s člansko kot mlado reprezentanco, teden dni pozneje pa so bili na povabilo NZS v Laškem še Nizozemci. Naša fut-sal reprezentanca je z ekipama iz obeh držav odigrala prijateljski tekmi. V tednu pred pričetkom kvalifikacijskega turnirja za uvrstitev na Euro 2012 so bili naši gostje tudi Italijani in Latvijci, zadnji dan pred kvalifikacijskim turnirjem pa je prispela še reprezentanca BiH. Slovenci in Italijani so se iz tega turnirja uvrstili na Euro 2012, ki bo na Hrvaškem. Obisk gledalcev je bil v vseh treh dneh tekmovanj izreden, v nedeljo, ko je bila na sporedu tekma med Slovenijo in Italijo, ki so jo dobili bivši evropski prvaki Italijani z 0 : 2, pa so bile Tri lilije nabito polne. Ob uvrstitvi na Euro 2012 tako Italijanom kot Slovencem ob tej priložnosti še enkrat čestitamo za odlične igre. Marca smo v dvorani Tri lilije na odprtem prvenstvu Slovenije dva dni gostili najboljše karateiste iz 12-ih držav. V dveh dneh se je na tatamijih zvrstilo preko 600 tekmovalcev. Tudi na tej prireditvi je bil obisk gledalcev zelo lep. V prostih terminih sobot in nedelj pa je tako kot v zadnjih sezonah tudi letos potekala zimska liga v malem nogometu.
Da pa Tri lilije niso samo športna dvorana, je poskrbel Brane Klavžar s svojim ansamblom, ki je ob 30-letnici delovanja na svoj koncert privabil nekaj manj kot 2.000 obiskovalcev. Marca so bili na obisku tudi »šolarji večerne šole«, bolje poznani kot Kursadžije, ki so nas zabavali več kot poldrugo uro.
Aleš Antauer, Stik
Športni vikend Laško 20.-22. 5. 2011
Osrednje prizorišče pri Kulturnem centru Laško in v zdraviliškem parku
Program prireditve
Petek, 20. 5. 2011
17.00-19.00 Vrtčevske ustvarjalnice in Gibanje mi je v veselje (pri Kulturnem
centru in v parku) 17.00	Predstavitev igrive košarke (pri Kulturnem centru)
18.00	Tek za zdravje: teki za otroke na 200 m, 400 m in 800 m (start
pri Kulturnem centru) 19.00	Otvoritev prireditve z Laško pihalno godbo, plesom in zabavo z
ansamblom
Pravi fantje (v šotoru pri Kulturnem centru)
Sobota, 21. 5. 2011
9.00	Strelsko tekmovanje z zračno puško (strelišče v Rečici)
9.00-11.00 Preizkus hoje na 2 km (start pri Špici)
9.00-11.00 Meritve krvnega sladkorja, tlaka ... (ploščad pred Kulturnim centrom)
10.00	Stikovo kolesarsko druženje v Zg. Rečico (14 km) in na Šmohor
(28 km) (start pri dvorani Tri lilije) 10.00	Gasilski turnir v malem nogometu (šolsko igrišče pri OŠ PT Laško)
15.00	Nordijska hoja (start pri Kulturnem centru)
15.00-20.00 Meritve telesne maščobe, tlaka, vode, kostne mase ... (pri Kulturnem centru)
16.00	Tekmovanje v balinanju (pri Centru starejših Laško)
16.00-19.00 Vrtčevske ustvarjalnice in Gibanje mi je v veselje (pri Kulturnem centru in v parku)
19.00	Zabava z ansamblom Fantje izpod Lisce (v šotoru pri Kulturnem
centru)
19.00	Tek za zdravje: teki za družine na 3 km, tek za ženske na 3 km
in 10 km (start pri Kulturnem centru) 20.00	Tek za zdravje: nočni tek na 10 km (start pri Kulturnem centru)
Nedelja, 22. 5. 2011
9.00	Stikov pohod na Hum (start pri Kulturnem centru)
10.00-14.00 Vrtčevske ustvarjalnice in Gibanje mi je v veselje (pri Kulturnem centru in v parku)
10.00	Kolesarski vzpon na Svetino (start pri Kulturnem centru)
10.00	Mednarodna ribiška tekma (brežine reke Savinje pri Kulturnem
centru)
11.00	Predstavitev muharjenja (v parku)
12.00	Zabava z ansamblom Razigrani muzikantje
13.00	Testi plavanja za rekreativce (v Wellness parku Laško)
14.00	Thermana triatlon za rekreativce (v Wellness parku Laško)
Spremljevalni program vse dni: igrala za otroke, stojnična ponudba, žrebanje nagrad ...
Program se bo še dopolnjeval. Organizatorja: Stik in Športno društvo Celjan
Izvajalci posameznih aktivnosti: Stik, Športno društvo Celjan, Vrtec Laško, Center starejših Laško, Zdravstveni dom Laško, Ribiška družina Laško, Gasilsko društvo Laško, KK Zlatorog Laško, Kolesarski klub Laško, Strelsko društvo Dušana Poženela Rečica, Zavod za zdravstveno varstvo Celje ...
Podporo projektu so že izkazali: Občina Laško, Pivovarna Laško, Thermana Laško, Gostilna Bezgovšek, E. E. A. Laško - Medved Danijel, s. p., Komunala Laško, Avto Celje, Trgovina Rossi, Franc Camloh, s. p.
11
Kultura
Pomlad v galeriji Maleš
V	petek, 18. marca, se je letošnja Pomladna trilogija prireditev v galeriji Maleš, ki jo organizirata KD Galerija Maleš in Stik, delno pa jo sofinancira Občina Laško, pričela z odprtjem razstave likovnih del mlade ustvarjalke Katje Gorečan, ki jo je avtorica poimenovala Mačje leto. Vsak bi pričakoval, da bo na slikah polno mačk, pa vendar smo lahko obiskovalci, ki smo do zadnjega kotička zapolnili galerijo, opazili izredno slikarsko domišljijo, prikazano v čudežnem svetu, ki ga je avtorica prepletla s svojim že dobro znanim pesniškim izražanjem - s prireditvijo smo organizatorji namreč obeležili svetovni dan poezije.
V	petek, 15. aprila, ob 17. uri, se bodo na prireditvi z naslovom Preplet nature in kulture, s katero bomo
obeležili svetovni dan Zemlje, predstavili že uveljavljeni ustvarjalci. Marija Gaber je ljudska umetnica, ki se izraža na prav poseben način - skozi naravo. Svojo inspiracijo in »barve« najde namreč kar na svojem vrtu in bližnjih cvetočih travnikih, ki jih v kraju, od koder prihaja, Rožni dolini, ne manjka. V njenih delih se tako zrcalita umetnost in narava, ki združena v celoto tvorita edinstvene in barvite cvetne podobe. Premierno bodo razstavljene cvetne podobe svetovne popotnice Alme M. Karlin. Razstava bo odprta do konca maja. V nadaljevanju večera nas bosta Irena in Igor Kononenko iz Inštituta za Bachovo cvetno terapijo povabila na vrt Bachovih cvetov. Bachova cvetna terapija, ki je podobna homeopatiji, je metoda zdravljenja in pomoči, ki jo
je v tridesetih letih 20. stoletja razvil angleški zdravnik dr. Edward Bach. Irena in Igor nam bosta predstavila njegovo pot odkrivanja povezav med rastlinami in človekom ter zgodbe in fotografije, ki so spremljale iskanje Bachovih rož, grmov in dreves tudi v Sloveniji. Njihove energije bomo lahko obiskovalci doživeli v cvetnih plesih, kdor bo želel, pa tudi v kapljicah.
V sredo, 18. maja, ob 17. uri, bo predstavljen Restavratorski pogled na Goleževo hišo. Prireditev je vezana na obeležitev svetovnega dneva muzejev, namenjena pa je iskanju možnosti za ohranitev in vključitev Goleževe hiše, kulturnega spomenika, ki datira v prelom iz 15. v 16. stoletje, v kulturno, izobraževalno in turistično ponudbo mesta. Dobimo se pred Goleževo hišo, Cesta na Svetino 2, v Laškem, kjer bomo najprej prisluhnili uvodnemu nagovoru pobudnikov ohranitve in obnove Goleževe hiše, vodji KD Galerije Maleš Travici Maleš Grešak in Marjanu Grešaku. V nadaljevanju nam bo domačinka Petra Rems, ki se že več kot deset let ukvarja z restavriran-jem, predstavila restavratorski pogled na Goleževo hišo. Njeno vodenje bo dopolnil prispevek mag. Mateje Golež iz Zavoda za gradbeništvo Slovenije o različnih restavratorskih praksah.
Dodatne informacije in najave ogledov stalnih in tematskih razstav v galeriji Maleš v Zgornji Rečici 89 so možne po predhodni najavi: Travica Maleš Grešak na GSM: 041 867 246. Vljudno vabljeni.
Marina Bezgovšek, Stik Laško
Ali ste vedeli, ...
da imamo v Laškem izjemno redek in dragocen element slovenske kulturne dediščine?
Gre za celovito ohranjeno zgodnjerenesančno hišo, ki jo poznamo pod imenom Goleževa hiša in stoji zraven vrtca v Laškem (Pot na Svetino 2). Stavba je bila zgrajena ob koncu 16. ali v začetku 17. stoletja, v času, ko je Laško imelo trške pravice. Goleževa hiša je preživela dva največja požara: prvega leta 1682, ko naj bi pogorel laški trg, in drugega, največjega doslej, leta 1840, ko je pogorela farna cerkev skupaj z zvonikom. Ogenj je bil tako močan, da so celo vozovi in pohištveni kosi, ki so ji za rešitev prinesli v Savinjo, zogleneli do vodne gladine. Pomislite, kakšna dragocena stavba stoji med nami! Preživela je turške vpade, kmečke upore, kugo, požare, modernizacijo, številne režime in lastnike in je še danes v svoji prvotni celoviti podobi.
Vabljeni v sredo, 18. maja, ob 17. uri, pred Goleževo hišo, ko bo predstavljen Restavratorski pogled na Goleževo hišo (več o tem v prispevku Pomlad v galeriji Maleš).
12
Intervju
Intervju z Ivanom Medvedom
Enkrat godbenik, vedno godbenik
Za Ivana Medveda, dobitnika srebrnega grba Občine Laško, ni življenja brez kulture, ni kulture brez godbeništva. »To počnem že tako dolgo, da česa drugega skorajda ne znam,« pravi. Po tem, ko je po 13 letih odložil dirigentsko palico pri laški pihalni godbi, je v domačem kraj'u Vrhu nad Laškim z ustanovitvijo vaške godbe poskrbel za prepotrebno poživitev tamkajšnjega kulturnega življenja. Je tudi podpredsednik Zveze slovenskih godb in učitelj predvodništva, v zadnjem obdobju pa kot član posebne skupine različnim slovenskim godbam omogoča gostovanja na etno festivalih v tujini. A Ivan Medved ni le godbenik. že deset let v Laškem uspešno vodi Območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti (OI JSKD) in z vedno novimi idejami skupaj s sodelavci skrbi za raznoliko kulturno ponudbo.
OI JSKD Laško, ki letos praznuje deset let, vodite od vsega začetka. Kakšna je vloga JSKD? Kaj bi v teh desetih letih izpostavili?
V teh desetih letih smo uspeli postati prepoznavni, organiziramo izredno veliko srečanj, revij in drugih prireditev. Že najmlajše želimo vpeljati v ljubiteljsko kulturo, jih postaviti na oder, jim dati priložnost, da nastopajo. Pripravljamo različna izobraževanja, na primer za zborovodje, plesne mentorje, likovnike in tudi za pihalne orkestre. Dejavnosti izpostave so v prvi vrsti namenjene občinama Laško in Radeče, in vendar sta si občini v svojem kulturnem delovanju različni. V Radečah, denimo, je zelo močna gledališka dejavnost, kar
Slovo Ivana Medveda od laške godbe
v Laškem malo pogrešamo. Od vseh društev, ki so v Laškem, mogoče dve letno pripravita gledališko delo. Največ ljubiteljskih kulturnikov sicer poje v pevskih zborih in malih vokalnih skupinah, v obeh občinah je preko 15 takšnih skupin. Zelo uspešni so tudi pihalni orkestri in spremljajoče mažoretne skupine, a zanje skrbijo njihove krovne organizacije, torej Zveza slovenskih godb ter Mažoretna in twirling zveza Slovenije. V zadnjih letih se je najbolj razvila plesna dejavnost. Te revije so po številu nastopajočih res množične, tako kot tudi revije otroških in mladinskih pevskih zborov. V sredo, 23. marca, se je Območne revije otroških in mladinskih pevskih zborov udeležilo rekordno število mladih pevcev, več kot 400, izreden napredek je viden pri vrtcih.
Ime javni sklad sicer mogoče ni najbolj posrečeno, ker ljudje menijo, da imaš, če si sklad, ogromno denarja. A denarja, ki bi bil neposredno namenjen društvom, na skladu ni, so pa razpisi, na katere se lahko prijavljajo društva iz vse Slovenije. Naloga OI JSKD pa je, da za društva pripravi pregledna srečanja in izobraževanja. Priprava območnega srečanja, revije vendarle pomeni velik finančen zalogaj: treba je najeti dvorano, pripraviti pogostitev, kupiti rože za mentorice, plačati povezovalko programa, pa tudi fotografa ali snemalca, saj vso dejavnost čez leto dokumentiramo, ta arhiv pa je v albumih ter na DVD-jih oz. CD-jih dostopen v domoznanskem oddelku Knjižnice Laško. In potem je tukaj še strokovni spremljevalec, ki je dolžan pregledati vso celjsko regijo in na posamezni območni reviji izbrati skupine oz. posameznike za regijsko
srečanje. Na regijskem srečanju pa strokovni spremljevalec, ki pogleda vse slovenske regije, izbere skupine za srečanje na državni ravni. V desetih letih smo sicer organizirali veliko prireditev, in če na to pogledamo s finančnega vidika, smo v tem obdobju obrnili več kot pol milijona evrov denarja, ki sta ga, poleg države, prispevali tudi obe občini in s tem podprli delovanje območne izpostave.
Katera društva bi izpostavili kot najbolj uspešna?
V obeh občinah so zelo močni pihalni orkestri in mažoretne skupine. Kot vodja območne izpostave pa bi poudaril, da so ljudski pevci iz Šentruperta edini predstavniki iz Laškega, ki so že trikrat nastopili na zaključnem državnem srečanju. Na zaključnem srečanju plesnih skupin Slovenije vsako leto nastopita najmanj dve plesni skupini. Zelo zanimivo je še to, da se je MePZ Koral odločil, da se kot prvi zbor iz našega območja udeleži mednarodnega tekmovanja v Pragi. Tudi na likovnike in folkloriste ne smemo pozabiti.
Ljubiteljska kulturna društva velikokrat skrbijo za kulturo v manjših krajih, kjer je za marsikoga to edina dostopna kulturna ponudba. Kakšna je po vašem mnenju vloga kulturnih društev in kako pomembno je, recimo, da imajo svoje prostore?
Spomnim se zanimivega reka Ljubiteljska kultura - blagostanje Slovencev. V manjših krajih je še tako majhno društvo dobrodošlo, saj je nosilec kulture na raznih prireditvah. Rečem lahko le hvala vsem, ki se kakorkoli vključujejo v kulturna društva, za njihov čas, trud in energijo. Problem se pojavi pri tistih društvih, ki imajo v lasti svoje prostore, saj se veliko denarja, namenjenega programu kulturnega društva, potroši za vzdrževanje prostorov, napredka na področju ljubiteljske kulture pa ni.
Kakšna je rešitev?
Rešitev vidim v tem, da se različne dejavnosti v kraju povežejo med sabo in vsi uporabljajo te prostore, ki so tako bolj izkoriščeni, razdelijo pa se tudi stroški vzdrževanja. Druga možnost je, da prostore, v katerih delujejo, najamejo. Ali pa, da ima društvo izvirnega in spretnega predsednika, ki zna še kje drugje najti kakšen denar.
Kakšna pa je prihodnost kulturnih društev? Pogosto jih pokonci držijo
13
Intervju
zanesenjaki, kako gre to skupaj' s pomanjkanjem časa, in, če sva ravno omenila denar, s trenutno gospodarsko krizo?
Lahko so še tako težki časi, ljubiteljska kultura bo živela. To je nedvomno. Čez leto je veliko priložnosti, da društva nastopajo, in če so uspešna, imajo veliko povabil na gostovanja. Ob začetku delovanja naše OI je bilo aktivnih okoli 27 kulturnih društev in približno 15 sekcij. V obeh občinah je na novo začelo delovati najmanj osem društev, v teh 10 letih pa je prenehalo delovati eno samo društvo. Želja po nekem organiziranem delovanju torej obstaja.
Kljub recimo, pomanjkanju časa, ljudem torej ustreza, da imajo poleg službe še neko dodatno dejavnost.
Jaz se z ljubiteljsko kulturo ukvarjam od malih nog, začel sem v laški godbi, vmes sem bil profesionalni glasbenik in skoraj nikoli nismo imeli težav s tem, da nekdo, ki je zaposlen ves dan, ne bi prišel na vajo. Moje zadnje »kulturno« poslanstvo, Vaška godba Vrh nad Laškim, je v tem smislu fenomen. Udeležba na vajah je namreč skoraj 100-odstotna. Mislim, da je to posledica začetne vneme, ki bo sčasoma nekoliko upadla. A stvar je preprosta: če ne hodiš na vaje in nastope, se slej kot prej sam izločiš. Skupina napreduje, ti ostajaš zadaj in ugotoviš, da je ne moreš več ujeti. Pozna pa se tudi letni čas: ko se začne lepo vreme, se začnejo druga opravila, zato tudi društva delujejo sezonsko, od septembra do junija.
Znano je, da ste vedno polni idej. Imate v mislih kaj novega?
Različnih idej je res veliko. Skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar, ki združuje kulturna društva in posameznike, ki vsako leto skrbijo za to, da se obujajo stare šege, običaji in opravila, imamo kar nekaj zanimivih idej, ena
OI JSKD Laško je bila ustanovljena leta 2001 kot zadnja, 58. območna izpostava v Sloveniji. Poleg vodje ima območna izpostava še svet, ki je posvetovalno telo direktorja sklada. Naloge sveta so, da potrdi program in poročilo, člani sveta pa so tudi v veliko pomoč vodji OI, med drugim pri podeljevanju priznanj društvom. Predsednica sveta je Erika Krašek, v njem pa so še: Anton Krivec (MoPZ Laško) in Magdalena Hrastnik (KD Koral) ter Saša Plevel (Gledališko društvo Radeče) in Aleš Breznikar (Mažoretna skupina Radeče). V okviru OI trenutno deluje do 35 društev s približno 22 sekcijami.
OI JSKD Laško je 3. aprila organizirala zaključno državno srečanje tamburaških skupin Slovenije, ki
ga je posnela tudi nacionalna televizija. V soboto, 28. maja, bodo pri-
pravili zaključno državno srečanje otroških folklornih skupin, ob koncu leta, 3. decembra, pa bodo ob dnevu odprtih vrat kulturnih centrov in ustanov pripravili še zaključno prireditev, na kateri bodo nastopali ljubiteljski kulturniki, ki bodo našo občino predstavljali na regijskih in državnih prireditvah in srečanjih.
od njih pa je gotovo oblačilna kultura. Ljudi, ki delujejo v teh skupinah, bi radi spodbudili, da se oblečejo običajem, ki jih prikazujejo, primerno. Sicer pa je moje delovanje v ljubiteljski kulturi zdaj preneseno na domač kraj, Vrh nad Laškim. Tudi letos bomo, tako kot lani, pripravili srečanje vaških godb. Odprtih je še ogromno stvari, za katere bi radi, da bi zaživele. Ena takšnih je filmska in fotografska dejavnost. V Laškem je ogromno fotografov, ki fotografirajo samo zase, te bi rad povabil, da bi pripravili vsaj nekaj razstav na leto. Ideje imamo tudi glede literarne dejavnosti -veliko ljudi na našem območju namreč piše. Nekaj jih moramo sicer še odkriti in prepričati, da bodo pripravljeni tisto, kar so napisali, deliti tudi z drugimi.
če se vrneva na Vaško godbo Vrh. Kje se je vse skupaj začelo, je bil kdaj na Vrhu zametek kakšne godbe ali je ta prva?
Pred prodorom harmonike so obstajale t. i. godčevske zasedbe, dve takšni skupini naj bi bili v naših krajih, saj so bili inštrumenti za takšno zasedbo pri Zavškovih v Kladju in pri Seitlovih v Tevčah. Sam Vrh pa je bil najbolj prepoznaven po tamburaših, ki jih je ustanovil župnik Babič. Ta godba pa ... tako je naneslo. Jaz sem v Laškem zaključil kot kapelnik, na Vrhu pa se je porodila ideja, da bi popestrili kulturni utrip kraja. Vokalni sestav Odmev je bil v zatonu in naenkrat razen šole in redkih posameznikov skoraj ni bilo
nikogar, ki bi bil pripravljen kaj narediti. Potem se je porodila ta ideja in poskusili smo. Sicer pa: dobro deluje tudi pevski zbor, zgledno sodelujemo s šolo, literate bomo še spodbudili, najbolj me grize gledališka dejavnost, glede na to, da imamo možnost za to in da v gasilskem domu urejamo prostore za delovanje kulturnega društva.
Kaj vam je pomenil srebrni grb Občine Laško?
To je bil zaključek mojega uspešnega delovanja v laški godbi, veliko mi
Ivan Medved je lani prejel srebrni grb Občine Laško za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na glasbenem področju godbe na pihala v Laškem
pomeni že to, da te ljudje opazijo, da vidijo, da si nekaj naredil, sicer pa je s temi priznanji tako - nehote ti naložijo še neke dodatne obveznosti oz. pričakovanja. Tisti, ki me poznajo, vedo, da ne morem biti pri miru, edino področje, s katerim se lahko ljubiteljsko ukvarjam, pa je godbeništvo. Če sem v Laškem skoraj 13 let opravljal vlogo ka-pelnika, lahko še nekaj časa pustim na Vrhu in tako bo zaključena kar uspešna bera ljubiteljskega udejstvovanja.
Kaj pa štejete za največji uspeh v svoji karieri?
Več je trenutkov, ki bi jih lahko izpostavil. V 20 letih dela v policijskem orkestru sem imel možnost biti prisoten na vseh protokolarnih sprejemih največjih tujih predstavnikov (med njimi sta bila tudi papež Janez Pavel II. in nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton), ki so obiskali Slovenijo. Eden največjih uspehov je tudi uspešno delovanje v laški godbi, kjer smo veliko naredili za kraj, godbo, mladino. In mogoče si za uspeh štejem tudi to, da sem iz Ljubljanice rešil dečka, ki se je utapljal. Glede slednjega si rečem: če nič drugega v življenju ne naredim, sem nare-dil dovolj.
Jasmina Štorman Foto: Osebni arhiv, Foto atelje Jolanda Sojč, s. p., Gregor Katič
14
Knjižnica
Prenovljena knjižnica v Zidanem Mostu
Za predstavitev nam je ostalo še eno izposojevališče Knjižnice Laško, ki je bilo lani deležno izboljšanja prostorskih pogojev. To je knjižnica v Zidanem Mostu, ki je v tamkajšnjem Domu svobode. Hišo, namenjeno delovanju krajevne skupnosti in kulturi, so lani v precejšni meri obnovili in v tem sklopu je bila adaptirana ter nekolika povečana tudi knjižnica. Obnovljen prostor smo dodatno opremili in ga polepšali.
Knjižnična zbirka v Zidanem Mostu obsega približno 2.500 enot gradiva, ki je deloma stacionarno, deloma pa ga zamenjujemo oz. posojamo iz osrednje knjižnice v Laškem. Knjižnica v kraju je odprta enkrat tedensko, ob četrtkih
med 16. in 18. uro. Izposojevalno delo v njej opravlja gospa Mara Hohkraut, pred njo pa je v knjižnici dolga leta delala gospa Ljuba Golob, obe prizadevni upokojeni učiteljici. Zavedamo se, da je knjižnica v Zidanem Mostu, tako kot drugi dve izposojevališči v Šentrupertu in Jurkloštru, po knjižničnem gradivu skromna. Namenjena je seveda vsem krajanom, še posebej pa tistim, ki dnevno ne odhajajo iz kraja. Želimo, da bi jo vsi čutili kot nekakšen delovni kabinet lokalne skupnosti, kamor gremo, ko potrebujemo priročno znanje, dobro knjigo ali srečanje s sokrajanom. V knjižnici je sedaj tudi računalnik z internetom, na katerem vas bo knjižničarka lahko seznanila tudi s katalogom vseh sloven-
skih knjižnic. Če boste želeli, se boste lahko udeležili tečaja iz osnov računalniške pismenosti v Laškem, po dogovoru pa v krajši obliki tudi v izposojevališču.
Krajane Zidanega Mosta tudi sicer vabimo, da poleg izposojevališča v kraju obiskujete še osrednjo knjižnico v Laškem, kjer so vam na voljo veliko več gradiva in številne dejavnosti. Ob otvoritvi pa smo obljubili, da bomo tudi v okviru izposojevališča organizirali vsaj eno prireditev letno. Verjetno je bil vzrok za skromen odziv na januarsko prireditev v tem, da smo jo organizirali prvič. Sicer pa krajani Zidanega Mosta svojo knjižnico lepo obiskujete.
Prepričani smo, da bo obisk, ko bo v kraju urejeno še cestišče s pločnikom, s čimer bo gibanje varnejše in prijetnejše, še lepši.
Metka Kovačič
Prireditveni utrip v knjižnicah v Laškem in Rimskih Toplicah
V preteklem obdobju prireditev je tiho, brez zunanje odmevnosti minil pogovor z akademikom dr. Kajetanom Gantarjem. Našega gosta smo spoznali kot izjemnega znanstvenika in prevajalca, obenem pa kot iskrivega sogovornika, od katerega smo izvedeli marsikaj zanimivega tudi o Laškem in prof. Rybaru. Obiskovalcem, ki so še dolgo po uradnem delu poslušali prof. Gantarja, bo večer zagotovo ostal v spominu kot zanimiv in zelo prijeten.
Prireditve v februarju smo zaključili z večerom najlepše slovenske poezije v Rimskih Toplicah in potopisom o Pakistanu v Laškem, v marcu so se v Laškem zvrstila predavanja o prepoznavanju ptic in ptičjega petja, o partnerskem odnosu v času recesije in preprečevanju navajanja na alkohol med mladimi, v Rimskih Toplicah pa predavanje o pomenu pravilne drže in zdrave hrbtenice. V času tiskanja biltena smo v Laškem prisluhnili še predavanju o geoloških značilnostih naših krajev s poudarkom na plazovih.
In kaj nas pred poletjem še čaka? Ob dnevih slovenske knjige bomo v Laškem gostili pesnico in pisateljico Ifi-genijo Simonovic. V aprilu bo v Rimskih Toplicah potopis o Šrilanki, v Laškem pa v maju potopis o Altaju in predavanje o gojenju sobnega cvetja. V začetku junija se bomo srečali z bralci nove sezone Bralne značke. Še posebej živahno bo dogajanje za otroke. V predpraznični delavnici bomo pletli butarice z go. Marico Lesjak. V maju bomo nagradili otroke, sodelujoče pri naših projektih, s prireditvama v Kulturnem centru. Za učence, reševalce Megakviza, bomo izvedli kviz Male sive celice s Pavletom Ravnohri-bom, za otroke, sodelujoče pri predšolski bralni znački, pa predstavo Družinskega gledališča Kolenc Piki je sam doma. (Vsi točni datumi so navedeni v napovedniku.)
Matej Jazbinšek
Večer z ustvarjalko Ifigenijo Simonovic Zagoričnik ob slovenskih dnevih knjige
Ob srečanju z Ifigenijo Simonovic Zagoričnik bomo hkrati tudi zaključili tretjo sezono bralne značke za odrasle in sodelujočim podelili priznanja.
Ifigenija Simonovic (1953) je pesnica, pisateljica, prevajalka, lončarka, in kot sama rada reče, dekoraterka uporab-
15
nih predmetov, vsestranska umetnica sploh, ki smo jo letos spoznavali zlasti skozi njeno esejistično pisanje. Zbirka Konci in kraji (2009), v letu izida nagrajena z Rožančevo nagrado, nagrado za najboljšo esejistično zbirko, je bila na seznamu iztekajoče se značke.
Pisateljica, ki je četrt stoletja živela in ustvarjala v Londonu in se po moževi smrti leta 2003 vrnila v Slovenijo, nas bo ob svojem obisku napeljala k novi Bralni znački. V letih življenja v tujini se je na pobudo Nika Grafenauerja s pisanjem za Novo revijo oglašala Slovencem in tako ohranjala ob angleškem živ tudi slovenski jezik, materinščino. Sama pravi, da jo je prav to pisanje v tujini »ohranjalo pri zbirki esejev Navzven - navznoter, izpovedne pesmi, v katerih se spominja moža, Veselka Simonovica, pa v zbirki Hodiš hodiva.
Po vrnitvi v Slovenijo je urejala zapuščino Vitomila Zupana. Tako je l. 2006 izdala Zupanove Pesmi iz zapora v sedmih knjigah, leto pozneje pa še Pesmi s "prostosti", ki so nastale med letoma 1954 in 1980. Vsega skupaj je pregledala in prepisala čez 80.000 pesnikovih verzov! Verjetno to veliko opravljeno delo Simonoviceve njej sami pomeni vsaj toliko kot lastna ustvarjalnost. Na vsakoletnem knjižnem sejmu, kjer ima svojo stojnico, ali na literarnih večerih lahko vidimo, kako skrbi za živost Zupanove literarne zapuščine. S tem, ko bomo njegovo poezijo uvrstili na seznam četrte Bralne
Knjižnica/Kultura
značke za odrasle, bomo tudi mi opozorili nanjo in vam jo priporočili v branje. Veselimo se obiska pisateljice in novih skupnih bralnih izzivov, obenem pa vas 19. aprila vabimo v goste!
Barbara Rančigaj
Bralna značka za odrasle in Beremo slovenske avtorje tudi v letu 2011
Ob zaključevanju tretje sezone Bralne značke za odrasle smo vas povabili k razmisleku o skupnem prihodnjem branju. Izkazalo se je, da vam tako pripravljeni predlogi kvalitetnega branja, kakor jih vsako leto zastavljamo z Bralno značko, predstavljajo okvir, kakršnega si želite tudi v prihodnje. Dovolj raznolik, dovolj kvaliteten, obenem pa dovolj širok, da znotraj tega svobodno izbirate knjige po vašem okusu skozi vse leto.
Ob Bralni znački pa bomo do konca leta nadaljevali še s projektom Beremo slovenske avtorje. Osrednji dogodek akcije je bil lani obisk pisatelja Toneta Partljiča in Brencl bande v Kulturnem centru ob dnevu reformacije. S tem projektom vse občane spodbujamo in nagovarjamo k branju slovenskih avtorjev. Zato vas vabimo, da pri njem letos sodelujete tisti, ki ste se našemu povabilu odzvali že lani, pa tudi vsi drugi naši bralci. Še najbolj bomo veseli, če se bo med njimi pojavil kakšen nov član knjižnice. Pri projektu morate prebrati vsaj dve knjigi slovenskih avtorjev in izpolniti za to pripravljen kratek obrazec v knjižnici ali na spletni strani. Berete lahko po svoji izbiri, ob izposojnem pultu v knjižnici pa lahko na posebnem stojalu izbirate knjige, ki jih priporočamo mi.
Vabljeni k sodelovanju pri obeh akcijah. Vašo pozornost, ki jo boste namenili bralni znački in literarnim delom slovenskih avtorjev, bomo tudi letos nagradili z zanimivim srečanjem z znanim slovenskim avtorjem in glasbenim programom. Imena pa naj zaenkrat ostanejo še skrivnost.
Matej Jazbinšek
Iztok Hrastnik sprejet v Dunajsko filharmonijo
24-letni kontrabasist iztok Hrastnik iz Stopc pri Laškem je opravil
avdicijo v Dunajski državni operi in bil tako sprejet v enega najboljših orkestrov na svetu.
»Ko sem izvedel, da sem sprejet v ta orkester, so bili občutki nepopisni. Še najbolje jih lahko opišem z besedo šok,« pravi Iztok in dodaja: »Biti član takega orkestra je nekaj izjemnega, ne vem, kaj več bi si sploh lahko še želel. Komaj čakam, da začnem, saj bom z vsakim dnem dobival nove, vrhunske izkušnje.« Ker imata Dunajska državna opera in Dunajska filharmonija skupen orkester, bo Iztok igral v obeh znamenitih kulturnih ustanovah, častni naziv dunajski filharmonik pa bo uradno dobil po treh letih igranja. »Začnem z novo sezono, to je letos septembra. Na Dunaju bi me želeli zaposliti takoj, ker primanjkuje kontra-basistov, a smo se odločili, da v miru zapustim trenutno službo (solo kontrabas v simfoničnem orkestru RTV Slovenija in poučevanje na Konserva-toriju za glasbo in balet Ljubljana). Bo
pa to vsekakor velika sprememba v mojem življenju, seveda sprememba še na bolje, kot da ni bilo že doslej odlično,« je zadovoljen Iztok.
Nadvse nadarjen glasbenik, ki je v svet glasbe vstopil pri šestih letih, ko se je začel učiti kitaro, uspehe niza enega za drugim. Tako v srednji šoli kot med študijem je osvojil prvo mesto na državnem tekmovanju Temsig, je dobitnik nekaterih pomembnejših štipendij za nadarjenost, leta 2007 pa je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Diplomiral je leta 2009 s posebno pohvalo. Kot solist je, med drugim, nastopal z orkestrom Slovenske filharmonije in Simfoničnim orkestrom SNG Opera Ljubljana, igra pa tudi s številnimi komornimi zasedbami in na samostojnih koncertih.
Jasmina Štorman
Foto: Osebni arhiv Iztoka Hrastnika
16
Kultura
Predstavitev amaterske gledališke skupine KD Miklavž
Amaterska gledališka skupina kot sekcija v okviru KD Miklavž deluje že vse od ustanovitve leta 1903. Za razmere na podeželju deluje zelo aktivno. V tej skupini nastopajo tako starejši kot mlajši krajani iz območja Lažiš in drugih vasi v Šmiklavžu. Vsako leto, z redkimi izjemami, je bilo naštudirano in predstavljeno vsaj eno delo, največkrat komedija, ki je bila pri ljudeh najlepše sprejeta. Naj naštejemo nekaj najbolj odmevnih: Micki je treba moža, Izbirčna nevesta, Svojeglavček, Divji lovec, Krapi, Tolmun in kamen, Poročil se bom s svojo ženo, Doktor petelin, Socialistična
Delo KD Miklavž v letu 2010
Delovanje društva kot celote je bilo usmerjeno predvsem v prizadevanja za pomoč posameznim sekcijam, da bi v čim večji meri izpolnile naloge, načrtovane v programu dela in koledarju prireditev za leto 2010. Tudi nekaj internih praznovanj je bilo: materinski dan, kresovanje in praznovanja ob življenjskih jubilejih naših članov. Pred božično-novoletnimi prazniki smo v sodelovanju z RK obiskali nekatere starejše krajane. Sicer pa smo organizirali pohod na Ljubelj in Zelenico, ki se ga je udeležilo 40 ljudi, večinoma članov pevskega zbora in nekaj drugih članov društva. Tudi martinovanje za člane društva smo izvedli - najprej smo si ogledali Piran, nato pa martinovali na Krasu.
Pevski zbor deluje v standardni obliki, v njem je trenutno 16 pevcev. Zbor je sodeloval na praznovanju materinskega dne in reviji pevskih zborov v Radečah, pripravil pa je tudi samostojni koncert in sodeloval na komemoraciji ob dnevu mrtvih v Šmiklavžu. Tako celoten zbor kot manjše skupine pevcev
Ob materinskem dnevu
Kulturno društvo Trobni Dol vsako leto ob materinskem dnevu priredi svojim mamicam proslavo v zahvalo in
tašča, Raztrganci, Ad'acta, Zadrega nad zadrego, Razvalina življenja, Komedija o komediji, Prisega o polnoči, Domen, Deseti brat, Na kmetih itd. Za različne proslave ali slovesnosti ob praznovanjih je bilo prikazanih tudi nekaj krajših del, skečev. Lani je bila na programu komedija Moža je zatajila, katere avtor ni znan.
Vse igre oziroma dela so bila nekajkrat predstavljena na domačem odru, nekaj jih je bilo na prostem v Škofcah, gostovanja pa so bila po bližnji okolici, predvsem v občinah Laško, Šentjur in
naj bi vsaj tako kvalitetno in pogosto nastopali tudi v tem letu. Dramska skupina je v preteklem letu pripravila celovečerno igro in različne skeče, ki so bili pri občinstvu dobro sprejeti. Za letos imamo pripravljenih več krajših del za razvedrilne prikaze v kombinaciji z drugim programom. Skupina za obujanje starih običajev je nastopala na pustnem rajanju po vaseh, ob koči "pri Sušniku" je pripravila kresovanje, s prikazom točenja medu in ogrebanja roja pa je sodelovala tudi na paradi Pivo in cvetje. Tudi letni prikaz starih običajev, ki ga pripravlja Etno odbor Jureta Krašovca Možnar, je bil na to temo. Sicer pa smo vsem krajanom, starejšim od 70 let, poslali božično-novoletne voščilnice, mladi pa so organizirali srečanje starejših krajanov v Šmiklavžu, ki je zelo lepo uspelo. V sodelovanju z g. župnikom so pripravili tudi otroški program za Miklavža. Veseli smo, da mladi radi sodelujejo na vseh področjih, tako v pevskem zboru, gledališki dejavnosti in, kar je posebej pohvalno, tudi v obujanju starih običajev.
Program dela KD Miklavž za leto 2011 je sestavljen glede na usmeritev posameznih sekcij, ki so v samem statutu opredeljene kot osnovni na-
spomin za njihovo dobroto in ljubezen. Letošnja proslava je bila 2. aprila zvečer v prostorih kulturnega doma v Trobnem Dolu. Najprej je vse navzoče lepo pozdravila nova predsednica Cvetka Flisek, ki je vsem zaželela lep večer in dobro počutje. V programu, ki ga je
Radeče. Režijo so v večini primerov vodili službujoči učitelji na šoli Lažiše, v nekaj prime-rih pa tudi krajani, ki so bili v igranju bolj izkušeni. Zamenjalo se je že kar nekaj generacij igralcev, a je vsak, ki je vsaj malo doživel čar nastopanja na gledaliških deskah in občutek povezave z gledalci, ostal reden sodelavec v tej skupini kulturnega društva.
V letu 2011 si želimo, da bi naštudirali novo gledališko delo in še naprej predstavljali krajša dela v zabavo in za razvedrilo. Posebej je treba pohvaliti prizadevanja mladih igralcev (Marko Šmit, Tatjana Skalič in Karmen ulaga), ki z dobro voljo in smislom za humor dajejo moč tudi starejšim igralcem (Jože Knez, Gabriela Knez, janez Pavšek in Brane Maček), da vztrajajo v amaterskem gledališču. Hvala vsem članom sekcije AG KD Miklavž.
Martina Jelenc
men ustanovitve društva. V skladu s tem je bil izdelan koledar prireditev. V njem je zajeta vsa dejavnost društva, ki je že tradicionalna. Pevski zbor nadaljuje s prizadevanji za dvig kvalitete, skupina za obujanje starih običajev proučuje posamezne krajevne običaje, zapis dogodkov, zaščito objektov ali orodij zgodovinske vrednosti in se vključuje v obujanje delovnih in drugih običajev in medgeneracijskih druženj s starejšimi krajani. Na občnem zboru je bil sprejet tudi koledar kulturnih prireditev, ki je po mesecih objavljen v zloženki Stika Laško. Na koncu naj se vsem sodelujočim tako iz društva kot organov v Občini Laško, JSKD, Možnar ali sosednjih društev najlepše zahvalim za razumevanje.
Predsednik KD Miklavž Primož Horjak
vodila Anica Čadej, je nastopil tudi mešani pevski zbor iz Šentruperta pod vodstvom Metke Ferlež. Za mamice so z veseljem nastopili tudi otroci, ki so igrali, zapeli in deklamirali. Vsi so se tako lepo izkazali, da so se poslušalcem oro-sile oči. Za smeh in dobro voljo pa sta
17
poskrbela Ivan in Dejan, ki sta se »spremenila« v dva gluha, ki sta se slučajno srečala na pokopališču.
Po proslavi pa so mladi postregli z malico, ki ji je »botrovala« Krajevna
skupnost Šentrupert. V čast materinskemu prazniku in za dobro voljo je zaigral tudi ansambel Turk. Gledalcev in poslušalcev je bilo toliko, da je velika dvorana kulturnega doma pokala po
Kultura
šivih. To je znamenje, da so bili obiskovalci s programom zadovoljni in da si takih prireditev še želijo.
Marija Salobir
Pokop pusta v Jurkloštru
V Jurkloštru se je že po drugi svetovni vojni izvajal običaj pokopa pusta, ki se je ohranil do danes in katerega naše kulturno društvo že nekaj let izvaja na pepelnično sredo. Iz slame ali trave izdelamo pusta, ki ga oblečemo v stara oblačila. Položimo ga na pare - pogrebna nosila, da ga ljudje lahko hodijo objokovat. Običajno leži vse dopoldne v bifeju. Popoldne pa ga do nekaterih domačij prepeljemo ali prenesemo, saj ga tam želimo pokopati. Ko pogrebni sprevod na čelu z župnikom in žalujočimi prispe do hiše oz. domačije, se tam ustavi. Župnik mrmra pogrebne molitve, nekaj tudi v latinščini, kolikor pač uspe in zna, žalujoči glasno jočemo, grobarja pa iščeta in izbirata primeren prostor za pokop. Ko župnik odobri pokop na določenem mestu, grobarja začneta kopati. Seveda pa se le malokdo strinja, da bi imel pusta pokopane-
ga na dvorišču in da bi mu s krampi razkopavali okrog hiše, zato se hitro odkupi s kakšnim kozarcem pijače, pa tudi za sedmino primakne kakšno dobroto. Tako se z župnikom pogodijo, da pusta ne pokopljemo na dvorišču, ampak ga odpeljemo in gremo drugam iskat kraj za pokop. To se običajno zavleče v večerne ure, saj je naš okoliš precej velik. Po vrnitvi v središče Jurkloštra pa je treba pusta zažgati in z njim vse, kar je bilo slabega v preteklem letu. Župnik opravi še zadnje molitve, pust pa v veselje vseh žalujočih hitro zagori in zgori. Tako se življenje spet vrne v stare tirnice in s tem dejanjem se dokončno poslovimo od pustnih norčavosti. Ker se pokop pusta izvaja na pepelnično sredo, za katero velja strogi post, tudi na obisku po hišah velja, da se ta dan ne je mesa, ampak samo postne jedi. Pogosto nas pogostijo s sirom, trdo kuhanimi jajci in krofi, ki so v zadnjem času ocvrti na olju, ker je tudi svinjska mast prepovedana. Pustni sprevod je tudi primerno oblečen. Župnik je v nekoliko starejši noši župnika, žalujoči pa
v boljših oblačilih, z masko in pogosto tudi lasuljo na glavi. Posebno vlogo imata tudi pogrebca, ki nosita križ -ta je preprost lesen križ - in svečo, saj sta vedno ob pustu in na čelu sprevoda. Grobarja imata kramp in lopato, oblečena pa sta v delovna oblačila s predpasnikom. Pustova žena je običajno moški, preoblečen v žensko, in najbolj glasno tuli in objokuje svojega moža pusta. Ta običajno tudi nasmeje obisk-ovance, saj jok in glasno objokovanje izraža na šaljiv način. Sprevod pa ima še pogrebca, ki zbira dobrote za sedmino in ga prepoznajo po pleteni košari, v katero običajno domačini v zahvalo, ker pusta ne bomo pustili na dvorišču, prispevajo kakšno klobaso, slanino, pa tudi kak evro za sedmino. Mislim, da smo tako iztrgali pozabi še en ljudski običaj, značilen za naše kraje, največ zaslug za to pa imata Matejka Stopinšek in Janez Lesičar, ki vsako leto poskrbita, da pokop sploh izvedemo.
Magdalena Stopinšek
Marca praznujemo
V soboto, 12. marca, se je v šolski telovadnici v Jurkloštru zbralo staro in mlado, da proslavi vse marčevske praznike. Tako smo se spomnili dneva žena in materinskega dne, pozabili nismo niti na dan mučenikov in manj znani očetovski dan, ki ga ponekod praznujejo na jožefovo, trudili pa smo se priklicati tudi pomlad. Prireditev že več let pripravlja naše kulturno društvo v sodelovanju s šolo in vrtcem. Raznolik kulturni program so pričeli pevci moškega pevskega zbora, s pesmijo in plesom so prisrčno nadaljevali otroci iz vrtca. Predstavili so se tudi vsi učenci šole, od najmlajših pa do najstarejših po razredih, vključno s pevskim zborom, zaključili pa so folkloristi naše folklorne
skupine z zanimivimi plesi, tudi ob zvokih harmonike. Obiskovalce so nasmejali člani mladinske gledališke skupine, ki so se predstavili s skečem. Vse prisotne je nagovoril predsednik sveta Krajevne skupnosti Jurklošter Franc Lesičar, prireditev pa sta povezovala Špela Lesičar in Gašper Gračner, ki sta že utečen povezovalni par. Po končani prireditvi so se vsi nastopajoči otroci okrepčali, večer pa se je nadaljeval z družabnim srečanjem in pogostitvijo za vse prijavljene krajane. Letos smo prireditev prvič v celoti izvedli v šolski telovadnici, tako kulturni program kot pogostitev z družabnim srečanjem. Za pogostitev ima veliko zaslug naša krajevna skupnost, ki vsako leto prispeva dobršen del finančnih sredstev.
Zahvaljujem se vodstvu šole, da je
dovolilo uporabo prostora, in vsem, ki ste pomagali pri tako estetski ureditvi le-tega. Vem, da je sama izvedba tako obsežne prireditve velik organizacijski zalogaj, saj je bilo treba prenesti tako mize kot stole, vendar smo dokazali, da je to mogoče izvesti tudi s tako majhno skupino ljudi. Srčno upam, da bo naslednje leto lažje in da bomo prireditev izvedli v težko pričakovani in dolgo obljubljeni dvorani. Klub vsemu pa je največja pohvala stavek, ki je bil izrečen ob samem vstopu v telovadnico, češ da je tako lepa, da če bo kdo od odgovornih to videl, dvorane še dolgo ne bomo imeli. Mi pa obljubljamo, da se bomo tudi zanjo potrudili in jo lepo uredili, samo, da bo.
Za KD Prežihov Voranc Magdalena Stopinšek

Kultura
Praznik v Mali Brezi
Strelski dom v Mali Brezi je bil 26. marca zvečer poln obiskovalcev, predvsem ženskega spola, saj je kulturna skupina Strelske družine Mala Breza kot vsako leto pripravila proslavo v počastitev dneva žena in materinskega dneva.
Vse zbrane je nagovoril in jim ob obeh praznikih čestital predsednik Strelske družine Mala Breza Cveto Privšek in se hkrati zahvalil vsem nastopajočim in ustvarjalkam, ki so pripravile razstavo ročnih del. V programu so sodelovali: citrarka, štirje šolarji z recitacijami, harmonikar, pet šolarjev s skečem Pomlad, sestri s harmonikama in flavtistka, več posameznih
deklamatorjev, obiskovalci pa so se nasmejali še ob hudomušnem skeču Dve Katrci, veseloigri Dobri sosedje in skeču Pomota v nadstropju. Za zaključek je poskrbel domači ansambel Fušarji. Na odru se je tako zvrstilo 26 nastopajočih - od najmlajših do malce starejših, kar je več kot desetina krajanov Male Breze. Program je odlično vodila Damjana Mačkošek, ki je uvodoma povedala, da smo letos praznovali 100-letnico svetovno priznanega praznovanja dneva žena. Celoten program je režirala Darija Vi-dec, pomagala ji je tudi mama Helena, vsi nastopajoči pa so z veseljem hodili na vaje, da so pripravili res uspešno, uro in pol dolgo prireditev, ki se je ne bi sramovali niti v večjem kraju.
Obiskovalci so si nato ogledali obsežno razstavo ročnih del skupine domačink, še posebej razveseljivo

v
t
pa je, da sta svoje izdelke prispevali tudi najmlajši članici, šolarka Lucija in Pia, ki v šolo še ne hodi. Prihodnost skupine torej ni vprašljiva. Zadnjič letos se bodo izdelovalke srečale aprila, pred veliko nočjo, ko bodo dokončale izdelke, ki sodijo v ta čas. Razstavo si je ogledala tudi predsednica aktiva kmečkih žena Marjanca Deželak in pohvalila izdelovalke. Svoja dela (vezenje, kvačkanje, pletenje, izdelovanje različnih rož) so prikazale Biserka Privšek, Darja Benkič, Darija Videc, Helena Videc, Fanika Vi-dec, Ivanka Deželak, Lucija Deželak, Jasmina Pušnik, Marija Hrastnik, Mihaela Vrhovšek, Minka Hrastnik, Mojca Videc, Pia Privšek in spodaj podpisana Fanika Wiegele.
Seveda pa se je druženje nadaljevalo tudi po proslavi. Najstarejši obiskovalki, Faniko Pirnat in Pavlo Oprešnik, je Vili Videc obdaril s šopkoma, ki ju je izdelala njegova žena Helena. Ob prigrizku, pijači, pecivu in glasbi za ples pa je bilo veselo še dolgo v noč.
Fanika Wiegele
Poslikali bomo svoje mesto
Likovno društvo Laško
Kdaj pa naj bi se veselili, če ne na pustni dan. Malo smo pobrskali po omarah, tu in tam kaka obrazna maska, pripomočke pa smo nabrali kar v naši galeriji. V nedeljo, 6. marca, smo se tako opremljeni pridružili karnevalski povorki v Laškem. Najprej smo se seveda brezmejno zabavali z opazovanjem drugih mask, skupin, ki so predstavljale aktualne svetovne dogodke. Najbolj aktualni pa smo bili kar sami sebi in mislim, da smo svojo skupino - Slikarji našega mesta - lepo predstavili.
Seveda karneval ne bi bil tako zanimiv, če ne bi bilo gledalcev, in teh tokrat res ni manjkalo. Kar velika gneča je bila na obeh straneh ulic našega mesta, nam pa je bilo v veliko veselje
tu in tam koga potegniti za rokav, ga malo popleskati po glavi ali pa malo zaplesati ob zvokih godbe. Razveseljivo je tudi, da se pojavlja vedno več družinskih mask, saj to pomeni, da se ljudje vsaj enkrat letno radi razveselijo in pozabijo vsakodnevne skrbi. Seveda s tem navdušujejo tudi otroke. Slikarjem našega mesta so se pridružili tudi
otroci iz Jurkloštra - naš podmladek, ki danes še riše za bonbone, nekoč pa služili bodo milijone, če se malo pošalimo. Kratka predstavitev skupin na trgu je navdušila gledalce, še posebej pa nas je navdušil pustni posladek na koncu - krof, seveda. Dobra volja je najbolja!
C. Berginc
19
Kultura
Intenzivne vaje MePZ Koral na turistični kmetiji Pirc
»Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca.«
W. Shakespeare
Že drugo leto smo imeli pevci in pevke MePZ Koral v februarju intenzivne vaje na turistični kmetiji Pirc. Katarina Pražnikar, sicer tudi članica našega
zbora, nas je s svojo družino gostoljubno sprejela v lično urejeni leseni hiši. Arhitektura objekta, ki je lepo vpet v kmečko okolje, in enkraten razgled na širše območje Laškega in okolice sta nas navdušila in nas navdala s še dodatno energijo.
Lansko leto je bilo za zbor, ki ga vodi Rebeka Hrastnik, izredno uspešno.
Uvrstili smo se na regijsko tekmovanje odraslih zborov v Žalcu, kjer smo prejeli nagrado za perspektiven zbor, in sicer en dan vaj s priznanim zborovodjem. Izredno veseli pa smo bili tudi srebrne plakete na mednarodnem tekmovanju adventnih in božičnih pesmi v Pragi. Vse to nas je še bolj povezalo med sabo, saj smo bili prvič skupaj malo dalj časa ob spoznavanju biserov umetnostne zgodovine in doživljanju festivala.
Velike načrte imamo tudi za to sezono, pred nami pa je tudi 20-letnica delovanja, ki jo bomo praznovali naslednje leto. Vse to seveda zahteva dobro pripravljenost, glasovno ujetost in sproščen nastop. Pevci smo hvaležni zborovodkinji Rebeki, da prav z vsakim samostojno vadi vokalno tehniko.
Intenzivne vaje imajo poseben čar, saj za en dan odmisliš druge stvari, morda skrbi v službi ali kakšne drobne težavice v šoli in se prepustiš korepeticijam. Dopoldne smo tako imeli ločene vaje za moške glasove pod vodstvom dijaka srednje glasbene šole Krištofa Hrastnika, ženski glasovi pa so se brusili ob usmerjanju Rebeke. Nestrpno smo čakali poldan, kaj bo nastalo, ko se bodo
vsi glasovi zlili v celoto. Sprva boječe, nato pa čedalje bolj samozavestno so zvenele melodije, ki jih pripravljamo za območno srečanje odraslih zborov. Naštudirali pa smo tudi skladbe, ki jih bomo peli ob televizijskem prenosu svete maše iz nadžupnijske cerkve sv. Martina za veliko noč. Trudili se bomo, da z radostnimi melodijami polepšamo sporočilo praznikov. Naša Katarina nam je postregla s slastnim kosilom, nekatere pevke pa so prinesle razne okusne dobrote. Kar prehitro je minilo ...
V aprilu se bodo vrata Pirčeve domačije zopet odprla glasbenim navdušencem. Člani vokalne skupine Lilija, ki deluje v okviru KD Koral, se bodo intenzivno pripravljali na junijsko premiero otroške opere Brundibar češkega skladatelja Hansa Krase. Še enkrat: Katarina, Rebeka in Krištof, hvala za
vse.
Pevci in pevke MePZ Koral Laško
20. jubilej Mešanega pevskega zbora KUD Šentrupert
V dvorani gasilskega doma v Šentrupertu je bil v soboto, 12. februarja, slavnostni koncert MePz KuD Šentrupert, ki je bil posvečen njegovi 20. obletnici. zbor je bil ustanovljen na pobudo takratnega župnika, g. Izidorja Pečovnika.
Zbor je na začetku vodila zborovod-kinja Katja Arlič, pozneje pa so ga vodili še: Franc Kapel, Marjeta čadej, prof. alenka Belej, Marjana Kodrin, Vesna Oprešnik in prof. Tanja Bezgovšek. V teh letih se je 18-krat udeležil občinske revije odraslih pevskih zborov v Laškem, ki jo organizira Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije Laško. Zbor sodeluje na vseh kulturnih prireditvah v Šentrupertu in ob cerkvenih slovesnostih, od gostovanj pa pevci najraje izpostavijo povabilo v Postojnsko jamo, kjer so zapeli ob živih jaslicah. Ob 10. obletnici delovanja so pripravili samostojen koncert z izbo-
rom ljudskih in umetnih pesmi.
Na slavnostni koncert je zbor pripravila zborovodkinja Marjeta Ferlež (prej Čadej). Zapeli so deset pesmi, teme pa so segale vse od petja in domovine do ljubezni in dela. Na koncertu je dve pesmi zapela tudi gostja Valentina zidar, študentka 4. letnika klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki poučuje in korepetira na glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur, vodi pevski zbor Sveti Jakob, poje v znani vokalni zasedbi Perpetuum Jazzile in študira solo petje. Nastopili sta tudi starejša in mlajša mažoretna skupina iz Šentruperta pod vodstvom mentorice Majde Marguč. Pevci so ob tej priložnosti prejeli tudi Gallusova
priznanja. Srebrna priznanja so prejeli: Ivan Vidic, Ivan čadej, Jože Deželak, Martin Gračner, Franc Pertinač, Roman Pertinač, Vinko Knafelc, Anica čadej, jožica Pertinač in Marjeta Ferlež, bronasta pa: Dušan Ferlež, alenka čadej, anja čadej, urška Gračner in Tina Deželak. Priznanja je podelil ivan Medved, vodja Območne izpostave JSKD Laško. Krajevna skupnost Šentrupert je pevcem MePZ ob njihovem jubileju podarila simbolično darilo. Članov zbora pa ne povezuje le prepevanje, pač pa tudi druženje, zato vabijo vse, ki radi prepevajo, da se jim pridružijo.
20
Kultura
FANTJE IN DEKLETA, KORAJZA VELJA!
Turistično društvo Laško in
Etno odbor Jureta Krašovca Možnar pri ZKD občine Laško
pripravljata in organizirata
OHCET PO STARI ŠEGI
v okviru 47. prireditve Pivo - cvetje.
Za njeno izvedbo potrebujemo nov, 43. par, ki bi se želel poročiti na omenjeni prireditvi, in sicer:
v nedeljo, 17. julija 2011, ob 10. uri, v Laškem.
Zato vabimo pare, ki se nameravate poročiti, da se prijavite čim prej! Če bo prijavljenih več parov, bo prednost pri izboru imel tisti, ki je iz laške občine, vsaj eden od kandidatov pa je aktiven v kulturnih in drugih društvih laške občine.
Zadnji rok za prijavo je 30. april 2011.
Prijavite se na posebnem obrazcu, ki ga dobite osebno ali vam ga po navadni oz. e-pošti pošlje TD Laško, če jih pokličete po telefonu 733 89 50. Izpolnjeni obrazec oddate v zaprti kuverti oz. pošljete na naslov: Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško, s pripisom »Za ohcet - ne odpiraj«.
Na lanski ohceti so darila mladoporočencema prispevali:
Turistično društvo Laško, Pivovarna Laško, d. d., Občina Laško, Thermana, d. d., Rimske terme, d. o. o., Kmetijska zadruga Laško, Paron, d. o. o., JZ Stik Laško, EEA Danijel Medved Laško, Picerija Špica - Jože Sadar, s. p., Laško, Cvetličarna Protea, Vita park Camloh, Gostišče Čater, Gostišče Hochkraut, Knjižnica Laško, Komunala Laško, Turistična
kmetija Kozmus iz Paneč, Lekarna Cizej, Trgovina Modena Laško, Čebelarstvo Franc Šolar, Okrepčevalnica Marjeta - Jurij Strniša, Rimske Toplice, Frizerski atelje Brigita Weber Laško, Modno šiviljstvo Unikat - Stanka Jurgelj, Gostilna Bezgovšek Laško, Grad Tabor Laško, Hotel Savinja Laško - Robert Rajšp, Optika Damjan Poljanšek, Laško, Foto atelje Sojč, Zlatarstvo Guček Laško, Marica Lesjak in Etno odbor Jureta Krašovca Možnar.
Turistično društvo Laško
Sva Laura Kovač (31 let) in Matej Vražič (32 let) iz Laškega. Izžrebana sva bila med 20 parov letošnje 10. Nikine sanjske poroke. Sva par pod zaporedno številko 10. Ker želiva najino ljubezen okronati s poroko in si iskreno želiva zmagati, kar pa brez VAŠE pomoči oz. čim več glasov ni mogoče, vas vljudno prosiva za vaš glas.
PROSIVA VAS, da pošljite SMS z besedilom POROKA10 na 3131. Glasujete lahko večkrat oz. pošljete neomejeno število SMS-ov iz ene tel. številke od 16. 3. do vključno 26. 4. 2011. Lahko pa iz priloge Nika, ki izide vsako SREDO (Dnevnik in Nedeljski) izrežete glasovnico, ki ima TEDENSKO VELJAVO, glasujte za naju - par št. 10 in jo pošljete na naslov, ki je naveden na njej. Ne pozabite na tedensko veljavo glasovnic!
že vnaprej se vsem iskreno in iz srca zahvaljujeva za podporo in glasove, saj se zavedava, da nama brez vaše pomoči ne more uspeti! Zato še enkrat hvala vsakemu od vas.
Laura in Matej
Anton
KULTURNO DRUŠTVO RIMSKE TOPLICE
V SODELOVANJU Z DRUŠTVI in KS RIMSKE TOPLICE, DRUŠTVI in KS ZIDANI MOST ter OBČINO LAŠKO
VABI NA
16. POHOD PO AŠKERČEVI POTI,
KI BO V SOBOTO, 11. JUNIJA 2011.
START BO OD 7.00 DO 8.00 NA ŽP ZIDANI MOST
STARTNINA: 5 €/2 €
PRIREDITEV NA AŠKERČEVINI BO OB 11.30.
LETOŠNJI GOST BO gospod TONE PERŠAK, književnik in politik
11. JUNIJ - DAN ODPRTIH VRAT NA AŠKERČEVINI
Prevoz RT-ZM: 7.00, 7.15 in 7.30 AP Rimske Toplice in Aškerčevina-ZM - po prireditvi
PRIJAZNO VABLJENI!
21
22. Jurjevanje po ulicah Laškega
Učenci in učiteljice OŠ Primoža Trubarja Laško v Laškem in Debru bodo ob kulturnem dnevu skupaj z Etno odborom Jureta Krašovca Možnar pripravili že 22. Jurjevanje po ulicah Laškega, ki bo letos izjemoma že v četrtek, 21. aprila, dopoldan. Za omenjeni datum smo se odločili, ker sta letos velika noč in jurjevo na isti dan, veliki petek pa po mnenju organizatorjev ne bi bil primeren za pretirano glasnost, trobljen-je in petje. Zeleni Jurij s spremstvom bo tudi tokrat obhodil laške ulice in prosil za darove pri Zdravilišču Laško, kulturnem centru, Špici, pivovarni, marketu Tuš v Laškem, na Orožnovem trgu, Aškerčevem trgu pri cerkvi, pri banki in na občini. Tam bo ob 10.30 tudi zaključek letošnjega Jurjevanja z rajalnimi in pastirskimi igrami, petjem in ocenjevanjem rogov. Obiskovalci pa boste lahko poskusili tudi cvrtnjak.
Organizatorji vas vljudno vabimo, da pridete pozdravit izvirno etnografsko prireditev Laškega, o kateri je pisal že Ignac Orožen v svoji kroniki dekanije Laško v drugi polovici 19.
Zmagovalni poročni šopek izdelal cvetličar Edi Cokan
Cvetličar Edi Cokan je na sejmu Flora v Celju osvojil prvo mesto v kategoriji poročnih šopkov. Tekmovanje je razpisala Obrtna zbornica Slovenije.
Med razstavljenimi šopki je bila zastopana cela paleta barv in razpoložljivega cvetja. Zmagovalni šopek pa je bil dokaz, da si ljudje želijo nazaj k naravi, saj so bile njegove sestavine nevpadljive, na prvi pogled so morda delovale celo nekoliko divje. Velika eševerija je tvorila zgornji del šopka, padajoči slap je bil narejen iz bordo kale, Schindap-susa in Oncidiuma, skupaj z nanizanimi živozelenimi steklenimi perlicami na srebrni žici. Dodana je bila tudi drobna družinska sreča kot simbol in popotnica v zakon. Šopek je bil nameščen lutki v roke, skupaj pa sta delovala kot celota. Sivo srebrna lutka je bila namreč oblečena v vejice žametno srebr-nega Callecophalusa, povezanega s srebrno žico, dele telesa pa so prekrivali listi temnozelenega Schin-dapsusa s srebrnimi pikami. Lutka je imela okrog vratu ogrlico iz bordo kale, enaka cvetova pa sta ji segala tudi preko ramen in padala vzdolž hrbta. Šopek in obleka sta bila barvno zelo usklajena, model neveste pa je poživil živozelen šal, ki je bil tesno zavezan okrog vratu in je plahutajoče padal čez »nevestin« hrbet. Simbolična replika šopka je zdaj razstavljena v recepciji hotela Hum in v avli Thermane, kopija plakete pa je na ogled pred cvetličarno Cokan na Orožnovem trgu v Laškem.
Cvetličarna Cokan je sicer postavila tudi celotno dekoracijo poročnega razstavnega prostora Thermane Laško na sejmu Poroka in s tem predstavila potek tega obreda v
Kultura in turizem
stoletja. Med izvajanjem pa prosimo udeležence v prometu za strpnost.
Vlado Marot
Zeleni Jurij je lani z veseljem sprejel darilo od vodstva občine.
zdraviliškem parku. Tema dekoracije je bila pravljična zgodba o žabjem princu, zaradi česar niso bili prikazani le poročni pogrinjki, temveč so poročni obredi, ki jih izvajajo v Therma-ni, dobili tudi vsebino. Na sejmu Flora pa je Edi Cokan sodeloval s še eno razstavo: v hali K je skupaj z Anito Nap-ret, s. p., Vrtnarstvo in animatorstvo, razstavil pomladansko cvetje, sadike zelenjavnic in veliko izbiro različnih lončkov in pomladno-velikonočnih dekorativnih materialov. Obiskovalci so na razstavišču nadvse občudovali naravne materiale, predvsem brezovo vrtno pohištvo in razne skulpture, na primer zajčke iz manjših hlodov. Prav vse je zares izstopalo iz strogo oblikovanih aranžmajev in povsem dodelanih detajlov bivalnih vrtov. Rdeča nit vsega pa je bila vzgoja otrok, saj je ani-matorka Anita vse tri dni sejma omogočala otrokom, da so si lahko v delavnici Cici vrtnar in Cici vrtnarka brezplačno zasadili svojo rastlinico in jo odnesli domov. Odziv med obiskovalci je bil zelo velik, še posebej navdušeni so bili prezaposleni starši, ki si želijo, da bi se otroci spet seznanili z zemljo in delali z njo vsaj v cvetličnem lončku, kjer je možno posaditi tudi zelenjavo in seveda začimbnice. Neverjetno pa so bili navdušeni tudi strokovni krogi, tako z Biotehniškega centra Naklo kot profesorji Vrtnarske šole Celje, saj želijo otroke in starše osveščati o pomembnosti pridelovanja rastlin in, nenazadnje, hrane, ob tem pa doseči povečan vpis v poklicne vrtnarske šole.
A. N.
Zdravstvo in humanitarna dejavnost
ZA ZDRAVJE
Kako zdravo shujšati?
Glede na to, da j'e pomlad že tukaj', bi si verjetno marsikdo želel imeti lepo postavo in manj' kilogramov, da bi lahko oblekel, kar mu je bilo prav prejšnje leto. Ker pa je bila zima precej dolga in, verjetno, prehransko »naporna«, je na nas ostalo več kilogramov, kot bi si želeli. želela bi vam pojasniti nekaj pojmov zdrave hrane in možnosti za izgubo telesne teže.
Morda je sedaj, ko je kriza precejšnja, brezposelnih veliko, nekateri pa se s težavo prebijajo skozi mesec, prav ironično govoriti o preveliki telesni teži in hujšanju. Naj vas vseeno opozorim na prodajo izdelkov, ki so včasih sicer poceni, a zdravju zelo škodljivi. Ni nujno, da je najdražja hrana tudi najbolj zdrava, znati pa jo moramo poiskati in seveda, vedeti, kaj je zdrava hrana. Raziskave so pokazale, da ob manjši kupni moči ljudje postajajo čedalje debelejši. V poceni izdelkih je preveč sladkorja (npr. v pijači), ki je zelo poceni, enako velja za razne izdelke, ki so precej škodljivi zdravju, hkrati pa še redijo. Nujno je treba brati deklaracije in se izobraziti v tej smeri: kaj resnično pomeni sestava hrane in kakšna je v konkretnem izdelku.
Pojem uravnotežene prehrane je v strokovni literaturi opredeljen z naslednjimi besedami: »Uravnotežena prehrana vsebuje vse esencialne hranilne snovi v takih količinah in razmerjih, da zadoščajo za maksimalno delovanje organizma. Nobene hranljive snovi ne sme vsebovati v tolikšni količini ali koncentraciji, da bi bilo kadar koli zmanjšano ali ogroženo posameznikovo dobro počutje ali zdravje. Uravnotežena prehrana tudi ne sme vsebovati nobenih škodljivih snovi ali vsaj ne toliko, da bi bile škodljive. Uravnotežena prehrana se ne nanaša na populacijo, temveč na posameznika, zato tu ni šablon. Priporočila za oskrbo s hranljivimi snovmi, normativi, kot jih običajno imenujemo, so le nepogrešljivo ogrodje uravnotežene prehrane. Ne moremo se jih slepo držati, upoštevati je treba še vrsto drugih zakonitosti, ki vplivajo na izkoristek hranljivih snovi in na hrani-tvene potrebe človeka.« (Pokorn, 2004) V teh besedah je veliko povedanega o tem, kaj naj zdrava hrana zagotavlja, vseeno pa je treba opredeliti še pojem uravnoteženosti v prehrani. Da bi postala naša hrana uravnotežena, moramo poskrbeti, da bodo na našem jedilniku zastopana vsa zdrava živila v različnih kombinacijah. Pri tem velja poudariti, da izločevanje posameznih živil, kot nare-
Pripravlja: dipl. med. sestra Tomislava Kordiš
kujejo nekatere diete, ni priporočljivo, saj bi s tem zmanjšali vnos hranilnih snovi iz njih v naše telo. Pa tudi potrebe so pri ljudeh v različnih starostnih obdobjih drugačne. Boljši način kot izločevanje je vzdrževanje pravilnega ravnotežja med zastopanimi živili v prehrani. S pestrostjo v izboru živil, ne z izločevanjem in pravilnim razmerjem med njimi, bomo poskrbeli za trajnost zdravega načina prehranjevanja. Posebej bi vas opozorila na diete, ki jih ponujajo v raznih revijah in na internetu, ki toplo priporočajo in zagotavljajo zanesljivo hujšanje v zelo kratkem času. Nikar ne nasedajte tem priporočilom! V osnovi je treba najprej poznati osnovne pojme zdrave prehrane.
Nekaj nasvetov
Nikar ne nasedajte raznim sredstvom za hujšanje v obliki tablet, teh je na tržišču čedalje več - ta možnost se sicer zdi najhitrejša, je pa zanesljivo najbolj neprimerna. Jejte raje bolj enostavno (fižol, grah, čičerka itd.) in manj sestavljeno hrano (torej navaden jogurt, in ne sadnega z dodatki; in ne jej-te jogurtov, na katerih piše, da ne vsebujejo nobenih maščob - to namreč pomeni, da vsebujejo 100 % sladkorja), jejte zajtrk, pri jutranji malici jejte sadje in žitarice, pijte dovolj vode, pa res vode in ne vode z okusom, saj ta ponovno vsebuje sladkor, jejte manj slano (soliti je treba na koncu), izbirajte manj slano hrano, kuhajte - hrana mora biti vsaj enkrat na dan termično obdelana. In ne obremenjujte se toliko s težo, pomembno je, da ste gibčni in okretni, da lahko tečete, skačete, da lahko dosežete do stopal. Gibajte se čim več - vsaj enkrat na dan se morate spotiti, jejte manj hrane, ta pa naj bo raznovrstna, nikar ne jejte med obroki in nikakor ne jej-te po šesti uri zvečer. Ne imejte hrane za tolažbo pri vsakodnevnem stresu in naporu - hrana je namenjena preživetju in delovanju naših psihofizičnih potreb. Če se ozrete nekaj let nazaj, je bilo hrane manj - to se opaža pri naših starejših občani, ki imajo neverjetno urejen način prehranjevanja in v vsem, kar delajo, red in še enkrat red. Dolgost življenja zagotavljajo dnevni discipliniran red, kuhana hrana vsaj enkrat na dan, sicer pa malo hrane čez dan, zjutraj bela kava, enakomerno razmerje med delom, počitkom in gibanjem. Ne pozabite nase in imejte se radi, tudi to je skrivnost dobre postave, zdrave prehrane in zdravega načina življenja.
Območno združenje Rdečega križa Laško
Različne oblike pomoči in socialni programi Rdečega križa
Pri Območnem združenju Rdečega križa Laško se je v sodelovanju s krajevnimi organizacijami Rdečega križa v zadnjih nekaj letih izoblikovalo kar nekaj različnih oblik pomoči, ki so jih ob izvajanju programov deležni naši občani. Čeprav je še pred nekaj leti socialna dejavnost RK predstavljala le dobrih 20 odstotkov vseh programov naše organizacije, je danes ta presegla 50 odstotkov, seveda na škodo drugih, vitalnih programov RK, kot so prva pomoč, krvodajalstvo, zdravstvena preventiva, usposabljanje prostovoljcev, delo z mladimi v krožkih RK, postaje RK ipd. Nekateri od njih,
kot so denimo druženja občanov nad določeno starostno mejo, so prisotni že nekaj desetletij, drugi, zlasti pri oskrbi občanov z materialnimi pomočmi, pa so nas »zasužnjili« v zadnjih nekaj letih. Tako je bilo tudi v minulem letu, ko se je skozi 17 različnih programov in oblik odražala pomoč organizacij Rdečega križa in naših prostovoljcev. Poleg materialne pomoči je izjemno pomembna tudi t. i. psihosocialna pomoč v obliki individualnih pogovorov, obiskov, druženj, srečanj. Žal pa je v zadnjem obdobju vse bolj v ospredju pomoč, ki socialno šibkim občanom zagotavlja preživetje. Koliko smo pomagali
23
našim občanom, vam bomo podrobneje predstavili v naslednji številki, saj v zadnjih dneh zaključujemo poročila za preteklo leto. Vse omenjeno pa lahko uresničujemo le, če imamo komu kaj dati. Tudi darovanju in darežljivosti kot pomembnima sestavinama organizacije RK bomo namenili nekaj več besed v eni od prihodnjih številk. Dejstvo pa je eno. Vse omenjeno je za nas velik logistični zalogaj, od nas pa zahteva veliko truda, fizične moči in časa, česar si brez skrbnih in marljivih prostovoljcev, ki letno opravijo več kot 14 tisoč ur prostovoljnega dela, ne znamo predstavljati.
Teden Rdečega križa in mesec aktivnosti organizacij laške in radeške občine tudi letos
Še malo in znova bo pred nami maj, za marsikoga najlepši mesec v letu. To pa je tudi mesec, ko v Sloveniji že več desetletij poteka tradicionalni teden Rdečega križa, ki se prične z mednarodnim dnem RK, 8. majem. To je hkrati spomin na rojstvo ustanovitelja organizacije RK Henryja Dunanta pred 159 leti. Pri Območnem združenju RK Laško ga bomo skupaj z našimi krajevnimi organizacijami RK tudi letos oblikovali skozi ves mesec, tako da se bodo dogodki enakomerno razporedili v vseh krajih. 17. mesec dejavnosti organizacij RK laške in radeške občine bo potekal od 8. maja in se zaključil prve dni junija. V tem času bodo naši prostovoljci več časa namenili pobiranju članarine in prostovoljnih prispevkov za izvajanje programov njihove organizacije. Ob tem naj omenimo, da smo članarino po petih letih dvignili za en evro in sedaj znaša 4 evre. Poleg omenjenega pa se bo zvrstilo tudi več zborov članov, zdravstveno preventivnih programov, predavanj, srečanj, druženj, ekskurzij in podobno. Vse člane in druge občane vabimo, da spremljate naša obvestila, obiščete posamezne dogodke RK v vašem kraju, ki jih skupaj z nami pripravljajo organizacije RK, in na njih sodelujete.
Tekmovanje ekip prve pomoči v osnovnih šolah
Tudi letos smo se odzvali na razpis Rdečega križa Slovenije, da bi sodelovali na 5. državnem tekmovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči. Pri-
24
prave nanj so v polnem teku. Na tekmovanje sta se odzvali obe centralni šoli v Laškem in Rimskih Toplicah in prijavili ekipe za tekmovanje. Regijskega tekmovanja, ki bo ta mesec, se bosta udeležili dve ekipi. Ekipe pripravljata mentorici Milena žohar na OŠ Primoža Trubarja Laško in Jožica Kraj-nc Romih na OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pri praktičnem delu pa jim pomaga tudi naša predavateljica prve pomoči iz Zdravstvenega doma Laško, dipl. med. sestra Damjana Ključevšek. Člani ekip se bodo pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju prve pomoči, cestnoprometnih predpisih in RK. S sodelovanjem na tekmovanju se pridružujemo tudi programu aktivnosti v okviru podpisane evropske listine o varnosti v cestnem prometu.
Vlado Marot
Načrti organizacije RK v Rečici
Ker se že nekaj časa nismo oglasili, želimo uvodoma z vami deliti tudi utrinke za nazaj. Lani sta v naši dolini kar dva zakonska para praznovala svoj visoki jubilej. Prvega smo predstavili že v lanskoletnem, poletnem biltenu, 80-letnico pa sta praznovala tudi Oto in Silva Starc, oba aktivna člana v naši organizaciji RK Rečica. Veseli nas,
Slavljenca Oto in Silva Starc
Humanitarna dejavnost
da sta še vedno dobrega zdravja in vključena v več organizacij. Ne manjka jima zdravega humorja, dobro poznata naš kraj, zato radi potrkamo na njuna vrata, kadar potrebujemo kakšno informacijo. Svojo 90. pomlad pa je praznoval tudi naš krajan Konrad Kajtna. Ob koncu leta smo obiskali starejše, ki so bolni in večino časa preživijo doma, z njimi smo poklepetali, jim voščili zdravja in jim prinesli skromno darilo pozornosti. Obiskali smo tudi dve družini in upamo, da smo jima z darilom polepšali zaključek leta.
V našem novem prostoru se prijetno počutimo. V njem potekajo sestanki, poleg arhiva pa nam je uspelo vanj zložiti tudi vse, kar potrebujemo za delavnice. Med zimskimi počitnicami smo za otroke pripravili dve delavnici, ki sta bili zelo lepo obiskani. Prek Območnega združenja RK Laško so v tem času na Debelem rtiču letovali štirje otroci iz naše krajevne skupnosti. V začetku leta smo razdelili pakete iz rezerv EU in prehranske pakete socialno ogroženim. Naslednjo pomoč bomo delili aprila, zato prosimo vse, ki pomoč potrebujejo, da se obrnejo na Krajevno organizacijo RK Rečica, Huda jama 7, s prošnjo na predpisanem obrazcu, v kateri na kratko obrazložijo razloge, zaradi katerih prosijo za pomoč. Aprila bomo izvedli delavnice, na katerih bomo izdelovali butare za cvetno nedeljo, velikonočne voščilnice in aranžmaje. Datume izvedbe delavnic bomo objavili na oglasni deski v sindikalnem domu Huda Jama. Zainteresirani za udeležbo na delavnicah pokličite na telefonsko številko 734 15 24. Maja bomo imeli zbor članov, pripravljamo pa tudi ekskurzijo za krvodajalce in člane KORK Rečica. Sporočamo vam, da do konca maja še vedno poteka telovadba za preprečevanje osteoporoze, ki je vsako sredo od 19. do 20. ure v sindikalnem domu. Lepi, topli dnevi nas vabijo v naravo, zato bomo pripravili pohod na naše hribe. Če bo le mogoče, bo šla z nami tudi zeliščarka, ki nam bo sproti povedala še kaj o zdravilnih zeliščih oz. rastlinah. Pohod načrtujemo v juniju, točen datum pa bomo še sporočili. Preventivno izvajamo meritve sladkorja in holesterola v krvi ter meritve krvnega tlaka, in sicer vsak prvi ponedeljek v mesecu od 8. do 9. ure. Za vse, ki imate takrat delovne obveznosti, pa bomo meritve izvajali ob sobotah, in sicer 18. junija, 17. septembra in 19. novembra, prav tako od 8. do 9. ure v sindikalnem domu. O vseh naših akcijah in dejavnosti se lahko sproti informirate tudi
Humanitarna dejavnost
na spletni strani KORK Rečica v sklopu spletne strani naše krajevne skupnosti.
Marija Šmauc
V besedi in sliki
V*	• I	ff •	•
z našimi slavljenci
Ena od nadvse lepih, prijetnih in nepozabnih oblik našega dela sta tudi organizacija in izvedba obiskov naših slavljencev, s čimer smo nadaljevali tudi v tem obdobju. Skupaj z našim županom Francem Zdolškom, predstavniki krajevne skupnosti, od koder so slavljenci doma, in Rdečega križa smo z obiskom počastili kar pet naših občank in občanov, ki so v tem času praznovali svoj 90. rojstni dan. Z veseljem pa smo obiskali tudi našo najstarejšo občanko, ki je praznovala 102. rojstni dan. Če so slavljenci tudi njihovi člani, pa se nam pridružijo še predstavniki društva upokojencev, Društva invalidov občine Laško in Zveze borcev.
Konrad Kajtna
6. februarja je praznoval 90. rojstni dan Konrad Kajtna iz Zgornje Rečice,
prvi od štirih moških slavljencev v občini Laško od vseh 24-ih, kolikor jih letos praznuje visok življenjski jubilej. Jugovega Konrada smo obiskali na domačiji v Zgornji Rečici, kjer že 30 let živi s svojo življenjsko sopotnico. Konrada sicer poznamo kot borca in dolgoletnega predsednika organizacije Zveze borcev v Rečici.
Helena Kovač
13. februarja je praznovala 90. rojstni dan Helena Kovač iz Malih Grahovš.
Na domačiji, kjer sedaj gospodarijo Blatnikovi - gospodinja Anica je namreč njena nečakinja - smo Lenčko, kot jo sicer kličejo, obiskali in ji voščili dan pozneje, da nismo motili njihovega nedeljskega praznovanja. Lenčka je kot najmlajša v družini enajstih otrok prevzela veliko kmetijo in pridno delala, dokler je zmogla.
Marija Žveplan
21. februarja je 90. rojstni dan praznovala tudi Marija žveplan iz Rimskih Toplic. Obiskali smo jo v Domu starejših Zdravilišča Laško, ravno v času, ko je skupaj z drugimi varovanci spremljala televizijski program v skupnem prostoru. Povedala nam je, da izhaja iz velike družine na Brodnicah, od koder je hodila peš v šolo Šmiklavž in Rimske Toplice. Ko smo jo povabili v jedilnico na kavico, nam je dejala, da se ji samo na kavico ne splača hoditi, vina pa da je tudi že toliko »stočila« v življenju, da ga ne bo. Tako nam pač ni bilo dano nazdraviti z njo.
Marija Bratec
12. marca je svoj 90. rojstni dan, ki je bil dan prej, praznovala Marija Bratec iz Trobnega Dola v družbi treh sinov (dva sta žal pokojna) in hčerke z družinami (Marija ima deset vnukov, šest vnukinj ter osem pravnukinj in pravnukov). Številnega obiska gostov, ki so ji prišli čestitat, se je zelo razveselila, pevci iz Šentruperta pa so ji praznovanje še polepšali. Ob številni družini in skromnosti je Marija vedno našla čas tudi za aktivno, dolgoletno delo v organizaciji Rdečega križa in drugih društvih ter organizacijah v kraju.
Marija Zendzianowsky
Za 90. rojstni dan smo 12. marca na njenem domu obiskali tudi Marijo Zendzianowsky iz Mrzlega Polja pri
Jurkloštru, kjer smo doživeli prisrčen sprejem. Minilo je že več kot leto, odkar je sama, zato si pomaga z negovalko. Konec tedna pa zanjo poskrbijo njeni trije otroci, ki so sicer odšli daleč od doma, vendar se z ljubeznijo vračajo k njej. Kot zanimivost nam je povedala, da so se njeni otroci rojevali na vsakih devet let. Sama sicer pravi, da je bilo življenje eno samo delo, s posebnim veseljem pa je opravljala delo šivilje in še danes kaj uredi, če je treba.
L*» , . t
.yflir ^ ?
UHR". ■ |	JF'.'^v L
IgLJZ
Ema Adam
8. marca, na pustni torek in dan žena hkrati, pa je svoj 102. rojstni dan praznovala naša najstarejša občanka Ema Adam iz Zidanega Mosta, sicer rojena v Opčinah pri Trstu. Obiskali smo jo v Domu starejših ob Savinji v Celju, kjer je preživljala jesen svojega življenja vse od leta 1985. Vodstvo doma je zanjo pripravilo slavnostno torto, mi pa smo ugotavljali, kako ji iz leta v leto pojenjajo moči in tudi počuti se ne več tako, kakor se je še denimo lani. Naše slutnje niso bile kar tako, saj smo tik pred zaključkom redakcije biltena izvedeli, da se je izteklo njeno življenje, ki je bilo žal prepogosto prepleteno tudi z žalostjo. Zato ob tej priložnosti svojcem izrekamo iskreno sožalje.
Vlado Marot
25
Pozdravljeni dragi prijatelji in prijateljice v zbiranju zamaškov!	
Leto bo kmalu naokoli in naša skupina lahko z velikim veseljem sporoči, da smo za Mio zbrali že skoraj 100 ton zamaškov. Ker si njeni starši želijo, da bi akcijo počasi končali, vam sporočamo, da se bo akcija zaključila aprila. Zbirna mesta po Sloveniji se že preusmerjajo na druge akcije, ki tečejo že dalj časa ali pa so se komaj pričele, več informacij o njih pa lahko dobite na spletu ali pri nas. Kmalu vam bomo sporočili tudi naslov nove spletne stra-	ni društva, ki se ustanavlja z namenom, da bo vsem staršem pomagalo pri koordinaciji in logistiki glede zamaškov. Z veseljem vas vabim, da tudi v prihodnjih akcijah sodelujete tako, kot ste v akciji za Mio - z velikim srcem. Vsem se lepo zahvaljujemo za ponujeno roko pri vseh minutkah, ki ste jih namenili za Mio in planet Zemljo. Vse dobro in veliko sončka na vaših obrazih še naprej vam želimo: organi-zatorska skupina Hrastnik in Zidani Most.
Motoristi zbrali več kot tono zamaškov za Mio
Akciji zbiranja zamaškov za Mio iz zidanega Mosta, ki je pred dvema letoma nenadoma oslepela, so se pridružili tudi motoristi iz Moto kluba Goldhorn. zamaške so začeli zbirati lani jeseni, do konca marca pa jim jih je uspelo zbrati 1.125 kg. S tem so, preračunano v denar, za Miino operacijo prispevali približno 300 evrov.
Moto klub Goldhorn je bil ustanovljen leta 2002, trenutno pa šteje 30 motoristov, starih od 20 do 75 let. »Najraje smo na motorju in se potikamo iz kraja v kraj, vmes pa priskočimo tudi na pomoč ljudem, ki so je potrebni,« pravijo. Pred leti so že sodelovali v akciji zbiranja kostnega mozga za flavtistko Ireno Grafenauer, skupaj s Policijsko postajo Laško sodelujejo v lokalnih akcijah pri osveščanju mladih motoristov in zagotavljajo varnost na kolesarskih maratonih v bližnji okolici. In tako so se odločili, da bodo pomagali tudi Mii. »Naši člani so ob mesečnih sestankih prinašali vrečke z zamaški, izvedli smo tudi enod-
nevno akcijo v distribucijskem centru Pivovarne Laško v Celju, kjer smo iz praznih steklenic Radenske odvijali zamaške, šestim članom pa je tako v treh urah trdega dela uspelo zbrati 10 kilogramov,« opisuje predsednik kluba Mirko Golob. Akcijo so zaključili v soboto, 26. marca. »Vse vrečke smo ponovno pregledali, odstranili smeti in drugo navlako, natovorili v kombi in odpeljali na zbirno mesto v Jag-njenico pri Radečah.«
Člani Moto kluba Goldhorn se zavedajo, da so na cesti med najbolj ranljivimi in da se lahko zgodi, da bo kdaj nekdo od njih potreboval pomoč. S to akcijo pa želijo pokazati tudi, »da motoristi ne le divjamo po cestah in druge ljudi spravljamo v nevarnost. Sposobni smo narediti tudi dobra dela, pomagati sočloveku v nesreči in verjamem, da to ne velja le za naš klub, temveč tudi za druge,« je prepričan Mirko Golob.
Jasmina Štorman Foto: Moto klub Goldhorn
Humanitarna dejavnost
Srečanje starejših krajanov v Šmiklavžu
člani Karitasa Šmiklavž in KD Miklavž smo v sodelovanju s pevskim zborom, dramsko sekcijo in otroki pod vodstvom učiteljice 11. decembra lani v prostorih KD Miklavž na šoli v Lažišah pripravili srečanje krajanov, starih nad 70 let. Od 65 povabljenih se ga je udeležilo 18 krajanov in prav vsi so po zaključku prireditve izražali veselje in hvaležnost, da se kdo spomni nanje.
Srečanje se je začelo s kulturnim programom, med skromno pogostitvijo, ki so jo pripravili člani Karitasa, prispevali pa člani gledališke skupine KD Miklavž, pa se je razvil pogovor, v katerem smo obujali spomine na minula leta. Vsak udeleženec se je po svoje spominjal šolskih let, dogodkov med vojnami in časa v prejšnjem stoletju. Moški pevski zbor je zapel nekaj priljubljenih pesmi - najprej po svojem programu, pozneje pa se je pelo vse, kar se je kdo spomnil, tudi iz mladih dni. Posamezniki, ki so bili povabljeni, da povedo svoje mnenje o tovrstnih srečanjih in na splošno o dogajanju v kraju, so izražali svoje poglede, kaj in kako bi bilo treba ravnati, v glavnem pa so zadovoljni, da so le zdravi in da so lahko prišli na srečanje.
V nadaljevanju se je oglasila harmonika in kar hitro je minil čas, ko se je
bilo treba posloviti in oditi domov. Vsi so si želeli, da bi se še večkrat srečali, in se zahvaljevali vsem nastopajočim, Ka-ritasu za pripravo in gledališki skupini KD Miklavž za kritje stroškov pogostitve. Domov smo vsi odšli z bogato izkušnjo in polni čudovitih pripovedi iz mladih let ter s trdnim sklepom, da se naslednje leto prav gotovo spet srečamo. V delo so bili vključeni tudi člani MGS - Prijatelji.
Prostovoljec Ivan Jelenc
26
Hiša generacij
M II II
Center starejših - Hiša generacij Laško
Visoka umetnost staranja
16. marca smo v naši dvorani gostili laškega nadžupnika in predsednika škofijske Karitas Celje g. Roka Metličarja. Beseda je tekla o staranju in življenju. Obstajajo osnovna pravila umetnosti staranja, ki veljajo za vsakogar. Sem spadajo dejanja sprejemanja, odpovedovanja in preseganja
samega sebe. Kdor se želi naučiti te umetnosti, se mora v teh vrlinah starosti uriti. A pri vseh splošnih pravilih mora končno vsak sam najti svojo čisto osebno pot. Sam se mora odločiti, kakšen odnos bo imel do svojega staranja, do tega, kar ga prizadeva od zunaj, do bolezni, do izkušenj izgube in lastnih meja. Sprejemanje drugačnosti človeka bogati in ko enkrat to uzaves-timo, lažje sprejemamo in dojemamo razlike, ki nastanejo med mladimi in starimi, med generacijami. Ni potrebno
nekoga posiljevati s svojo dobroto in modrostjo, če lahko najdemo nekoga, ki bo z radostjo sprejemal ponujeno, in prav tako se ni treba nenehno truditi spreminjati ljudi, predvsem pa svojih odraslih otrok, saj to bremeni tako vas kot njih. Ko se človek poslovi od tega vzgiba, lahko s svojim otrokom vzpostavi pristen odnos. Starejša generacija, vedite, da mladi niso drug svet in da se jih ni treba bati, ampak da lahko v medsebojni povezanosti živimo vsi skupaj kot ena družina.
Pater Karel Gržan
■ v«	• •
v Hisi generacij
15. februarja in 1. marca smo v Hiši generacij skupaj z Medgeneracijskim društvom za kakovostno starost Laško gostili patra Karla Gržana. V goste smo ga povabili z željo, da nam na svoj način pomaga pri temi, ki se je vsi radi na široko izognemo, a je prisotna v življenju vsakega posameznika - to je smrt. Nanizala vam bom nekaj misli, ki so se izluščile med pripovedovanjem doživljanja življenja kot takega, ki mu zavest o smrti, ki je neizogibna, daje enkratnost, neponovljivost in dragocenost:
- Iz ljubezni, ki jo starši čutijo do svo-
jih otrok, jih ne morejo naučiti, da pridejo v življenju tudi slabi trenutki in da so ti del življenja.
-	Če starši pričakujejo popolnost, bo otrok igral popolnost, saj jim želi ustrezati.
-	Nihče ni popoln; v vsakem človeku živita svetnik in zločinec in prav je tako in prav je, da se tega zavedamo, kajti to je realnost. Sodobni svet pa teži k idealu - nerealnosti!
-	Fizikalni zakon govori o tem, da se energija ne more uničiti, ampak se samo spremeni v drugo obliko in posmrtno življenje je popolnoma normalno in realno.
-	V najtežjih trenutkih človek potrebuje oporo, ne pametovanja; ko spremljamo žalujočega, zato začepimo usta in odprimo srce; tu ni prostora
za pametovanje, ampak za sočutje.
-	Mi ne vemo, kaj je življenje, je pa mnogo več, kot si mi mislimo, zato se ničesar ne bojmo in pred ničemer ne bežimo, saj je realnost najboljša priložnost; če bo jeza, se jezite, če bo žalost, bodite žalostni, če bo sreča, bodite srečni!
-	Človek, ki ti je blizu, je lepši kot najlepše sanje.
-	V ljubezenskem odnosu je treba znati dihati samostojno, da lahko dve osebi dihata skupaj.
-	Ljubezen ti da moči!
-	Moder si takrat, ko te življenje nakles-ti; modrost ni dana zastonj, modrost je dana in pridelana z lastno krvjo; zato mlad človek ne more nikoli biti moder, lahko pa je pameten.
Slovenija v čipki
Med 14. in 20. marcem smo v Hiši generacij pripravili klekljarsko razstavo z naslovom Slovenija v čipki. Odprtje razstave so z ubrano pesmijo popestrile laške Vodomke pod vodstvom Jožice Soko. Na sintetizator nam je zaigrala Eva Železnik. Celotno prireditev je, oblečena v slovensko narodno nošo, povezovala klekljarica Tina Železnik, Kitice pa je z besedami pohvale in spodbude nagovorila direktorica Centra za socialno delo Laško Maksimiljana Pihler. Slovenija, njeni simboli in razpoznavnosti so bili rdeča nit razstave s kar 235 unikatnimi izdelki, ki so jih naredile roke ljubiteljskih klekljaric, Kitic, ki se že peto leto družijo v Hiši generacij, vodi pa jih naša prostovoljka Marjeta Dremel. Na začetku je skupina štela le šest parov marljivih rok, danes pa se je »pošesterila« in širjenju ni videti konca. Klekljarska skupina se v Centru starejših - Hiši generacij Laško zbira vsak torek in četrtek med 7. in 9. uro zjutraj. Bele nitke na »punkeljcu« dobivajo oblike rož, živali, ljudi, dekorativnih motivov, ki jih nato spretno všijejo v zavese, prtičke, bluze, obleke. Čipka najde prostor tudi na pladnju oziroma bolje rečeno v pladnju, na svečanih čevljih, klobuku in kravatah. Ne zmanjka pa jim tudi idej za oblikovanje unikatnega nakita, primernega za posebne priložnosti. Letošnji razstavi
so dodale poseben pečat z unikatnimi lesenimi okvirji, ki so poudarjali lesno bogastvo Slovenije, ki je uokvirjalo 57 različnih slovenskih motivov. Že drugo leto zapored pa so bile Kitice tudi dobrodelne, saj so s prodajo izdelkov zbrale 450 evrov za laško društvo Sožitje.
Petra Šuster,
koordinatorka aktivnosti v Centru starejših
Hiši generacij Laško
27
Majhna hišica - veliko zavetje
Ste že slišali za modrega Jana? Otroci iz vrtca Zidani Most ga dobro poznajo, kmalu pa ga bodo tudi srečali. Prijavili smo se namreč na vseslovensko naravovarstveno akcijo, ki je potekala v sodelovanju s Holdingom slovenskih elektrarn, Majhna hišica - veliko zavetje, v kateri je sodelovalo 300 vrtcev. Otroci so s pomočjo svojih vzgojiteljic izdelali ptičje krmilnice za ptice, ki prezimijo pri nas, poleg tega pa so pridno barvali tudi ptičje pobarvanke. S
pomočjo staršev, prijateljev vrtca Zidani Most in vseh, ki jim je bila naša ptičja krmilnica všeč, smo se s pridnim glasovanjem uvrstili na tretje mesto med vsemi sodelujočimi vrtci. Za nagrado bo prišel k nam na obisk modri Jan.
Ker pa je na naslov modrega Jana prispelo tako veliko ptičjih krmilnic in pobarvank, se je modri Jan odločil, da bo 16 najlepših krmilnic postavil na ogled v Kobilarni Lipica. Razstava bo potekala od 30. marca do 5. maja pred vhodom v pokrito jahalnico v Lipici, poleg hišic pa bodo razstavljene tudi pobarvanke ptičkov, ki so jih pobarvali otroci. Tako, dragi starši, pa imate idejo za družinski izlet!
Mojca Velikonja
VPIS V VRTEC
Vrtec Laško vabi k vpisu v vrtec za šolsko leto 2011/2012 (od 1. 9. 2011 dalje)
vse otroke od 11. meseca starosti.
Izbirate lahko med naslednjima programoma:
•	dnevni program (6-9 ur)
•	poldnevni program (4-6 ur, 7.00-13.00)
V enoti Laško organiziramo tudi popoldansko varstvo od 12.00 do 20.00.
Prijave sprejemamo na vseh enotah Vrtca Laško do 30. 4. 2011.
•	Laško - Cesta na Svetino 2 a, tel.: 03-734-30-10
•	Debro - Poženelova 24, tel.: 03-734-30-70
•	Rimske Toplice - Cankarjeva ul. 14, tel.: 03-573-61-97
•	Zidani Most - Zidani Most 14, tel.: 03-568-38-06
•	Sedraž - Sedraž 21, tel.: 03-734-32-54
•	Jurklošter - Jurklošter 23, tel.: 03-573-51-77
•	Šentrupert - Šentrupert 89 , tel: 03-573-82-86
•	Družinsko varstvo Gradišnik - Tevče 31 a, vpis v Vrtcu Laško, tel.: 03-734-30-10
Otroka vpišete v vrtec tako, da izpolnite ustrezen obrazec, ki ga dobite v vseh enotah Vrtca Laško in na spletni strani Vrtca Laško www. vrtec-lasko.si.
O vpisu oz. sprejemu otrok v vrtec boste starši obveščeni na prvih roditeljskih sestankih v maju.
Prosim, da upoštevate rok prijave, ker bomo naknadne vpise upoštevali le v primeru nezasedenosti oddelkov.
ZA LAŽJI VPOGLED V ŽIVLJENJE V VRTCU ORGANIZIRAMO DNEVE ODPRTIH VRAT 9.00-11.00
4. 4.-8. 4. 2011 (Jurklošter, Sedraž, Šentrupert) 11. 4.-15. 4. 2011 (Rimske Toplice, Zid. Most) 18. 4.-22. 4. 2011 (Laško, Debro, DV Gradišnik)
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
OSNOVNA ŠOLA 7~
PRIMOŽATRUBARJA	.
LAŠKO	vi»
Tekmovanje iz znanja zgodovine v Laškem
14. januarja je na OŠ Laško potekalo tekmovanje iz znanja zgodovine na temo 20-letnica samostojne Slovenije.
Tekmovalo je 83 učencev iz celjske in širše regije, iz naše šole jih je bilo deset. Dosegli so lepe rezultate: šest jih je osvojilo srebrna priznanja, tri učenke pa so se uvrstile na državno tekmovanje. To so Anja Pertinač, Lea Vegel in Rina Pleteršek. Pri organizaciji sta veliko postorili Savina Radišek Kuhar in Mateja Škorja, ki je z učenci, ki obiskujejo ansambelsko igro, pripravila kratek program.
Vse prisotne je pozdravila ravnateljica Ljudmila Pušnik in jim zaželela veliko uspeha. Državno tekmovanje je bilo 5. marca na OŠ Ljubečna.
Vodja tekmovanja Biljana Jošovc
Trarara, trarara pust se pelja
Pustni povorki po laških ulicah se je pridružila tudi naša osnovna šola. Z učenci od 1. do 4. razreda smo v velikem številu pomagali odganjati zimo.
V šoli smo učiteljice in učenci I. triade pridno izdelovali maske, kar nekaj dobre volje in domišljije pa so morali pokazati tudi starši, da so maske dokončali. Prav lepo se jim zahvalju-
28
Vzgoja in izobraževanje
jemo za pomoč. S pustnim rajanjem smo nadaljevali še na pustni torek. Učenci in učiteljice od 1. do 3. razreda smo si na ta dan vzeli dopust in šolo so zavzele maškare.
Rajalo in pelo se je po šoli in ulicah Laškega in zelo smo se
trudili priklicati pomlad. Prijetno presenečenje so nam pripravili še učenci glasbene šole s predstavo Cirkus - Muzikus.
V imenu vseh maškar Petra Velikonja
Dejan Zavec med laškimi osnovnošolci
Štiriindvajset učencev iz centralne osnovne šole Primoža Trubarja v Laškem in podružnične šole v Debru je sodelovalo na letošnjem taboru za nadarjene učence. Tabor so sklenili v soboto, 26. marca, dopoldan na podružnični osnovni šoli v Šentrupertu, kjer so učitelji in učiteljice skupaj z ravnateljico Milico Pušnik za učence pripravili prijetno presenečenje. V goste so namreč povabili znanega športnika, svetovnega boksarskega prvaka Dejana Zavca. Da jim je presenečenje popolnoma uspelo, smo sklepali iz glasnega vriska, ki se je razleglo po razredu, ko je vanj vstopil Zavec, ki pa ni prišel sam, temveč je bila z njim tudi vsa njegova družina, torej tudi žena Nataša in obe hčerkici. Boksarski as je nato debelo šolsko uro odgovarjal na vprašanja mladih, ki jih je zanimalo marsikaj. Tako so izvedeli, da za začetek profesionalne športne poti nikoli ni prepozno, da sta pomembna volja in tudi trdo delo. Tudi to jih je zanimalo, kakšne bolečine in poškodbe je že vse prestal, pa seveda tudi to, kako njegovo boksanje spremlja njegova družina. Zavec je na koncu vsem učencem podpisal še eno od fotografij s svetovnega boksar-
skega derbija, katere avtor je Zoran Čulk, nekateri pa so si avtogram zaželeli tudi na roki.
Mojca Marot
Zahvala Šmoclu
Učenci tretjih razredov PŠ Laško in PŠ Debro ter četrtega razreda PŠ Debro se najlepše zahvaljujemo Šmoclu oz. vsem odgovornim organizatorjem, ki so nas povabili na ogled lutkovne predstave. Predstava Kako se kuha pravljica iz Velenja nam je bila vsem zelo všeč in veselili smo se obiska pri vas. Želimo vam še veliko uspehov pri vodenju centra in se veselimo ponovnega obiska.
Ana Cestnik
Fotografska razstava učencev 8. razreda
Na OŠ Primoža Trubarja pod mentorstvom učitelja Andreja Gobca deluje fotografski krožek. Starejši člani krožka, učenci 8. razredov, so na zgornjem hodniku predmetnega trakta pripravili razstavo, ki bo na ogled do konca šolskega leta.
ps sentrupert
Pust in materinski dan v Šentrupertu
Pust je star ljudski običaj, pri katerem se ljudje našemijo v maškare. Pus-tovanje je bilo na slovenskih tleh prvič omenjeno v prvi polovici 17. stoletja. Ljudje so že takrat verovali, da bodo z maskami pregnali zimo in prebudili pomlad. Nagajive, poskočne pustne šeme so hodile od hiše do hiše, kjer so veselo zarajale in zaželele dobro letino. Star pregovor pravi: »Če maškare visoko skačejo, bo lan visok, če divje plešejo, bo repa debela.«
Zato maškar od hiše niso nikoli spodili, ker bi to prinašalo nesrečo. V zahvalo so jim dajali krofe, bonbone in tudi kakšen dinar. Tega starega običaja smo se poslužili tudi na podružnični šoli Šentrupert. Nadeli smo si maske princesk, indijancev, čebelic, levov, Pike Nogavičke, Rdeče kapice, palčkov, stare mame, manjkal ni niti gospod policist, ki je skrbel za red in varnost maškar. Zbrali smo se na šoli in radovedno prepoznavali drug drugega. Posladkali smo se s krofi, se zavrteli v ritmih glasbe, nato pa se dobre volje in nagajivi odpravili še na obisk po hišah. Šentrupertčani so nas toplo sprejeli, pogostili s sladkarijami in sokovi. Vsem smo zaželeli dobro letino in debelo repo.
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
Naše rajanje je vsekakor prebudilo pomlad in odgnalo mrzlo zimo. Za materinski dan smo pripravili prireditev Pozdrav pomladi. Učenci so se predstavili s petjem, plesom, folkloro, nastopile so mažoretke, pridružil se je tudi vrtec. Prireditev smo popestrili še z mešanim pevskim zborom Kulturnega društva Šentrupert, ljudskimi pevci in skečem KD Šentrupert. Dobri voditelji, ki so jih odigrali Sebastjan, Matej, Jernej in Eva, pa so poskrbeli za pravo zabavo. Na naši šoli ni nikoli dolgčas, zdaj se že vztrajno pripravljamo na otvoritev novega čebelnjaka, ki bo predvidoma v maju.
Simona Sirk

učenci pod vodstvom svojih učiteljic. S petjem, plesom, igro, recitacijami so prijetno presenetili naše mame in druge navzoče. Vsak učenec je za svojo mamo izdelal darilo, ki ji ga je podaril na koncu prireditve. Kulturni program so sooblikovale tudi sekcije domačega kulturnega društva. Čisto na koncu smo bili vsi nastopajoči in navzoči pogoščeni, za kar gre zahvala predsedniku naše krajevne skupnosti.
Marija Kotar
ps vrh nad laškim
zima pregnana, pozdravjene mamice in pomlad
Letošnji pustni torek je bil nekaj posebnega, saj je praznovanje sovpad-lo z dnevom žena. V šolski telovadnici so se že zjutraj začele zbirati princese, kavboji, indijanci, policisti, čarovnice, klovni ... V začetku še bolj tihi in mir-
ni, a pozneje vse živahnejši, glasnejši, poskočnejši, odlično so se vživeli tudi v svoje vloge. Po malici smo naredili sprevod po vasi Vrh in nato pot nadaljevali do vasi Žigon. Domačini so nas prijazno sprejeli, se nam nasmejali, se nas razveselili in nas pogostili z domačimi krofi, flancati in pecivom. Učiteljice smo bile deležne tudi iskrenih čestitk ob dnevu žena. Očitno smo svojo nalogo odlično opravili, saj smo se proti šoli vračali v toplem opoldnevu.
Tudi na naše mame, babice, tete nismo pozabili. Že tradicionalno jih na eno od sobot med 8. in 25. marcem povabimo v domači gasilski dom. Letos je bila to sobota, 19. marca, dan, ko so praznovale vse Jožice in Jožeti. Za pripravo zanimivega kulturnega programa so se potrudili vsi
zahvala učitejicam PŠ Vrh nad Laškim
V imenu mamic z Vrha nad Laškim in okolice se iz srca zahvaljujem učiteljicam PŠ Vrh, ki že vrsto let skupaj z učenci z veliko truda pripravljajo kulturni program ob materinskem dnevu. Večer, ki ga obogatijo nastopi nadobudnih učenk in učencev, vsako leto naš praznik naredi še lepši.
Sonja Štorman
30
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
OŠ Primoža Trubarja Laško skozi čas
7. del
Matična šola je danes, po zadnji reformi, devetletka in je razdeljena na triade. V prvi so 1., 2., 3. razred, v drugi 4., 5., 6. razred in v zadnji 7., 8. in 9. razred. V prvi razred se vključujejo učenci, stari šest let. Prvo leto sta z njimi v razredu učiteljica in vzgojiteljica oz. druga strokovna delavka, ki jim prek pogovora, opazovanja, raziskovanja, pripovedovanja, opisovanja in igre olajšata začetek in spodbudita ter pripravita za delo v naprej. Ocenjevanje v tem obdobju je opisno. To pomeni, da ni »cvekov« in petic, temveč z besedami opišemo učenčevo pridobljeno znanje. V naslednjih triadah so že številčne ocene, je pa novost, da se ocenjujejo tudi vzgojni predmeti. Starejši bi vedeli povedati, da to ni nič novega, saj so tako ocenjevali tudi v preteklosti, imeli pa so še oceno za vedenje in lepopis. V tej triadi se je s prenovo razširil predmetnik in šola mora ponuditi učencem izbirne predmete, za katere se sami odločijo. Da pa bi matematika, slovenščina in tuji jezik kar najbolje spolzeli v mlade glave, so uvedli še nivojski pouk in fleksibilno diferenciacijo (slednjo že v 4. razredu).
Naši učenci se uspešno udeležujejo različnih tekmovanj na občinski in državni ravni in osvajajo najboljša mesta. Sodelujejo, tekmujejo in svoja znanja poglabljajo iz: logike, matematike, fizike, kemije, biologije, angleščine, nemščine, znanja o sladkorni bolezni, znanja o veseli šoli, računanje je igra, prometa, v športnih disciplinah in z likovnimi izdelki. Učenci 1. triade ter 4. in 5. razredi sodelujemo v akciji Čistimo svoje okolje, v sodelovanju z Zdravstvenim domom Laško že nekaj let sodelujemo v akciji Zdravi zobki, vsi na šoli pa pridno zbiramo star papir. Prizadevamo si delo graditi na najnaprednejših spoznanjih šolske teorije in prakse, sodelujemo v različnih državnih in mednarodnih projektih.
Zdi se mi, kot da sem z vodenjem naše šole začela včeraj. Pa se je v teh devetih, desetih letih marsikaj zgodilo. Pred desetimi leti sem kot pomočnica ravnateljice vodenje šole prevzela zaradi bolezni ravnateljice Irene Mulej, neutrudne delavke, polne energije, in moje iskrene prjateljice. Brez pomisleka, v upanju in želji, da se ozdravljena vrne.
Stoji u
Pa se žal ni. Po njenem odhodu sem bila leta 2000 imenovana za ravnateljico. Strah pred vsemi odgovornostmi so mi zmanjšali delavci ob močni podpori. Ne le pri imenovanju. Predvsem s svojim delom in zaupanjem. Orali smo naprej. Tudi kdaj na mestu in kakšno brazdo nazaj. A vendar smo vsi skupaj uspeli pridelati kvalitetna semena, ki so leto za letom bogato rodila.
Že pred mojim prihodom na mesto ravnateljice smo se strokovno pripravljali na uvajanje devetletne osnovne šole. Na to temo smo se veliko izobraževali. Nadaljevali smo s sodelovanjem naše šole s šolo v Pliezhausnu, državnim projektom Zdrava šola, izvedbo kolesarskih izpitov in naravoslovnih taborov, zobno preventivo, plavalnimi tečaji ... - vse to še vedno počnemo. V letu 2000 smo na pobudo učitelja športne vzgoje in ob finančni podpori občine uvedli zimsko šolo v naravi v Logarski dolini, ki jo v veliko zadovoljstvo učencev in učiteljev izvajamo vsako leto. Imamo se lepo. Udeležba je skoraj stoodstotna, vsi se naučijo smučati, veliko je novih doživetij. V posebno zadovoljstvo nam je, da se v vseh letih ni nihče huje poškodoval.
Na pobudo ravnatelja Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče smo pričeli sodelovati s slovenskimi šolami, poimenovanimi po Primožu Trubarju. Svečano smo podpisali listino o sodelovanju. Vsako leto se srečamo: enkrat pri nas, drugič v Velikih Laščah, tretjič v Bazovici. Vsako srečanje nas obogati, stkale so se tudi osebne vezi med učitelji in učenci. Ko misel seže v leto 2001, smo še danes ponosni na izjemno uspešen in odmevni projekt Utrip Laškega v srednjem veku, s katerim smo ob zaključku »okupirali« Laško in ga spremenili v srednjeveški trg. Leto 2002 sta zaznamovala dva velika projekta: Miti in legende o Laškem in Geološko-botanična učilnica na prostem: skalnjak. Slednji je še vedno »živ«. Celo več. Zdravilna zelišča s pridom uporabljamo za priložnostna darilca, čajčke ... Raznovrstne kamnine iz različnih krajev popestrjo in bogatjo pouk.
Za Laško je bilo leto 2003 prelomno. Dobili smo novo šolo v Debru. Še danes smo ponosni nanjo, to je najlepša šola! Pogumen korak občine. To je na otvoritvi izrekel tudi takratni šolski minister dr. Slavko Gaber. Odpravljen je bil dvoizmenski pouk. Za vso državo je bila prelomnica uvedba devetletne osnovne
šole v prvem in sedmem razredu. Vpisali smo dve generaciji osnovnošolcev, ene stare sedem, druge šest let. Začele so se uvajati novosti, na katere smo se tako skrbno pripravljali: v prvem razredu dve strokovni delavki (kaj, če se ne bosta ujeli?), novi učni načrti v prvem in sedmem razredu (bo šlo?), novi predmeti, izbirni predmeti, tehniški dnevi, fleksibilna diferenciacija v sedmem razredu (kako bomo izdelali urnike, saj večina učiteljev predmetne stopnje poučuje v Laškem in Debru, kako bomo uskladili šolske prevoze, bo učencem omogočeno, da ne bodo lačni?), pa še in še in ... veliko dilem. Pa je šlo. In še gre. Vsako leto znova, z vedno novimi dopolnitvami in spremembami. Prvič v samostojni državi smo se odločili za izvedbo poletne plavalne šole v naravi. Skupaj s predstavniki sveta staršev smo se odpeljali na slovensko obalo in izbrali Ankaran. Dobra izbira. Vse do danes. Tudi te se ob sofinanciranju države udeležuje velika večina učencev. Komaj jo čakajo. Zadovoljni se vračajo. Kljub obilici dela z uvajanjem novih programov nismo mirovali s projekti. Leta 2005 smo izve-dli dva večja: Medosebni odnosi, ki je potekal dve leti, in Primerjava kulturne dediščine med šolami Primoža Trubarja. Veliko smo se naučili drug o drugem in drug od drugega.
Z letom 2009 smo začeli prejemati prve odločbe o izvajanju dodatne strokovne pomoči za učence z različnimi težavami. S tem se je začelo pospešeno zmanjševati število učencev na podružnični šoli za učence s posebnimi potrebami, saj večina učencev ostane v rednem programu. Za nekatere je to uspešno, za vse pa ne. Odmevna in uspešna v Laškem je bila organizacija in izvedba dobrodelne prireditve za nakup igral za šolski igrišči v Laškem in Debru. Hvala vsem, ki ste sodelovali in pomagali. Učenci se z veseljem zadržujejo na teh urejenih in oprem-jenih površinah. Zaradi zmanjševanja števila učencev na podružnični šoli s prilagojenim programom in ob sprostitvi nekaterih prostorov na matični šoli je bilo že ob izgradnji šole v Debru predvideno, da se bodo učenci s šole s prilagojenim izobraževanjem preselili v prostore matične šole. To smo izvedli v letu 2006, po prenovi njim namenjenih prostorov. Vsi smo zadovoljni. V tistem letu smo se prvič vključili v državni projekt Evropska vas, ki ga izvajamo vsako leto.
31
Leta 2007 je število učencev prvič padlo pod 800, bilo jih je 796 in 115 zaposlenih (za primerjavo: leta 2000 je bilo 889 učencev in 100 zaposlenih). Podružnično šolo Reka je oblikovalo komaj pet učencev. Bo ostala? Je. Je še in še vedno je zelo malo učencev. Začeli smo z načrtnim delom z nadarjenimi učenci. Po pripravah v preteklem letu smo se vključili v ŠKL. Uspeh je bil nad pričakovanji! V tem letu so se pričele K intenzivne priprave na leto 2008, poimenovali smo ga kar Trubarjevo leto. Dejavnosti so potekale na različnih S ravneh, v različnih projektih, pod skupnim naslovom Vsak začetek je težak in nepopoln. Vrhunec našega dela je bil ob dnevu šole, 8. junija, ko smo se predstavili s kulturno prireditvjo na občinski proslavi, posvečeni petstoletnici rojstva Primoža Trubarja. Že pred tem smo tistega dne pripravili dan odprtih vrat, kjer so naši učenci, učitelji in zunanji sodelavci ter učenci in učitelji K iz Pliezhausna z razstavami in delavnicami prikazovali dogodke in opravila iz časa, ko je živel Primož Trubar.
Poleg navedenih dejavnosti smo vsako leto ponosni na odlične dosežke | naših učencev na tekmovanjih iz znanja in raznovrstnih športnih disciplin ter natečajih. Niso zapisana bolj na koncu, ker da bi bila manj pomembna.
Nasprotno: preveč jih je, da bi jih našteli na tem mestu. Čestitke vsem učencem in hvala vsem učiteljem, ki učence skrbno pripravljate. Z veseljem sodelujemo ob različnih priložnostih v krajih, kjer delujemo. Čutimo, da smo njihov del in s tem učencem privzgajamo pripadnost kraju. Tu močno izstopajo podružnične šole, ki pripravljajo tudi dobro obiskane krajevne prireditve.
Krivično bi bilo, če ne bi bila izpostavljena tudi naša ustanoviteljica, Občina Laško. Ne moremo se pritoževati, da za nas slabo skrbi. Veliko sredstev namenja za šolske prevoze, dodatne dejavnosti, šolsko opremo in vzdrževanje šolskih zgradb. S pomočjo donatorjev si privoščimo tudi kaj več, kot je nujno. Niso samo materialni pogoji, ki nam (ne)omogočajo kvalitetno, umirjeno delo. V zadnjih letih se je spremenila vrsta predpisov, ki poleg strokovnih novosti nalagajo vedno več administracje. Velikokrat se sprašujem, komu ali čemu je vse to namenjeno! Obremenitve zaposlenih se množjo. Nasprotno je s plačami v šolstvu. Že nekaj preteklih let.
Včeraj se je prevesil v danes. Ko na hitro preletim napisano, se zavem, da je vse pisano v množini. Da. To niso dosežki in dogodki moje šole, temveč naše, cenjeni sodelavci - ves čas se zavedam, da sem samo prva med enaki-
Vzgoja in izobraževanje
mi, spoštovani starši in učenci - vesela sem, da nikdar nismo ostali na različnih bregovih, spoštovani krajani, predstavniki občine, podjetj in institucij, ki nam omogočate, da svoje potrebe in sanje uresničujemo, hvala vam, saj lahko le s skupnimi prizadevanji dosegamo vedno več. Danes prehaja v jutri, z novimi izzivi, cilji, pričakovanji...
Slavica Šmerc bivša ravnateljica laške šole
Ko sem se odločila napisati kratko zgodovino šolstva v Laškem, sem kar hitro spoznala, da je beseda »kratko« odveč. Omenila sem, da segajo začetki v 16. stoletje. Kako naj štiri stoletja in še malo opišem na kratko? Ni mogoče! Poleg tega sem želela zgodovinskim dejstvom dodati še nekaj osebnega, tako sem vključila misli in spomine nekdanjih učencev, učiteljev in ravnateljev. Kdor bi želel izvedeti več, mu bodo v Muzeju Laško, Knjižnici Laško in tudi pri nas na šoli radi priskočili na pomoč, lepo se jim zahvaljujem, kot tudi vsem, ki so sodelovali pri nastajanju prispevka s svojimi prispevki ali fotografijami.
Pripravila: Petra Velikonja
Voda daje in ohranja življenje
22. marca je bil svetovni dan voda. Generalna skupščina Združenih narodov ga je razglasila v Riu de Janeiru leta 1992. Gre za prizadevanje OZN-a, da ozavesti svet o akutnem problemu porabe in preskrbe z vodo. Nekateri menijo, da voda še za v čevelj ni dobra, vendar je temeljni vir življenja in njegovega ohranjanja na Zemlji. Znanstveniki so prepričani, da so prve oblike življenja davno nazaj nastale prav v vodi, v nekdanjih praoceanih. Voda je nujni vir za preživetje in delovanje vseh živih
bitij, za mnoga tudi življenjski prostor. Za nas ljudi pa ni pomembna samo v biološko-fiziološkem smislu, ampak ima še velik higienski in ekonomski pomen. Prav poraba za ta dva namena nam povzroča težave zaradi prekomernega onesnaževanja, temu pa se pridruži še onesnaževanje površinskih voda in podtalnice z nekontrolirano odvrženimi odpadki. Preko 70 % Zemljine površine pokriva voda, a le 3 % je sladke pitne vode, ki je zelo neenakomerno porazdeljena. 60 % vseh svetovnih virov sladke vode je porazdeljenih med deset držav, kar 21 pa jih že trpi pomanjkanje vode.
Srečo imamo, da Slovenija spada med tiste evropske države, ki so bogate z vodo, zato smo z njo v veliki meri dokaj dobro preskrbljeni. In imamo srečo, da voda v naravi nenehno kroži in je
tako obnovljiv vir. Vendar to ne pomeni, da lahko z njo počnemo, kakor se nam zljubi. Ljudje porabimo mnogo več vode, kot je potrebujemo. V Sloveniji letno porabimo 60 kubičnih metrov vode na prebivalca. Več kot pol te vode je bilo porabljene v gospodinjstvih, povprečno kar 117 l na dan na člana gospodinjstva. Povsem samoumevno se nam zdi, da odpremo pipo in voda teče. Vse prepogosto pa kar teče
Vzgoja in izobraževanje
in teče in teče ... (iz vodovodnih pip, namreč). Nek slovenski rek pravi: »Pravi pomen vode in okus spoznamo šele v puščavi.« Zamislimo si vsaj en dan brez vode.
Prav v tem času potekajo v Sloveniji dejavnosti ozaveščanja, ki naj bi pripomogle k ohranjanju čistih in zdravih voda, ponovni uporabi vode, preudarni in varčni rabi vseh oblik voda ter h krepitvi odnosa in zavesti o pomenu čiste vode. V tem šolskem letu je v slovenskih eko vrtcih in šolah področje vode eno od treh obveznih tematskih sklopov dejavnosti eko šol, ki je v bistvu nadgradnja lanskoletnega projekta Voda kot življenjska vrednota. V širitvi projekta smo se, poleg fiziološkega pomena vode, lotili analize porabe in kakovosti pitne vode iz vodovodnega omrežja, kakovosti vode bližnjih potokov in reke Savinje ter iskanja rešitev za zmanjšanje porabe vode in njenega onesnaževanja. Hkrati tako ozaveščamo sebe in druge o nujnosti varčevanja z vodo. Na šoli smo veseli, da imamo na novo urejene sanitarije, ki z novo opremo prav tako pripomorejo k varčevanju z vodo. Na eko dnevu smo izdelali slogane, ki nas nalepljeni ob vsaki vodovodni pipi opozarjajo, naj ta ne bo odprta predolgo in brez potrebe. Skupina učencev je poskrbela še za čistilno akcijo bližnjih potokov.
Če odmislimo druge pomene vode, lahko povzamemo, da nam kakovostna voda omogoča zagotavljanje zdravega okolja v mestih in na podeželju, s tem pa se izboljšuje zdravje ljudi. Ker je voda vir življenja, bi morala biti skrb namenjena predvsem ohranjanju vseh njenih oblik, pa tudi kakovosti. Na naši šoli si bomo za to prizadevali še naprej z ozaveščanjem in konkretnimi dejavnostmi.
Franc Brečko
Cas brez vode
V čas brez vode smo vstopili, ker smo je preveč porabili. »Ali bomo brez vode bili?« se sprašujejo vsi. »Niti za otroke je dosti ni ... Kaj bomo potem pa mi?«
Stara žena Rosa
ves pogum je zbrala
in se tja na Peco je podala,
da bi kralja Matjaža prebudila
in za pomoč ga prosila.
Za sivo meglico je zavila
in pazila, da se na poti ne bi izgubila.
Če zavila je na levo ali desno, zakašljala je resno, saj se prah je vsepovsod valil ter jo naprej podil. Končno na Peco je prišla in previdno vanjo vstopila.
Kmalu kralja Matjaža in njegove vojščake je ugledala ter upala,
da vladarja bo lahko prebudila. Roke mu na čelo in lica je položila -bela kot omela so se obarvala rdeče, ah, imela je veliko sreče.
»Kaj želiš od mene?
Prej prišle so ušive, lene -
oh . bolje, da ne rečem .,
bi kap zadela mene.
Fantom mar je le za denar in slavo,
a misliti ne znajo s svojo glavo.
Upam, da si bolj pametna od njih?
Drugače te preženem!,
tako kot sem nagnal že njih.«
»Spoštovani kralj Matjaž ni mi mar za slavo in denar -in to ni laž. Prosim za vodo le, kajti zmanjkalo je je.
Ali lahko prikličeš padavine? Da se bodo ljudje zjokali od miline, da bo kaj za spiti in za umiti.«
»Nazaj lahko zavrtim le čas, in to tako, da bodo spet prišle padavine nad vašo vas. A potem ... boste spet vodo trošili in pozabili, kakšen je čas brez nje!?« Besede te niso kaj mične, a vseeno so resnične.
»Imam čudovito zamisel!
In to takšno, da tvoj obraz ne bo več
kisel.
Upam pa, da bodo ljudje razumeli in bodo spet veseli.«
»V dolino bom šla
in k pomembnim ljudem pristopila,
otroci bodo ustvarili slike
in z njimi prelepili tudi najmanjše pike.
Narisali bodo sušo in žejo,
ko lahko tudi umrejo.«
»Potem boš zavrtel čas nazaj,
a ne pozabi, zakaj?!
Nato bom spet semkaj na Peco prišla
in zate in za tvoje vojščake
kot mati bom skrbela.«
Tako je naredila ter svojo vas in človeštvo pred strašno usodo: lakoto, sušo in žejo rešila.
Kaj nas torej tole uči: da pametno razmetavati z vodo ni! Moramo biti bolj pazljivi z njo, drugače je nekega dne zares zmanjkalo bo.
Lana Maksima Rumbak
Poustvarjanje po prebrani zgodbi
Zvezdane Majhen Čas brez vode
(Eko bralna značka, mentor: Franc Brečko)
ps jurkloster
Hiša generacij prijazno odpira vrata
Otroška folklorna skupina podružnične šole Jurklošter se zelo rada udeleži vsakega nastopa. Naši učenci zelo radi nastopajo v domačem kraju, pa tudi zunaj njega. Že kar nekaj let nas povabijo k sodelovanju v Hišo generacij. Hiša generacij je prostor z veliko pozitivne energije, ki jo oddajajo tamkajšnji obiskovalci, zato se tudi naši učenci na teh nastopih odlično počutijo in zelo dobro izkažejo. Tudi v tem letu smo že bili njihovi gostje. S spletom ljudskih plesov, pesmi in igro so učenci sodelovali ob letošnjem kulturnem prazniku, ki so ga organizirali 17. februarja. Obiskovalce so zelo navdušili, zadovoljni pa so bili tudi starši, ki so svoje otroke pripeljali na nastop. Iskreno se zahvaljujem za povabilo in topel sprejem Hiši generacij, kakor tudi staršem za prevoz njihovih otrok in
učencem za izvrstno izpeljan nastop. Takšnega sodelovanja si želim tudi v prihodnje.
Darja Horjak
Vzgoja in izobraževanje
USPESNI TEKMOVALCI GLASBENE SOLE LAŠKO -RADEČE
Učenci Glasbene šole Laško - Radeče se že vrsto let udeležujejo različnih tekmovanj in uspešno predstavljajo šolo doma in v tujini. Ste se morda kdaj vprašali, kako poteka priprava na tekmovanje? Učenčevo redno delo in medsebojno zaupanje sta pomembna dejavnika, ki vplivata na učiteljevo odločitev, da je učenec pripravljen narediti korak več v svojem izobraževanju. Poleg rednih ur pouka učitelj učencu omogoči dodatne ure, ki so bistvenega pomena za uspešno nadgradnjo njegovega znanja, zato lahko poučevanje poteka tudi ob sobotah in nedeljah. Glede na vrsto inštrumenta pa mora učenec opraviti še dodatne ure s korepetitorjem in sodelovati na različnih predtekmovalnih nastopih. Pomembno vlogo imajo starši, ki svojega otroka spodbujajo, se skupaj z njim odrečejo drugim dejavnostim, več pozornosti posvetijo njegovemu delu in mu omogočijo udeležbo na različnih tekmovanjih. Februarja je strokovni aktiv učiteljev saksofona in klarineta v Laškem organiziral celodnevno delavnico za vse učence z gostujočima učiteljema Levom Pupisom in Jožetom Kotarjem. Takšna oblika dela je prav gotovo zelo pozitivna za nadaljnji glasbeni razvoj vseh učencev, kot tudi tekmovalcev. Preden navedem uspešne tekmovalce, bi vsem učencem čestitala za dosežene rezultate, trud in prizadevno delo, njihovim učiteljem in staršem pa izrekam zahvalo za vso pozitivno energijo, ki jo ob tem razdajajo.
Na 14. regijskem tekmovanju celjske in koroške regije ter Ljubljane z okolico in Zasavjem, ki je potekalo od 16. do 18. marca, sta Anže Podlesnik (1. B kategorija, trobenta, učitelj Boštjan Župevc, korepetitorka Nina Mole) in Ernest Kramar (1. C kategorija, tolkala, učitelj Se-bastjan Snoj, korepetitorka Nina Mole) prejela srebrno priznanje, Jernej' Maček (1. B kategorija, trobenta, učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) in Martin Medvešek (1. B kategorija, tolkala, učitelj Dejan Tabor, korepetitorka Mojca Lukmar) pa zlato priznanje. Oba dobitnika zlatih priznanj sta igrala na zaključnih koncertih prvonagrajencev v Celju in Velenju in se uvrstila na 40. državno tekmovanje.
Luka Vindišar, Jurij Martinčič in Dejan Jakšič
Boštjan Župevc in Anže Podlesnik
Tina Kramar, Neva Marn in Marjanca Ocvirk
mm
IM
Nina Mole, Ernest Kramar in Sebastjan Snoj
Na 8. mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko, ki je februarja potekalo v Beogradu, sta Eva Nograšek in Anj'a Kerkoč (kategorija A, klavirski duo, učiteljica Nina Mole) prejeli drugo nagrado, Nika Deželak (kategorija B, saksofon, učiteljica Neva Marn, korepetitorka Marjanca Ocvirk), Tina Kramar (kategorija A, saksofon, učiteljica Neva Marn, korepetitorka Marjanca Ocvirk), Jurij Martinčič (kategorija B , klarinet, učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič), Luka Vindišar, (predkat-egorija klarinet, učitelj Primož Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) in Jernej Maček (kategorija A, trobenta, učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) pa prvo nagrado.
V. v
Nika Deželak
Slika: Anja Kerkoč in Eva Nograšek ter Nina Mole
Na 40. državnem tekmovanju mladih glasbenikov RS, ki je potekalo od 14.
Vzgoja in izobraževanje/Mladi
do 24. marca v Krškem in Novem mestu, je Martin Medvešek (1. B tolkala, učitelj Dejan Tabor, korepetitorka Mojca Lukmar) prejel priznanje za udeležbo, jernej Maček (1. B trobenta, učitelj Marko Razboršek, korepetitor Dejan Jakšič) pa zlato plaketo in 3. nagrado.
Mojca Lukmar, Martin Medvešek in Dejan Tabor
Dejan Jakšič, Jernej Maček in Marko Razboršek
Do zaključka šolskega leta se naši učenci pripravljajo še na tekmovanja, ki bodo v Murski Soboti, Beltincih, Nišu, Požarevcu in Italiji. Vsem želim uspešno delo in prijeten spomin na tekmovanje. Ob zaključku pa čestitam tudi našim nekdanjim učencem, sedaj dijakom in študentom, ki so letos na tekmovanjih dosegli lepe uspehe: jure Knez, Miha Salobir, Dejan Kušer, David Kajič, Nejc zahrastnik, aljaž Rozman, žan Bregar, andraž Malgaj, Krištof Hrastnik, Lea Kolman, žan zdovc in Dejan Krajnc. Posebna čestitka pa je namenjena tudi našemu nekdanjemu učencu Iztoku Hrastniku, danes zelo uspešnemu kontrabasistu, ki je nedavno opravil avdicijo v Dunajski filharmoniji. Za izjemen dosežek mu čestitamo in želimo veliko ustvarjalnega dela in prijetno bivanje na Dunaju.
Ravnateljica GŠ Laško - Radeče Rosana Jakšič
Mladinski center Šmocl v letu 2011
Lep pozdrav. Končno smo dočakali pomlad in prve sončne žarke, ki so v naše društvo ali raje podmornico prinesli pozitivno energijo in nove izzive. Namreč, komaj smo si opomogli od poplave, že smo za božične praznike izvedeli, da bomo morali letos delati še bolj zavzeto in voluntersko, ker ne bomo mogli gostiti zaposlenih v programu javnih del. Tako smo bili primorani zaposliti izkušenega vodjo mladinskega centra Roka Remica, prekrižanim načrtom navkljub pa smo nadaljevali z začrtanim kulturno-umetniškim programom za otroke in mladino.
V sodelovanju z OŠ Primoža Trubarja Laško in PŠ Debro smo v dvorani izvedli štiri brezplačne gledališke predstave za otroke razredne stopnje, ki so nam s svojim iskrenim navdušenjem pokazali, da sta ideja in koncept prenove nekdanjega kina v institucijo, namenjeno otrokom in šolski mladini, v naši občini več kot potrebna.
Utrinek iz lutkovne predstave Kako se kuha pravljica o rdeči kapici? (Foto: Tomaž Gorišek)
Nadalje smo uspeli ponoviti lansko pustovanje, ki nas je presenetilo z dvakrat večjim obiskom otrok in staršev kot lani, zato je bila organizacija in izvedba za jano Kumberger in anjo Klinar skupaj z ekipo društva toliko zahtevnejša.
Obiskal nas je tudi klovn na traktorju (Foto: Jaka Teršek)
A vse to je le uvod v naš največji letošnji projekt za otroke, ki ga bomo izvedli 10. in 11. junija na različnih lokacijah v Laškem in ga bomo pod starim imenom Pisani balon skušali po dvajsetih letih zopet oživeti za naše najmlajše. Priprave že potekajo, zato si vsi v društvu resnično želimo, da se nam boste pridružili v cirkusu resnih otročarij, pri slikanju do onemoglosti, definiciji drekca in pekca ter skrajno resnemu smejanju na ves glas.
Ker je koncept prireditev in projektov letošnjega leta v Šmoclu precej obsežen, je treba povedati tudi to, da smo na občnem zboru v marcu sprejeli težko pričakovani projekt odprtja multimedijskega centra Tv Laško, s katerim bomo mladim omogočili dodatno kreativno multimedijsko ustvarjanje in vključevanje v druge projekte društva. Želimo si, da bi nam do konca aprila uspelo urediti primerne prostore skupaj z nabavo video opreme in druge tehnične infrastrukture, s čimer bomo lahko začeli s prvimi video projekti. Vzporedno je v marcu mojster glasbe in organiziranega hrupa Tomaž Gorišek organiziral koncert skupine Stranci iz Celja in No Rules iz Bosne, ki so nas skupaj s pestro izbiro občinstva glasbeno zadovoljevali, dokler Tomaž ni rekel "zdaj pa res morate domov".
Sladkanje s krofi (Foto: Jaka Teršek)
Stranci & No Rules (Foto: Rok Deželak)
Za konec vas vsi v društvu vabimo, da si več o našem delovanju in prireditvah pogledate na naši spletni strani www.smocl.com, kjer boste v foto galeriji zagotovo našli tudi sebe. Do prihodnjega biltena vas v imenu celotne ekipe društva Šmocl pozdravljam in upam, da se vidimo na kateri od naših prireditev.
Jurij Šuhel
35
Vseslovenska mladinska akcija MladeFace
Glede na splošno javno prepričanje in stereotipno dojemanje mladih, da so v večini pasivni, politično neaktivni, oportunistično naravnani, nevljudni in nestrpni do starejših, neprimerno vzgoj'eni v tem norem času, v katerem delujejo zmedeno, neodločno, ravnodušno in neobčutljivo, kar se tiče občih socialnih vrednot, ter trpijo kronično pomanjkanje moralnih vrednot ... je sedaj priložnost, da dokažemo ravno nasprotno. Da opozorimo nase. Da porušimo stereotipe. Vsi mladi.
Tako je skupina mladih dala pobudo za vseslovensko mladinsko akcijo, ki smo jo poimenovali MladeFace. Želja je, da bi vse mladinske organizacije in drugi akterji na mladinskem področju združili moči ter sledili skupnim ciljem in namenom, to pa je, povezati vse mlade in prebuditi kolektivni
Vega Multi Pro
Vega je bil slovenski matematik, ki je kot oficir služil v avstrijski vojski. Multi pomeni nekaj univerzalnega, večkratnega. Pro pomeni profesionalnost. Ime naj bi torej pomenilo nekaj slovenskega, dobrega tudi za druge, univerzalno napravo, namenjeno tako ljubiteljskim elektronikom kot profesionalcem.
V tej napravi, manjši od škatlice za cigarete, ki jo zlahka spravimo v žep ali položimo na roke, je za zdaj združenih že enajst napravic, njihovo število pa raste iz meseca v mesec. Strojna podlaga in profesionalen dizajn sta predpogoj za razvoj programja, ki kar raste. Napajalnik, osciloskop, frekvenčni analizator, Fouriejeva frekvenčna analiza, Lissajoujeve krivulje, generator napetosti, digitalna ura, frekvencmeter, analizator stanj in registrator - to so zaenkrat funkcije, ki jih to malo čudo zmore.
36
duh v dobi individualizma; ozavestiti javnost o moči mladih; pretvarjati apa-tijo v opolnomočnost skozi pristno civilnodružbeno iniciativo; podreti stereotipe o mladih; motivirati mlade k povezovanju in večji aktivnosti tudi v prihodnje in ozavestiti javnost o pomenu solidarnosti in medgeneracij-skega sodelovanja.
Akcija bo potekala v sklopu mednarodnega leta mladih, in sicer 21. maja po vsej Sloveniji in zamejstvu. Na ta dan ste mladi pozvani, da naredite vsaj eno dobro delo. Dobro delo določi posameznik ali skupina posameznikov glede na svoje zmožnosti in želje. Bistvo je, da se naredi nekaj dobrega za nekoga ali okolico. Šteje prav vsako dobro delo, saj gre za senzibiliziranje mladih glede potreb njihovega lokalnega in družbenega okolja. Regijski koordinatorji akcije smo v vsakem kraju poiskali lokalne koordinatorje (v Laškem je vlogo lokalnega koordinatorja prevzelo društvo Študentski mladinski otroški center Laško - Šmocl), ki bodo z vzpostavitvijo info točk osveščali mlade o akciji in jih spodbujali k last-
Mladi/inovacije
ni angažiranosti ter priskočili na pomoč s komunikacijsko podporo in svetovanjem. V teh dneh se postavlja spletna stran www. mladeface.si, kjer bo možno najti koristne in relevantne informacije (npr. kontakte lokalnih koordinatorjev, podpornikov, seznam aktivnosti v določenih občinah na dan akcije) in kjer bomo mladi vpisovali svoja dobra dela, ki jih bomo izvedli na dan, ko bo akcija potekala. Hkrati pa pozivamo druge javnosti, podjetja, organizacije, pa tudi posameznike, da se na portalu pozanimate o dobrih delih v svojem okolju in mladim omogočite izvedbo te aktivnosti tudi z izposojo ali darovanjem potrebnih sredstev ali pripomočkov.
Za več informacij: tina.rataj@hot-mail.com ali tina.savinjska@mlade-face.si oziroma (v Šmoclu) na info@ smocl.com.
Tina Rataj
Za pokritje še več vsebin elektrotehnika in računalniškega tehnika bomo dodali še homogeni programski jezik (programiranje po zgledu industrijskih krmilnikov) in odprt komunikacijski protokol z zgledom v c# za izdelavo seminarskih nalog, diplom ali maturi-tetnih nalog. Tu si bom privoščil sporno trditev, in potem nič več ne ostane. Strojna napravica zmore popolnoma programirljiv generator napetosti, pro-gramirljivo digitalno uro, dva napetostna in dva tokovna analogna vhoda, frekvencmeter in štiri digitalne vhode/ izhode. Več kot dovolj za pisanje aplikacij na strani osebnega računalnika, ki presegajo mojo domišljijo in so omejene z nabojem mladine, če ima seveda v rokah pravilno orodje. Ker naštevam načeloma univerzalna hotenja naravoslovno orientiranega koščka populacije, državne meje naj ne bi povzročale ovir. Slovenski inovatorji so nama z Živo že izrazili priznanje, s tem učilom sta opremljeni dve šoli, sam ga uspešno uporabljam, kjer učim. Priročnik si lahko pogledate na spletni strani.
Še malooinovativnosti.Ino-vativnost vedno poenostavi neko opravilo in tako osupne ali vsaj pritegne. Inovacije se vedno rojevajo kot nekaj abstraktnega med ustvarjalnim razmišljanjem, običajno
ko rešujemo probleme. Za uspešno inovacijo je najprej treba zaznati in razvrstiti probleme. Učila morajo biti poceni, trpežna, lahka za delo in čim bolj univerzalna. Vsaka neizpolnjena našteta želja pomeni kup težav. Inovativnost je neprestani proces od začetka zavedanja človeka do danes. Tehnologija nam v tem procesu postavlja omejitve, ideje običajno čakajo na pojav primerne tehnologije, ko se določeni parametri zadosti dobro izboljšajo, da je taka inovacija sploh uresničljiva.
USB (univerzalni serijski priključek), prilagojeni mikrokontrolerji in stara dobra DIL (Dual in line) podnožja so omogočila izvedbo priključevanja enostavnih vezij brez uporabe priključnih kablov, ki so poznano najdražji in najobčutljivejši del naprav.
Vsestranska meritev in analiza filtra 1. reda s pomočjo Vega Multi Pro
Mag. Šuhel Boštjan Živa Šuhel
mmm m
Šport in rekreacija
Planinsko društvo Laško
S strumnimi koraki proti novim izzivom
Leta hitro minevajo in kar 84 let je že minilo od začetka delovanja Planinskega društva Laško. Člani društva so se tudi letos zbrali na občnem zboru in skupaj pregledali rezultate svojega dela v letu 2010 ter si ambiciozno zastavili naloge in cilje za leto 2011. Društvo, ki šteje 227 članov (leta 2010 se nam jih je pridružilo 25 novih), je v letu 2010 preseglo zastavljene cilje. Da je zelo
dejavno, se kaže v odlični urejenosti pohodnih poti, skrbi za varno, zdravo in zanimivo preživljanje prostega časa članov in drugih pohodnikov na planinskih poteh v Sloveniji in deloma tudi v tujini, varo-vanju gorske narave, organiziranju in vodenju mladinskih taborov, organi-ziranju tekmovanj v orientaciji, skrbi za izobraževanje svojih članov (šest članov se je udeležilo licenčnih izpopolnjevanj na različnih področjih delovanja planinstva), vzgoji mladih, osveščanju obiskovalcev planin ...
Vodniki (kar 12 jih šteje društvo) so v preteklem letu uspešno in varno izvedli 34 planinskih pohodov, od tega deset za Društvo upokojencev Laško. Trinajst markacistov je skupaj z drugimi člani društva opravilo kar 576 ur prostovoljnega dela pri urejanju in nadelavi varnih planinskih poti v občini Laško, med katerimi bi posebej izpostavil ureditev pohodne poti iz Govc do Govškega brda, poti
Vesna Bezgovšek na mednarodnem turnirju v Laškem druga
Karate zveza Slovenije ter tehnični organizatorji, Karate klub Polzela in Ichi-Ban Laško, so 12. in 13. marca v dvorani Tri lilije organizirali najmočnejši mednarodni turnir doslej, 11. odprto prvenstvo Slovenije - Thermana SLO open. Na njem je sodelovalo 650 tekmovalcev iz 80 klubov iz 12 držav: Avstrije, Nemčije, Madžarske, Slovaške, Hrvaške, Švice, Srbije, Črne gore, Bosne, Italije, Romunije in Slovenije. Med njimi so bili tudi dobitniki kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev tako v članskih kot mlajših kategorijah. Domačinka Vesna Bezgovšek se je na domačih
8. Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za invalide Thermana Open 2011
Organizacijski komite Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja organizira že 8. Odprto prvenstvo Slovenije v namiznem tenisu za invalide Thermana Open 2011. Turnir bo potekal od 4. do 7. maja med 9. in 20. uro v športni dvorani Tri lilije, udeleženci pa bodo kot že vsa leta doslej nastanjeni v Thermani Laško. Neprecenljivo bo tudi delo učencev
tleh odlično borila in osvojila srebrno medaljo med članicami.
Jasmina Štorman
domačih osnovnih šol, ki bodo pobirali žogice. Letošnja udeležba bo rekordna, saj se bo za namiznoteniškimi mizami pomerilo kar 355 tekmovalk in tekmovalcev iz 37 držav. Največ jih prihaja iz Francije, sledi Kitajska, ki se bo Slovencem predstavila prvič, prvič pa prihajajo v Laško tudi predstavniki Singapurja in Nigerije. Osemčlansko slovensko ekipo bodo pod vodstvom glavnega trenerja Damijana Lazarja in pomočnika Darka Kojadinoviča sestavljali: Mateja Pintar, Andreja Dolinar, Barbara Meglič, Jolanda Belavič, Bo-
na Babo in turistične pohodne poti na Hum.
V sodelovanju z drugimi društvi, Občino Laško, Stikom, posameznimi gospodarskimi družbami, kot sta Pivovarna Laško in Thermana Laško, Društvom za ohranjanje vrednot NOB, Strelsko družino Dušana Poženela in Društvom za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije na Štajersko ter medijev (Novi tednik in Radio Celje), smo prispevali k izvedbi njihovih prireditev in pohodov. Sodelovali smo tudi z MDO Zasavje in Planinsko zvezo Slovenije. Posebej bi izpostavil še, da smo lani opravili 835 ur prostovoljnega dela. Člani sami, poleg članarine, pokrivamo vse stroške delovanja društva (uporabljamo lastne prevoze, naprave in stroje za delo ...). Društvo je tudi 90-odstotni lastnik planinskega doma na Šmohorju in kljub pomanjkanju finančnih sredstev skrbi za soliden videz doma.
Tudi v letu 2011 smo si zastavili zelo ambiciozno zastavljene cilje, verjamem, da jih bomo s skupnimi močmi in prostovoljnim delom v celoti izvedli oz. celo presegli. Varen korak vsem in vabljeni, da se nam pridružite.
Cveto Brod
jan Lukežič, Ivan Lisac, Primož Kancler in Davorin Dervarič.
Silva Razlag Foto: Ivo Drinovec
37
Potopis
Alpinistična odprava Andi 2009 - Peru
Po tem, ko smo nekaj mesecev iskali primerno destinacijo za alpinistično odpravo, smo se jernej Gračner (vodja), uroš Gračner, Matej Knez in Sašo Ocvirk, člani alpinističnega odseka Celje Matica, odločili za perujske Ande ali natančneje pogorje Cordillere Blance.
Po vseh organizacijskih in drugih obveznostih 14. maja 2009 končno napoči dan odhoda. S kombijem se odpeljemo do Milana, kjer se vkrcamo na letalo, odletimo proti Madridu in naprej proti Limi. Zaradi goste megle se tal Južne Amerike najprej dotaknemo na nekem vojaškem letališču, kjer natočimo gorivo in odletimo proti desetmilijonski perujski prestolnici Limi. Tam smo po natanko 18 urah letenja. Zaradi za-
f
■
mude letala zamudimo vse avtobuse do mesta Huaraz na 3.000 metrih nadmorske višine, ki je naše izhodišče za vse vzpone. Čas, ki ga imamo do odhoda avtobusa ob 23.00 po lokalnem času (sedem ur za nami), izkoristimo za ogled mesta. Revščina, kriminal, nazadnje pa še opozorilo policista, da se je zvečer nevarno sprehajati po ulicah Lime, nas kmalu po mraku privedejo na avtobusno postajo, kjer ob pivu počakamo do odhoda avtobusa. Po osmih urah vožnje v Huarazu doživimo kulturni šok, pa čeprav smo ga s podobnih odprav že vsi nekako vajeni. A takšni, kot smo, se hitro udomačimo. Prvi dan ostanemo v mestu, saj se želimo čim prej aklimatizirati oz. navaditi na višino, že drugi dan pa odidemo na krajši aklimatizacijski izlet do idiličnega jezera Antacocha,
ki leži na višini 3.900 metrov. Po vrnitvi v Huaraz se vsi odlično počutimo, zato se že kar naslednji dan odpravimo proti jezeru Llaca na višini 4.300 metrov, kjer postavimo bazni tabor (B. C.), odidemo še 200 metrov višje, se vrnemo do B. C. in prespimo. Naš cilj je 5.686 metrov visok Vallunaraju. Naslednji dan ima Uroš zdravstvene težave zaradi višine, zato se z Jernejem odpravita nekaj sto metrov nižje, Sašo in jaz pa nadaljujeva višje proti Vallu-narajuju. Kmalu naju ustavijo neprehodna ledeniška reka, na drugi strani pa mokra in gladka skalna stena. Ker se vreme močno poslabša, poslabša pa se tudi Uroševo zdravstveno stanje, se še isti dan vrnemo v Huaraz. Ker smo s hitrostjo aklimatizacije pretiravali, smo nekaj dni prisiljeni ostati v hostlu v Huarazu. Ko se naše počutje nekoliko izboljša, se odpravimo v lokalno zdravilišče, da bi plavali na višini okrog 3.500 metrov in se tudi tako privajali na višino. A ko pridemo do bazena s termalno vodo, vidimo, da je ta povsem rjava! Naše začudenje kmalu opazi lokalni kopalec in nam pojasni, da je voda sicer res videti umazana, vendar vsebuje veliko mineralov, ki so dobri za zdravje. Po krajšem premisleku se v - po zagotovilih domačina - zdravilni vodi znajdemo tudi mi.
Jernej in Sašo 22. maja odideta v dolino Ischince, kjer postavita B.
C., Uroš in jaz pa se jima pridruživa dan pozneje, ko se počutiva nekoliko bolje. Isti dan Jernej in Sašo dosežeta vrh Urusa - 5.420 metrov. Čez dva dni odrinemo na bivak pod naš naslednji cilj, 5.530 metrov visoko Ischinco. Po nekaj pogovorih se odločimo, da se proti vrhu ne bomo odpravili po normalni smeri, ampak direktno čez zahodno steno gore. No, pozneje smo ob vrnitvi v Huaraz v uradu za vzpone izvedeli, da smo s tem vzponom pravzaprav opravili prvenstveno smer, Jernej in Uroš pa sta jo celo drzno presmučala. Poimenovali smo jo Celjska smer in jo ocenili z oceno: D-, 40°-60°, 550 m, z vidika alpinističnega smuka pa S5-. Zaradi slabih razmer v steni in slabega vremena opustimo misel, da bi splezali še na sosednjo, 6.162 metrov visoko Ranrapalco. Vrnemo se v dolino Ischince, sam pa naslednji dan dosežem vrh Urusa. Po šestih dneh bivanja na višini ne manj kot 4.400 metrih se vrnemo v Huaraz, kjer si polnimo baterije za naslednje vzpone. Počitek ne traja prav dolgo in 31. maja se s taksijem odpeljemo proti Piscu. V mislih imamo Mehiško smer v južni steni, kjer pričakujemo srednje zahtevno plezanje, vendar se kmalu izkaže, da smo se še kako motili. Že sama vožnja v dolino pod omenjeno goro je precej adrenalinska, saj nas vozi samooklicani »šumaher«. Kljub uničenim cestam in še bolj uničenemu vozilu našega »šumija«, ki bolj spominja na razbit dirkalnik kakšnega rally voznika, se srečno pripeljemo v dolino pod Pisco. S taksistom se dogovorimo, da nas v dolini počaka do naslednjega večera, ko naj bi se vrnili. Naše načrte o lahkem plezanju razblinijo nepredelan sneg, razbit ledenik pod steno in vršne gobe, za katere smo bili še pri opazovanju iz doline prepričani, da so nekakšne »rampe«, ki bodo omogočale enostaven izstop iz stene. Toda strmina proti koncu stene se stopnjuje, razmere pa so vedno slabše. Tako za zadnjih 50 višinskih metrov porabimo kar pet ur in pol, saj moramo kopati mokast sneg (snežne gobe), da pridemo do kolikor toliko trdne podlage, po kateri je možno izplezati na rob stene. Vseskozi
Potopis
nam grozi plaz, ki bi ga lahko sprožili s kopanjem, varovanja pa v zelo strmi steni skoraj nimamo. Po točno desetih urah plezanja in zmrzovanja v 350-metrski južni steni Pisca se le zasliši Jernejev glas, ki naznanja, da je stena premagana. Po 18 urah hoje, plezanja in plazenja po ledeniku smo nazaj v B.C., pripravimo si skromno večerjo, se namestimo v šotor in zaspimo. Naslednji dan si oprtamo vsak svoj približno 20 kilogramov težak nahrbtnik in utrujeni odrinemo proti dolini. Tam nas naš dirkač »šumi« v zavetju sence in s pivom v roki še vedno potrpežljivo čaka. Ko se natovorimo, nam v tolažbo pove še, da nima vozniškega izpita. Sledi nekajurna divja vožnja nazaj v Huaraz. Ker so razmere v hribih še vedno slabe, se odločimo, da odidemo na bližnji vrh Vallunaraju, ki smo ga nameravali osvojiti na začetku odprave. V baznem taboru se nam pridruži še Gerard Krebs, ki je bil član druge četverice celjske od-pravarske ekipe. Naslednji dan, 6. junija, Uroš, Gerard in jaz dosežemo vrh 5.686 metrov visokega Vallunarajuja, s katerega Uroš Gračner še smuča. Sašo isti dan osvoji vrh sosednje, 5.200 metrov
visoke gore Rima Rima. Naslednji dan vrh Vallunarajuja osvoji in presmuča še Jernej, ki se je prejšnji dan nesrečno izgubil v temi. Še isti dan se vrnemo v Huaraz, si privoščimo nekaj dni počitka,
"V
obiščemo starodavno mesto Chavin in v svojem najljubšem baru Extrem bar organiziramo še slovenski večer, na katerem obiskovalcem predstavimo nekaj slovenske glasbe in kulture. Do jutra se tako pošteno zabavamo.
Vsi štirje člani odprave se 10. junija podamo še v dolino Santa Cruz k našemu zadnjemu cilju, gori Alpamayo. Po dveh dneh hoda proti bazi nas Jernej zaradi vedno slabšega počutja zapusti. Uroš, Sašo in jaz odidemo najprej proti »morena kampu« in naslednje jutro še proti »cool campu« (eden od višinskih taborov, ki v celoti leži na snegu), od koder prvič zagledamo naš cilj, zahodno steno Alpamaya. Precej izmučeni postavimo šotor na višini 5.400 metrov, izobesimo trobojnico, se najemo in zaspimo. V zgodnjih jutranjih urah se z veliko muko spravimo iz toplih spalnih vreč in šotora in se odpravimo pod steno. Temperatura niha nekje okrog -20 °C. V hladnem jutru dokaj hitro napredujemo, ves čas pa nas preseneča naklon stene, saj mest za počitek pravzaprav sploh ni, edini stik s podlago pa so konice derez in cepinov.
In memoriam: Po več kot 400 alpinističnih vzponih doma in po svetu je kruti glas usode končal mlado življenje, s tem pa tudi izjemen niz vzponov. Uroš Gračner - Curi se je 2. marca 2011 smrtno ponesrečil pri sestopu, v grapi med Travnikom in Šitami v Julijskih Alpah.
■
Kljub temu precej hitro, po šestih urah plezanja po Francoski smeri, stopimo na zelo ošiljen vrh Alpamaya, sledi stisk rok, malo fotografiranja naokoli, nato pa se začnemo hitro spuščati, saj se nam že približuje fronta. Približno petnajst minut pozneje začne snežiti, zato nam sestop tu in tam popestri pršni plazič. Po približno desetih spustih ob vrvi ponovno stojimo pod zahodno steno 5.947 metrov visoke najlepše gore sveta. Sledi ponovni počitek v upanju, da bi se naslednje jutro odpravili še na sosednji hrib, Quiterahu, visok 6.050 metrov, vendar se zaradi utrujenosti (na višini, višji od 5.000 metrov, se telo pravzaprav ne regeneri-ra več) in novozapadlega snega, zmanjkalo pa nam je tudi hrane, odločimo, da se bomo rajši vrnili v dolino in s tem lepim vzponom zaključili našo odpravo. Sledi ponovno dva- do tridnevno vračanje v Huaraz, kjer se močno okrepčamo in spočijemo. Za konec se Jernej, Uroš in jaz odpravimo še na skalno plezanje v Antacocho, Sašo pa zaradi povišane temperature ostane v Huarazu. Plezamo po direktni smeri z oceno 6b, 200 m. Lepo vreme nas zavede, saj smo oblečeni bolj poletno, pozabljamo pa, da smo na višini 4.000 metrov. In tako nas tudi med našim zadnjim vzponu v Andih kar pošteno nazebe. Nato se v nekaj dneh vrnemo v Limo in preživimo čudovit dan na Tihem oceanu. Še isti dan se, polni novih izkušenj in doživetij, po šestih tednih odpravimo na dolg let proti domu, in se 26. junija spet snidemo z domačimi.
Z odpravo smo bili zelo zadovoljni, saj smo kljub slabim razmeram v stenah (takšna je bila na splošno vsa sezona), opravili pet dobrih vzponov. In glede na okoliščine smo bili zadovoljni tudi kljub temu, da smo imeli na začetku zastavljene nekoliko višje cilje.
Matej Knez
Napovednik
NAPOVEDNIK PRIREDITEV
APRIL
Od 13. aprila do 13. maja
Center starejših - Hiša generacij: Slikarska razstava Janeza Medveška Utrinki s poti (vsak dan med 8. in 16. uro) Sobota, 16. april
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) Ponedeljek, 18. april
Rimske Toplice, pri turističnem biroju: Čistilna akcija (od 15. ure dalje) (Turistično društvo Rimske Toplice)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Kvačkane ogrlice - Marija Kamenšek (9.00-11.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Svetovalno-izobraževalno druženje mladih mamic z malčki - Romana Vasiljevic (10.00-12.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Kulturna prireditev Velikonočni običaji (KD Anton Tanc iz Marija Gradca) Torek, 19. april
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Ali še znam varno voziti avto? Osvežitev znanja iz cestnoprometnih predpisov - Andrej Titan (AMD Laško) (ob 9. uri) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) Knjižnica Laško: Srečanje s pisateljico, pesnico in oblikovalko Ifigenijo Simonovic Zagoričnik ob slovenskih dnevih knjige in zaključku Bralne značke za odrasle (ob 19. uri) Sreda, 20. april
Center starejših - Hiša generacij Laško: Rože iz krep papirja - Marica Lesjak (9.00-11.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Knjižna kazala - Marjeta Knez (9.00-11.00) četrtek, 21. aprila
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Oblikovanje gline - Center za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (9.00-11.00)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) Center starejših - Hiša generacij Laško: Rejništvo za danes in jutri - Karmen Koprivc Grajžl in Marjeta Ferlež (16.00-17.45)
Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
Zlata dvorana hotela Zdravilišče Laško: Koncert Mešanega pevskega zbora Celje (ob 20. uri)
Petek, 22. april
Center starejših - Hiša generacij Laško: Literarni krožek - Zlata Strel (ob 10. uri) Ponedeljek, 25. april
Škofce: Jurjevanje (ob 15. uri) (KD Miklavž) Sreda, 27. april
Lokavec-Lovrenc (start »pri Blatniku«): Pohod na Lovrenc in piknik (ob 9. uri) (Turistično društvo Rimske Toplice, startnina 5 EUR) Sobota, 30. april
Globoko pri Rimskih Toplicah: Rimski večer ob kresu (ob 21. uri) (KD Rimljan) Podružnična šola Lažiše: Srečanje godcev ljudskih viž in drugih glasbenikov, kresovanje (ob 19. uri) (KD Miklavž)
MAJ
Nedelja, 1. maj
•	Kopitnik: Praznovanje 1. maja (Planinsko društvo Rimske Toplice) Torek, 3. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.30) Od srede, 4. maja, do sobote, 7. maja
•	Dvorana Tri lilije: Mednarodno tekmovanje invalidov v namiznem tenisu četrtek, 5. maj
•	Aqua Roma: Občinsko prvenstvo upokojencev v ruskem kegljanju (ob 9. uri) (Društvo upokojencev Rimske Toplice)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
Petek, 6. maj
•	Gasilski dom Rimske Toplice: Rimski večer z gostjo Marjano Novak, direktorico Rimskih term (ob 19. uri)
Sobota, 7. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) Od ponedeljka, 9. maja, do petka, 13. maja
•	Gasilski dom Rimske Toplice: Razstava ročnih del skupine Tavžentrože
(otvoritev razstave bo ob 18. uri, ogled razstave pa bo mogoč vsak dan 9.-12. ure in 14.-18. ure) Torek, 10. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Kulturni center Laško: Kviz Male sive celice s Pavletom Ravnohribom za učence ob zaključku Megakviza (ob 10. uri) (Knjižnica Laško)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) četrtek, 12. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
•	Kulturni center Laško: Območno srečanje odraslih pevskih zborov (ob 19.30) Petek, 13. maj
•	Aqua Roma: Organizacija in izvedba turnirja štajerske lige v taroku (ob 17. uri) (Društvo Valat)
Sobota, 14. maj
•	Rimske Toplice: Kolesarjenje v Jurklošter in nazaj ter piknik (startnina za odrasle 5 EUR, za otroke 3 EUR) (start pri Aqua Romi med 9.00 in 9.30) (Turistično društvo Rimske Toplice)
Ponedeljek, 16. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Razstava cvetja iz nogavic Cvetje v maju (otvoritev razstave bo ob 18. uri, ogled razstave pa bo mogoč vsak dan 9.-16. ure do nedelje, 22. maja)
•	Zlata dvorana hotela Zdravilišče Laško: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 20. uri)
Torek, 17. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
•	Aqua Roma: Odprto prvenstvo v balinanju za pokal Aqua Rome (ob 16. uri) (Društvo upokojencev Rimske Toplice)
četrtek, 19. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klepet v dobri družbi (ob 16. uri)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
Kulturni center Laško: Odprtje razstave območne likovne dejavnosti (ob 18. uri)
- Hiša generacij Laško: Druženje s kamero - Boža in Bojan Herek (ob 13.
Petek, 20. maj
•	Center starejših uri)
•	Knjižnica Laško: Potopisno predavanje Petre Draškovič - Altaj (ob 19. uri) Od petka, 20. maja, do nedelje, 22. maja
•	Pri Kulturnem centru Laško: Športni vikend Laško Sobota, 21. maj
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
Torek, 24. maj			
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
Četrtek, 26. maj			
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
• Center starejših -	Hiša	generacij	Laško:
adba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
•	Knjižnica Laško: Jelka Stopar Metelko - Gojenje sobnega cvetja (ob 19. uri) Petek, 27. maj
•	Knjižnica Laško: Gledališka predstava Piki je sam doma v izvedbi Družinskega gledališča Kolenc ob zaključku predšolske bralne značke (ob 9.30 v Kulturnem centru)
Torek, 31. maj
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)
JUNIJ
četrtek, 2. junij
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Ruska steza-Senožete-Borovo: Tradicionalno srečanje ljubiteljev nordijske hoje Laškega in Rimskih Toplic (ob 10. uri) (Društvo upokojencev Rimske Toplice) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
Knjižnica Laško: Pogovor o Bralni znački za odrasle (ob 19. uri) Petek, 3. junij
Gasilski dom Rimske Toplice: Rock koncert (od 19. ure dalje) (PGD Rimske Toplice) Sobota, 4. junij
Center starejših - Hiša generacij Laško: Druženje ob petju (ob 18. uri) Gasilski dom Rimske Toplice: Gasilska veselica (od 19. ure dalje) (PGD Rimske Toplice) Ponedeljek, 6. junij
Zlata dvorana hotela Zdravilišče Laško: Koncert Ženskega pevskega zbora Laško (ob 20. uri)
Torek, 7. junij
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) Center starejših - Hiša generacij Laško: Skupina za starše - Polona Teršek (ob 19.30) Sreda, 8. junij
Aqua Roma: Odprto prvenstvo v ruskem kegljanju za pokal Aqua Rome (ob 16. uri) (Društvo upokojencev Rimske Toplice)
četrtek, 9. junij
Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00) Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri) Center starejših - Hiša generacij Laško: Telovadba - Majda Šipek (1. skupina: 18.00-19.00, 2. skupina: 19.00-20.00)
Kulturni center Laško: Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin (ob 18.00) Petek, 10. junij
OŠ Antona Aškerca: Dan odprtih vrat, stare igre, medgeneracijsko druženje (dopoldne) Rimske Toplice, v parku »pri Purgu«: Letni kino (ob 21. uri) (KD Rimljan) Sobota, 11. junij
•	Zidani Most-Širje-Senožete-Rimske Toplice: 16. Pohod po Aškerčevih poteh (7.-15. ure) (KD Antona Aškerca Rimske Toplice v sodelovanju z društvi in KS Rimske Toplice, društvi in KS Zidani Most ter Občino Laško)
Torek, 14. junij
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Klekljanje - Marjeta Dremel (7.00-9.00)
•	Center starejših - Hiša generacij Laško: Nordijska hoja - Jožica Rajh (ob 15. uri)

Predstavljamo vam vodje policijskih okolišev na PP Laško
Zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja je temeljno poslanstvo policijskega dela, ki se lahko uresničuje samo skupaj z ljudmi, med katerimi in za katere policisti delujemo. Takšno delovanje se imenuje »v skupnost usmerjeno policijsko delo«. Ta izraz pomeni filozofijo dela policije, ki daje večji poudarek sodelovanju z lokalno skupnostjo oziroma z ljudmi v lokalni skupnosti. V takšnem policijskem delu ima najvidnejše mesto vodja policijskega okoliša. To je policist, ki ga najpogosteje srečujete na ulici, v bloku, lokalu, podjetju, vrtcu, šoli, to je policist, ki v začetku septembra pred šolo varuje vaše otroke, ki sodeluje na sestankih z različnimi organizacijami in društvih v lokalni skupnosti, in je policist, ki vam svetuje, kako se zavarovati pred vlomilci in tatovi. Temeljna naloga vodje policijskega okoliša je, da spoznava dogodke oziroma okoliščine, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na varnost posameznika, te okoliščine analizira, poskuša ugotoviti vzroke, v nadaljevanju pa opravi določene naloge z namenom, da se odpravijo vzroki za nastanek različnih okoliščin, ki lahko ogrožajo varnost (prizadeva si odpraviti t. i. kriminogene dejavnike). Zato vas vodja policijskega okoliša obišče, se z vami pogovori, vse zato, da bi odpravil okoliščine, ki bi lahko vodile do varnostnih dogodkov. S tem želi prispevati, da bi bili čim bolj varni. Pri tem je njegovo glavno orodje komunikacija z ljudmi (predvsem prisluhniti težavam posameznikov v zvezi z zagotavljanjem varnosti in svetovanje). Ker v zadnjem času ugotavljamo, da občani »svojega« vodje policijskega
okoliša ne poznajo, obenem pa so delo vodij policijskih okolišev na Policijski postaji Laško pričeli opravljati drugi policisti, vam jih predstavljamo.
Bojan Šipek: vodja policijskega okoliša za območje Laškega, Rečice pri Laškem in Marija Gradca.
Robert Bezamovski: vodja policijskega okoliša za območje Rimskih


Toplic, Sedraža, Vrha nad Laškim, Šentruperta, Jurkloštra in Zidanega Mosta.
Danijel Hiter: vodja policijskega okoliša za območje Radeč, Vrhovega, Jagnjenice in Svibnega. V Radečah deluje tudi policijska pisarna, ki ima uradne ure ob ponedeljkih med 8. in 10. uro ter ob sredah med 14. in 16. uro.
Če potrebujete pomoč ali druge informacije, povezane z zagotavljanjem varnosti ljudi in premoženja, se lahko obrnete tudi na vodje policijskega okoliša, in sicer po e-pošti Policijske postaje Laško: pp_lasko.puce@policija. si ali po telefonu: 03 73 44 830.
Janez Kejžar Pomočnik komandirja PP Laško
TUKAJ JE LAHKO VAŠ OGLAS
733 87 12 bilten@lasko.si

HOTEL HU1VI LAŠKO
HOTEL I RESTAVRACIJA I PIVNICA I PLESNI CENTER
O
WELLMESS PARK LAŠKO
TERME I WELLNESS I HOTEL I KONGRESNI CENTER
Vabljeni na odlične malice in kosila! Malice vam nudimo od ponedeljka do petka do 14.00 ure. Pri malici si lahko brez doplačila postrežete z dnevno juho iz samopostrežnega bifeja in sveže pečenim domačim kruhom, solato pa si lahko sestavite po svojem okusu iz solatnega bifeja.
ImI TUERMmALaško
Informacije: 080 81 19 | www.thermana.si | info@thermana.si | Hotel Hum 03 734 88 00 | Termalni Center 03 734 89 00
Oglas
Novosti iz Laškega
V	Pivovarni Laško, matični družbi Skupine Laško, ne počivamo na preteklih uspehih. Usmerjenost v razvoj in izpopolnjevanje ter naklonjenost spremembam sta nam omogočali rast in krepitev skozi 185 let in z enako miselnostjo vstopamo v novo sezono.
V	Laškem smo jo otvorili s širitvijo naše mladostne blagovne znamke Bandidos, linije mešanih pijač s pivom. Ta je v svojo družbo sprejela novega člana - Bandidos Sun.
Izdelek s sončnim okusom pomaranče in guave, ki je na trg kot prvi od štirih novosti prišel v prvi polovici marca, je zagotovo prepričal naše stalne, pa tudi nove potrošnike. Na voljo je v enakih pakiranjih kotosta-la paleta okusov, osnovno pakiranje je nepovratna steklenica 0,33 l.
Vrzel v krovni blagovni znamki Laško je prav tako v sredini marca zapolnil nov brezalkoholni napitek, Laško Malt. Izdelek na osnovi slad-nega ekstrakta, v dveh okusih: jabolko in breskev je na vo Ijo v povratni steklenici 0,33 l.
Hkrati se je trgu predstavil tudi nov izdelek krovne blagovne znamke Laško, lahko pivo Laško TRIM. Kot večina velikih proizvajalcev sledimo globalnim trendom in željam potrošnikov.
Laško TRIM, z 2,5 volumskimi odstotki alkohola sodi v razred lahkih piv in je tako razveselil marsikaterega pivopivca. Osnovno pakiranje je povratna steklenica 0,5 l.
Krono novih izdelkov Pivovarne Laško v letu 2011 pa predstavlja četrti po vrsti, saj je tako po kategorizaciji izdelkov Pivovarne Laško kot tudi po poznavanju širše javnosti
NOVOST na trgu. iC Cider, jabolčno vino. Vsebuje 4 volumske odstotke alkohola, je rezultat domačega znanja in razvoja, izdelek pa nosi pečat sodobnega designa in podpis laške kvalitete. Blagovna znamka iC Cider pooseblja naravnost, zapeljivost ter povabilo k druženju. Z ali brez raz I oga. Na trg prihaj a v prvi polovici aprila, osnovno pakiranje pa bo v nepovratni steklenici 0,4 l.
Kljub omejitvam okolja na trg vstopamo z željo zagotavljanja pestrosti in kvalitete v vseh segmentih naše osnovne dejavnosti. Zavedamo se, da ima povpraševanje v trenutnih razmerah omejen obseg, a prepričani smo, da bomo z odlično kakovostjo izdelkov, prepričljivo komunikacijo in aktivnim oglaševanjem potrošnike prepričali, da posežejo po naših izdelkih.
Pivovarna Laško, d. d.
Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju
43
^ *


v
V'
w

SO(N)CEN!
NOV OKUS: SOČNA POMARANČA IN GUAVA
www.bandidos.eu
MINISTER ZA ZDRAVJE OPOZARJA: PREKOMERNO PITJE ALKOHOLA ŠKODUJE ZDRAVJU!