PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo
- Cena 40 lir
Leto XXI. St. 227 (6305)
TRST, petek 24. septembra 1965
PO USTAVITVI SOVRAŽNOSTI MED INDIJO IN PAKISTANOM
Tudi Pakistan je sprejel ponudbo Kosigina Pet tisoč mrtvih v šestnajstih dneh vojne
Obe strani sta do sedaj spoštovali sporazum - Vendar pa Pakistanci še vedno tajno prehajajo mejo v indijski Kašmir - Sastri je izjavil, da nevarnost s kitajske strani ni še minila - Kitajski tisk nadaljuje gonjo proti OZN in SZ
RAVALPINDI, 23. — Tudi pa-kistanska vlada je sprejela sovjetsko ponudbo za posredovanje med Pakistanom in Indijo. Baje predlaga pakistanska vlada, naj indijsko pakistanskim razgovorom prisostvuje od vsega začetka predsednik sovjetske vlade Kosi gin.
Kosdgin je poslal nocoj brzojavko Ajubu Kanu in Šastriju, katerima čestita, «ker sta pokazala realizem, zmernost in zdravo pamet, ko sta sprejela ustavitev sovražnosti«. Kosigin dodaja, da sta sovjetska vlada in sovjetsko ljudstvo to sprejela z velikim zadovoljstvom.
Kakor poročajo iz obeh prestolnic, obe strani spoštujeta spo-
razum o ustavitvi sovražnosti, ki je začel veljati sinoči ob 23. uri po srednjeevropskem času.
Uradni predstavnik v Novem Delhiju pa je nocoj izjavil, da so pakistanski vojaki danes prekoračili razmejitveno črto 145 kilometrov severnozahodno od Džamu in prišli na ozemlje indijskega Kaš. mira. Pakistanci so skopali jarke na indijskem ozemlju.
Vojna med Indijo in Pakistanom, ki je trajala šestnajst dni, in sicer od 6. do 22. septembra, je po podatkih, ki jih je sinoči sporočil predsednik indijske vlade šastri, terjala na obeh straneh skoraj pet tisoč mrtvih. Po pakistanskih trditvah pa celo še več. šastri je izjavil, da so imeli Indijci naslednje izgube: 1157 mrtvih, od katerih 75 častnikov, okoli sto letal in 35 tankov. Pakistanske izgube pa znašajo
po izjavah Sastrija 3840 mrtvih in 449 ujetnikov. Poleg tega je bilo uničenih 462 pakistanskih tankov in 70 letal.
Pakistanske oblasti pa ne dajejo podatkov o svojih izgubah, pač pa trdijo, da so Indijci imeli nad 7000 mrtvih in nad 800 ranjenih. Dalje trdijo, da je bilo uničenih 116 indijskih tankov in sestreljenih 111 letal.
Indijski minister za obrambo ča-vaa je sporočil, da so v svetem mestu Amricaru, ki so ga pakistanska letala bombardirala včeraj nekaj ur pred ustavitvijo sovražnosti, izkopali do sedaj izpod ruševin 50 mrličev. 65 ljudi je bilo hudo ranjenih.
Pakistanska vlada je uradno sporočila, da pakistanski vojaki spoštujejo od 23. ure sinoči ustavitev sovražnosti na vseh frontah. Toda
Po sporazumu o ustavitvi sovražnosti med Indijo in Pakistanom sta si indijski poslanik v OZN (levo)
in pakistanski zunanji minister stisnila roko
............................................................mn
ZASEDANJE GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Začela se je splošna debata z govorom ameriškega delegata
Goldberg je ponovil vse ie znane ameriške argumente o raznih mednarodnih vprašanjih - Danes bo govoril Gromiko
NETW YORK, 23. — V glavni skupščini Združenih narodov se je začela danes splošna debata. Kakor je že tradicija, je prvi govoril voditelj brazilske delegacije zunanji minister Va-sco Leitao da Cunha, za njim pa voditelj ameriške delegacije Goldberg. Oba sta v začetku svojega govora čestitala Fan-faniju, ki je bil izvoljen za predsednika skupščine.
Goldberg je nato izjavil, da so ZDA pripravljene dati U Tantu
vso podporo pri prizadevanjih za uveljavitev ustavitve sovražnosti med Indijo in Pakistanom ter za mirno rešitev spora. Izjavil je, da Je naslednja naloga, t. J. najti častno rešitev in doseči trajen mir, mnogo težavnejša, toda je v inte-resu Indije in Pakistana. Dodal je, da bodo ZDA sodelovale z drugimi državami varnostnega sveta, da o-lajšajo politično rešitev nerešenih vprašanj.
Zatem je Goldberg govoril o Vietnamu in ponovil trditve, da hočejo ZDA samo ((zajamčiti neodvisnost Južnega Vietnama«, ter da bodo umaknile svoje čete, «takoj ko no prenehal komunistični napad in bo Južni Vietnam lahko sam odločal o svoji usodi«. Ponovil je tudi, da iščejo ZDA v Vietnamu «mirno rešitev«, ter je ponovil ponudbo pogajanj «brez pogojev«. Zatem je dejal:	«Zavmiti moramo
Predstavništvo nekega režima, ki zavrača temeljna načela OZN, t. j. da se ne posluži sile«.
Nato je Goldberg govoril o Jedrskem orožju in dejal, da se širjenje tega orožja mora takoj ustaviti, ter da so ZDA pripravljene olajšati napore skupščine, da zagotovi državam, ki bi se obvezale, da ne bodo izdelovale jedrskega orožja, podporo, v primeru da bi bile Podvržene ((jedrskemu izsiljevanju«.
Povabil Je nato delegate OZN, naj in 13. oktobra obiščejo ameriško središče za ugotavljanje jedrskih eksplozij. Dejal Je, da bodo ZDA objavile izide svojih študij o možnosti nadzorovanja podzemeljskih jedrskih poskusov, in Je dodal: ((Zahtevamo samo najmanjšo • nujno potrebno mero inšpekcij.« Nato je dejal, da nameravajo ZDA določiti v mirnodobske namene 60 tisoč kilogramov atomskih snovi, ki jih sedaj uporabljajo za izdelovanje jedrskega orožja, s pogojem, da Sovjetska zveza določi v ta namen 40 tisoč kilogramov atomskih •novi in da se ves ta material
da na razpolago mednarodni agenciji za atomsko energijo ali kaki drugi kvalificirani ustanovi. Sporočil je tudi, da so ZDA pripravljene povečati kapital, ki ga določajo za večstranske načrte za gospodarski razvoj
Goldberg Je. izjavil dalje, da so ZDA pripravljene sodelovati s Sovjetsko zvezo, da na obeh straneh zmanjšajo število vozil za jedrsko orožje, da ukinejo pridobivanje a-tomskega materiala ter da uniči-čijo atomske zaloge. Na koncu je predlagal, naj OZN začne pripravljati besedilo pogodbe o raziskovanju vesolja. Delo skupščine je bilo nato odloženo na jutri, ko bo med drugim govoril tudi Gromiko. Za jutri se pričakuje U Tantovo poročilo o posvetovanjih za povečanje števila opazovalcev OZN na meji med Indijo in Pakistanom.
Predsednik skupščine Fanfani je sprejel davi francoskega zunanjega ministra de Murvilla, ki Je prišel v New York kot voditelj francoske delegacije. Nocoj pa je sprejel kanadskega zunanjega ministra.
Danes glasovanje v grškem parlamentu
ATENE, 23. — Debata v poslan ski zbornici se Je danes nadaljeva la med nemirom in medsebojnimi obtožbami poslancev. Nekateri poslanci Papandreujeve stranke so pozvali predsednika skupščine, naj prebere nekatere govore Stefanopu-losa, ki Jih je imel ob ostavki Pa-pandreuja. Stefanopulos je tedaj obtožil kralja Konstantina, da Je prisilil Papandreuja odstopiti
Ko se Je povrnil mir, je voditelj EDA lila Iliou označil sedanjo politično stanje v Grčiji za ((kraljevo diktaturo pod vodstvom kraljevega dvora in njegovih dvorjanov«. Da-
ljevlh spletk. Voditelj EDA je nato izjavil, da se je sedanja vlada postavila proti ljudstvu in preprečila
takojšnje nove volitve ter proti delavcem, s tem da je izbrala socialno politiko, ki jasno temelji na starih koncepcijah desnice. Zatem je Iliou napovedal, da bo njegova skupina glasovala proti Stefanopu-losu. Predsednik iste stranke Pa-salidis je pozval Grke na enotnost, radikalno stranko pa Je pozval, na, preneha svojo politiko sovraštva in naj omogoči združenemu ljudstvu da napreduje. Zahteval je priznanje komunistične stranke in povratek vseh beguncev v Grčijo.
Govoril je nato Stefanopulos, ki je na dolgo govoril o razvoju krize in o svojem izstopu iz Papandreujeve stranke. Dejal je dalje, da kralj Konstantin ni iskal razkola, ki Je nastal v zvezi centra, temveč d i se je vedno zavzemal za sporazum s Papandreujem s koncesijami. Dodal je, da je izstopil iz Pan-pandreujeve skupine, «ko je opazil spletke in prevare, ki so se pripravljale proti kralju in proti ljudstvu«.
Pri teh besedah je nastal v dvorani velik hrušč, in poslanci zveze centra so Stefanopulosu kričali, di je izdajalec. Predsednik je za rad. tega zaključil sejo. Glasovanje o zaupnici bo verjetno jutri
«Kozmos 91»
MOSKVA, 23. — Agencija Tass je javila, da so v Sovjetski zvezi izstrelili nov satelit, in sicer «Ko-zmos 91». V satelitu so številni znanstveni aparati za raziskovanja v okviru programa, ki je bil objavljen 16. marca 1962. Agencija .je javila, da aparati redno delujejo in pošiljajo podatke na Zem-ljo.
V ameriškem oporišču Vanden berg pa so včeraj izstrelili tajni vojaški satelit z raketo «Thor-A-gena D*. O satelitu niso objavili nobenih podatkov.
MOSKVA, 23. — Podtajnik za zu nanje zadeve Zahodne Nemčije
lje je izjavil, da |e razkol v Pa- . Karl Carstens Je danes nadaljeval pandreujevi stranki posledica kra-1 pogovore.
praviti, ustanovitev revolucionarnega organizma Združenih norodov.«
Posledica stalnega kitajskega pritiska proti Indiji in kitajskih napadov na meji ter kitajska podpora Pakistanu ima za posledico, da začenjajo številni indijski poslanci zahtevati, naj Indija menja svojo politiko in naj začne izdelovati a-tomsko bombo. Skupina 86 poslancev, med katerimi tudi številni člani kongresne stranke je poslala spomenico Šastriju, s katero zahteva, naj začne Indija takoj izdelovati atomsko orožje. Poslanci pravijo, da mora Indija imeti atomsko bombo, zato da zagotovi svoj obstoj spričo zarote med Kitajsko in Pakistanom. Strokovnjaki so mnenja, da bi mogla Indija v osemnajstih mesecih izdelati svojo atomsko bombo, ker ima na razpolago že ves potrebni material.
Tudi danes je agencija «Nova Ki. tajska« trdila, da so Indijci zbrali veliko število vojakov na meji med Sikimom in Kitajsko «z namenom, da vdrejo na kitajsko ozemlje«. Agencija je nato dodala: «22. septembra je kakih 30 indijskih vojakov znova zasedlo napadalne vojačke naprave na tej meji ter so ostali tam več ko dve uri nasproti kitajskim vojakom.«
SINOČI NA PRVI SEJI V GORICI
Izvoljeni predsednik in odborniki goriškega pokrajinskega odbora
Za predsednika odbora levega centra je bil izvoljen dr. Bruno Chientaroli V odbor je bil izvoljen tudi Slovenec, socialist Marko Waltritsch
vojno stanje v vsej državi ostane v veljavi in tudi zatemnitev ponoči.
Predsednik indijske vlade Sastri pa je v parlamentu izjavil, da so zatemnitev ukinili, toda ne sme se storiti napaka, da bi mislili, da je to napoved miru. Združene narode in vse tiste, ki ljubijo mir, čaka zelo važna naloga, t. j. napraviti konec globokega spora
•	med pakistansko teokratsko državo in indijsko laično državo*. Dodal je, da je edina možnost rešitve v miroljubnem sožitju med obema državama. Indija nima nobenega spora s pakistanskim ljudstvom in nima namena uničiti Pa. kistan. Obtožil je nato Pakistan, da hoče »uničiti naš laicizem, ki je prava podlaga naše države«.
•	Petdeset milijonov muslimanov, je nadaljeval Sastri, se je borilo ob strani svojih tovarišev v vojni proti Pakistanu in so dosegli najvišje vojaške časti. Ce bo Pakistan začel nov napad proti Kaš-miru ali kakemu drugemu delu indijskega ozemlja, bomo odgovorili z vso odločnostjo in z vso silo.*
Sastri je dalje dejal: »Kitajska grožnja je še nad nami in samo oni vedo, kai nameravajo storiti v prihodnosti. Vendar moramo biti pripravljeni proti vsakemu izzivanju. naj pride od koder kob Pakistanski napad je osvetlil veliko notranjo enotnost naše dežele. Naši državljani so vsi nastopili kot indijski patrioti proti tu-[ emu napadalcu.* Minister za o-brambo Cavan pa je izjavil, da bodo indijski vojaki nadaljevali borbo proti pakistanskim vojakom, ki so tajno prišli v Kašmir Obtožil je Pakistan, da je po u-stavitvi sovražnosti poslal skupi-ne vtihotapljencev čez mejo. «0-peracije za likvidacijo oboroženih pakistanskih vtihotapljencev v Kašmir, je dejal Cavan, se bodo nadaljevale in pripravljamo ukrepe proti nadaljnjim vdorom.*
Dejstvo je. da Pakistan še vedno hujska. Tako imenovani radio
•	Glas Kašmira*, ki je dejansko
•	glas Pakistana*, je v eni svojih oddaj poudaril, da sporazum o u stavitvi sovražnosti med 1-ndi’o in Pakistanom ne velja za »ka.šmirski revolucionarni svet* in da bo za radi tega ta nadaljeval »osvobodilno vojno, dokler si ne bo kaš-mirsko ljudstvo priborilo svoje svobode*.
Kar se tiče kitajske grožnje, je predstavnik indijske vlade izjavil, da so indijski vojaki postavili nekaj opazovalnih postojank ob meji med Sikimom in Tibetom. Sporočil je dalje, da so se kitajski vojaki umaknili z indijskega ozemlja na meji med državo Utar Pradeš in Tibetom. Kitajski tisk pa nadaljuje gonjo proti Indiji, proti Zdru. ženim narodom in proti Sovjetski zvezi. Agencija «Nova Kitajska« pravi, da «kljub umiku indijskih vojakov s kitajske strani meje med Kitajsko in Sikimom, ni zadeva še zdaleč rešena«. List pravi, da morajo Indijci «še izpustiti Kitajce z obmejnih področij, ki so jih ugrabili, ter živino, ki so jo odpeljali, ter imajo pod zasedbo še vedno obširna področja kitajskega ozemlja na vzhodnem, srednjem in zahodnem delu kitajsko-indijske meje«.
Agencija napada zatem Združene narode, o katerih pravi, da so «orodje ZDA za njihova umazana dejanja«, in dodaja:	«Varnostni
svet Je s pomočjo zarote ameriške, ga in sovjetskega predstavnika o-dobril resolucijo, ki je s svojim pritiskom prisilila Pakistan, da sprejme ustavitev sovražnosti s svojim napadalcem, Indijo.« Agencija pravi, da «to dejanje dodaja novo poglavje k nesrečni dejavnosti Združenih narodov«, ter obtožuje «modeme revizioniste«, da se družijo z ZDA pri poveličevanju Združenih narodov «v brezmiselnih sanjah, da bodo vladali svet z dvema hegemonijama. Očitno je, da je za OZN edina pot prenehati z ameriško dominacijo, popraviti lastr ne napake in se popolnoma reorganizirati. V nasprotnem primeru je edina stvar, ki jo Je treba na-
iiiiimtmittviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
GORICA, 23. — Bruno Chientaroli Je novi predsednik pokrajinske uprave v Gorici. Izv o lili so ga sinoči ob 23.30 na seji pokrajinskega sveta; zanj je glasovalo 14 svetovalcev KD PSI PSDI in SDZ; bele glasovnice (9) so oddali svetovalci KPI (6), PSIUP (1), PLI (1) in MSI (1).
Za ostale odbornike so bili
izrvoljenl Dissette (PSDI), ki te postal podpredsednik pokrajinske uprave, Vezil in Pecorari (oba KD) in Waltritsch (PSI), namestnika sta postala Bottega-ro in Marocco (oba KD).
Z včerajšnjimi volitvami je postal član pokrajinskega odbora levega centra tudi slovenski socialist Marko Waltritsch, kar predstavlja pomemben uspeh sloven ske narodne skupnosti na Goriškem in še prav posebej italijanske socialistične stranke.
Ob svoji izvolitvi je predsednik Chientaroli podal krajšo izjavo o načelih levega centra, ki temeljijo na vrednotenju italijanskih tradicij naše zemlje, vedno branjenih tudi v najtežjih časih, ki pa med drugim predvidevajo »spoštovanje i,n zaščito potreb narodnih manjšin in priznanje posebne funkcije. Gorice, ki je poklicana biti most k bližnjim državam, da se zgradi novi ideal enotne Evrope v miru in bratstvu med narodi*.
Pred samimi volitvami predsed-
nika in odbora so spregovorili še svetovalci Pecorari (KD), Tachi-nardi (PSDI), Kranner (SDZ) in Pascoli (MSI).
Pecorari je dejal med drugim, da se danes vprašanje manjšin ne rešuje več z vojno kot nekoč, ampak s civilnim odnosom in socialnimi zakoni, ki vključujejo manjšino v nove realnosti. *V naših krajih bivajo z ramo ob rami Italijani In Slovenci. Za nas je potrebno sožitje v življenju in tudi v krajevnih organih. Braniti moramo interese slovenske skupnosti, ki je tudi naša skupnost.*
Svetovalec Kranner se je zahvalil vsem branilcem vstopa slovenskih predstavnikov v odbore ter poudaril lojalnost in pripravljenost do poštenega sodelovanja predstavnikov SDZ, avtonomne skupine, 'v krajevnih organih oblasti.
Svetovalec paacoll (MSI) je pojasnil, da obstaja njegov nacionalizem v obrambi Italije, sestavljene iz Latincev, Nemcev in Slo-
vencev, v evropski enotnosti, ter je zaključil svoj govor s pozivom na predstavnike vseh strank v pokrajinskem svetu, naj se nad težnjami političnih tajništev združujejo in tesno sodelujejo v obrambi skupnih gospodarskih intere-sov naše pokrajine.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Odbornik PSI Marko VValtrltach
.....................„„.....„„„„....................................mm......mn..........min...................nn.it...........................u...................m.......n.....................
POROČILO TAJNIKA CGIL N0VELLE
V kratkem zapadejo delovne pogodbe ki zadevajo tri milijone uslužbencev
Zaključki zasedanja ministrske komisije o reformi državne uprave - Kongres PSI v Rimu od 10. do 14. novembra
RIM 23. — Danes je bil predvideni sestanek ministrov, ki so zadolženi, da proučijo predloge o reformi Javne uprave. Minister Preti je po sestanku izjavil novinarjem, da so se ministri načelno strinjali s pred-
logi sindikalnih organizacij. Tako soglašajo, da se vključijo sindikalni predstavniki v komisijo, ki bo sodelovala z vlado pri Izvajanju zakonskega pooblastila, ter so privolili, da se skrči na eno leto rok za izdajanje zakonov, ki je bil prvotno določen na dve leti. Končno
pogojev delavcev ln uslužbencev, nadzorstvo sindikatov nad delovnimi pogoji in pogodbeno določanje organikov podjetja.
Novella je nato polemiziral z nekaterimi zaključki na zadnjem zasedanju generalnega sveta CISL, ki omogočajo uveljavljanje točne discipline za razne kategorije, s čemer se bi omogočile pobude v raz.
: ter di se! Janj o preureditvi kvalifikacij ln o zvišanju prejemkov.
tudi za ostale kategorije, ter da se končno za določen rok preneha novo zaposlovanje osebja. Ti ukrepi bodo veljali izključno za upravno osebje države in se torej ne nanašajo na šolnike, uslužbence avtonomnih ustanov in vojake. Gre za zakon, ki obravnava samo splošna vprašanja in ki se ne nanaša na plače državnih uslužben-
Mtaister Je nato dejal, da je podrobno poročal o vprašanjih pristojnosti In odgovornosti med ministri in funkcionarji. Minister se bo jutri verjetno ponovno sestal s sindikalnimi predstavniki državnih uslužbencev.
Danes je pričel zasedati generalni svet CGIL, na katerem je poročal glavni tajnik Novella, ki je ugotovil, da se zaostrujejo odnosi med delavci ln delodajalci, kar bo prišlo do izraza že v kratkem, saj so zapadle delovne pogodbe, ki zadevajo okoli tri milijone uslužbencev in ki bodo nedvomno zahtevale sindikalno pobudo.
Pri tem razvoju so osnovni enotni pogledi na zahteve, pri čemer le Novella navedel najvažnejše zahteve, ki se nanašajo na zvišanje plač, pogodbeno določanje akordov, revizijo klasifikacij, dejansko znižanje delovnega tedna, Izenačenje
V tej zvezi je citiral zadnji Mo-rov govor v Bariju tn dejal, da
ima ta govor širše ozadje, saj se nanaša na politiko dohodkov in krepi stališča delodajalcev.
Novella je odločno obsodil povezo, vanje načrtovanja gospodarstva z zahtevami po blokiranju prejemkov. ker ni mogoče povezovati vladne politike — s katero bi se lahko polemiziralo — s politiko sindikata v okviru gospodarskega sistema, ki ga Je treba v temeljih spremeniti.
Sindikata uslužbencev Enalotto CISL in UIL sta proglasila za ponedeljek 27. septembra 24-umo stavko, ker niso izplačali nagrade za prizadevnost, kot Je bilo to pr-votno določeno. Danes se Je pričela 48-uma stavka delavcev cementarn, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije v zvezi s
Saragat zaključil obisk po Latinski Ameriki
Zaključni govor v kongresu Venezuele Danes se Saragat vrne v Rim
CARACAS, 23. — predsednik Saragat je danes ob 18. uri (po krajevnem času) zapustil Venezuelo in se odpeLjal v Italijo, kamor bo predvidoma prispel jutri. Saragat je obiskal razne države Južne A- j merike in se je ustavil v mestih: Brasilia, Rio de Janeiro, Sao Pau-lo, Montevideo, Buenos Aires, Lima in Caracas.
Med današnjim zaključnim dnevom obiska v Venezueli je Saragat obiskal kongres, kjer je imel daljši govor, v katerem je ponovno poudaril prijateljske vezi med Italijo in državami Latinske A-merike.
PARIZ, 23. — General de Gaulle le včeraj sprejel jordanskega kra-
Cyrankiewicz odpotoval z Dunaja
DUNAJ, 23. — Ob zaključku tridnevnega uiadnega obiska v Avstriji je poljski ministrski predsednik Cyramkiewioz odpotoval v Varšavo. Pred odhodom je izjavil, da je bil cilj'njegovega obiska •utrditi prijateljske vezi z Avstrijo*, včeraj pa je med svečanim kosilom govoril o skupni zaskrbljenosti za mir, ki Avstrijo in Poljsko vodi do podobnih pogledov na najvažnejša mednarodna vprašanja. Kancler Klaus Je izrazil prepričanje o nadaljnjem razvoju poljsko-avstrijsikih odnosov, ki lahko postanejo zgled za odno-državami
se med
z različno so-
lja Huseina, ki je na privatnem. cialno ureditvijo. Klaus je po-obisku v Parizu. Njun razgovor jej drobneje govoril o vprašanjih mi-trajal tri četrt ure; navzoč je bil i ru in zlasti o odgovornosti Evro-samo tolmač.	1	Pe, da se mir ohrani.
niiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiHiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiiiniitiiniiiiMiiiminitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiii
OBISK MARŠALA TITA V SOFIJI
Začetek uradnih pogovorov
Enakost pogledov na številna najvažnejša vprašanja • Bolgarija zelo ceni vlogo Jugoslavije v skupini nevezanih držav
SOFIJA, 23. — V prvih uradnih skupščine trudili, da bi se na kon-pogovorih med jugoslovansko in ] struktiven način začela reševati
bolgarsko delegacijo na najvišji stopnji, ki so se danes začeli v Sofiji in se bodo nadaljevali Jutri, so v proučevanju mednarodnih vprašanj ugotovili veliko podobnost oziroma enakost pogledov na vsa važna mednarodna vprašanja. V pogovorih so posvetili posebno pozornost Vietnamu indijsko - pakistanskega spopadu in drugim dogodkom, ki predstavljajo resno nevarnost za mir na svetu. Poleg proučevanja vprašanj s področja dvostranskih odnosov, so Tito in njegovi sodelavci izmenjali z najvišjimi zastopniki Bolgarije misli o sedanjem stanju v mednarodnem komunističnem gibanju. Po nad triurnih pogovorih sta prvi tajnik CK KP Bolgarije Todorov Živkov in predsednik prezidija ljudskega sobranja Georgi Drajkov priredila Titu kosilo, med katerim sta Tito in Drajkov izmenjala zdravici, v katerih sta z zadovoljstvom ugotovila enakost pogledov obeh držav na glavna mednarodna vprašanja, izrazila zadovoljstvo zaradi uspešnega razvoja prijateljskih in dobro-sosednih odnosov med obema državama, ki se med drugim odražajo v uspešnem razvoju gospodarskega in kulturnega sodelovanja, na stalnem dvigu blagovne izmenjave in v ukinitvi vizumov.
Georgi Drajlkov je v svoi! zdravici poleg tega izrekel priznanje prispevku jugoslovanskih narodov v borbi proti fašizmu in poudaril, da bolgarska vlada zelo ceni vlogo Jugoslavije v skupini nevezanih držav, ki so v osnovnih vprašanjih sodobnega mednarodnega gibanja na istih oziroma zelo podobnih pozicijah kot ostale socialistične države.
Predsednik Jugoslavije je v svoji zdravici posebno opozoril na nevarnost, ki jo predstavlja za mir na svetu razvoj dogodkov v Vietnamu in v drugih krajih Azije. Tito se je zavzel za rešitev vietnamskega vprašanja na osnovi ženevskega sporazuma, a glede indijsko-pakistanskega spopada je pripomnil, da se nujna in druga sporna vprašanja ne morejo reševati z vojaško silo. Tito je izrazil pričakovanje, da se bodo na sedanjem zasedanju generalne
obstoječa vprašanja, da bi se odpravila napetost na svetu. Ko je obrazložil osnovna načela jugoslo. vanske zunanje politike, ki se zavzema za mednarodno sodelovanje na osnovi enakosti pravnega in medsebojnega spoštovanja, za odstranitev nevarnosti jedrske voi-ne. za mirno rešitev spornih vprašanj v skladu z načeli miroljubnega sožitja, za likvidacije kolo nializma in neokolonializma, za pomoč državam v razvoju in proti razdelitvi sveta, je Tito pozitivno ocenil napore Bolgarije in neka terih drugih balkanskih držav za stabilizacijo razmer in razvoj do brososedskih odnosov na Balkanu.
Tudi komunisti podpirajo Mitterranda
PARIZ, 23. — Francois Mitter-rand, ki Je predsedniški kandidat socialistične demokratične zveze odpora, bo tudi enoten kandidat vse levice.
Po današnji popoldanski seji centralnega komiteja komunistične stranke Je glavni tajnik Waldeck-Rochet na tiskovni konferenci sporočil, da so soglasno sklenili podpreti Mitterrandovo kandidaturo. Poleg tega Je komunistična stranka sklenila storiti vse mogoče, da uspe Mitterrandova kandidatura.
Poleg komunistov in drugih strank, ki so že zagotovile svojo podporo, so še socialisti SFIO in večinska struja radikalne stranke. Samo socialisti PSU, ki so nedavno kritizirali Mitterranda, niso še sporočili svojega sklepa. Opazovalci nedvomno levičarskih
pogajanji za obnovo delovne pogodbe. Sestal’ so se tajniki sindikatov gradbenih delavcev CGIL, CISL in UIL, ki so obžalovali, da Se niso prejeli odgovora o zahtevah za obnovitev delovne pogodbe ter določil rok do 4. oktobra, ko se bodo ponovno sestali, in kolikor ne bi prišlo do pogajanj, sprejeli ustrezne sklepe Komisija za promet in trgovinsko mornarico poslanske zbornice je predlagala, da dokončno sklepa o zakonskem osnutku o ukrepih v korist ladjedelnic, tako da bi bistveno poenostavili postopek, ker o tem ukrepu ne bi bilo treba razpravljati v zbornici Komisija za higieno ln zdravstvo senata je zaključila debato o proračunu ministrstva za zdravstvo. Za proračun je glasoval poleg poslancev KD. PSDI ta PSI tudi poslanec PSIUP. Zanimivo le bilo stališče predstavnika PSIUP sen. Ti-baldija, ki ie ugotovil, da se prvi-krat v Italiji pričenjajo resno ukvarjati z ureditvijo položaja bolnišnic. Predstavnik KPI je sicer glasoval proti, vendar je ocenil kot «zanimivo ln obetajoče« poročilo ministra za zdravstvo.
Danes se je sestalo vodstvo PSI. ki Je potrdilo, da bo kongres od 10. do 14. novembra v Rimu. Imenovali so elane nadzorne komisije kongresa ta vodstvo kongresne debate Ker Je Šantl zbolel, so sklenili, da ga bo nadomestil v dele-gaciti PSI na laburističnem kongresu Riccardo Lombardi. Na sestanku so izdelali tudi resolucijo o mednarodnih vprašan ith. v kateri med drugim nazdravi tajo ustavitev sovražnosti med Indijo in Pakistanom.
Predsednik parlamentarne skupine KPI Ingrao Je po sestanku te skupine deial novinarjem, da bodo po zakllu^ku razprave o interpelacijah v parlamentu zahtevali naj se prične debata o deželni ureditvi. Pri tem se bodo sklicevali na odstavek pisma Nennita tovarišem, r katerem se govori, da Je treba ponovno pričeti razpravo o deželnih zakonih.
Iz Madžarske se Je vrnil podtajnik za zunanje zadeve Zagarl. ki je podntsal kulturno pogodbo ta pogodbo o tehnično ■ znanstvenem sodelovanju. Na letališču Je pod-tčtaik izjavil, da Je ugotovil utrdite/ prija tetiskih odnosov med Italijo ta Madžarsko ta da te treba okreniti kulturno sodelovanje z vsemi vzhodnimi državami.
pa so mnenja, da bodo nedvomno sledili zgledu drugih levičarskih strank, zlasti po odločitvi komunistične stranke. Značilno je namreč, da je ta stranka sprejela predlog Mendes-Francea, naj odložijo izbiro svojega kandidata, da počakajo odločitev komunistov.
Za sedaj manjka še kandidatura sredine, se vedno upajo, da bo Pinay sprejel kandidal
pa jo, turo.
Preprečen atentat na Čombeja
LEOPOLDVILLE. 23. - Predstavnik Combejeve vlade je na tiskovni konferenci sporočil, da so 21 septembra preprečili atentat na Com-beja na stadionu «Baudouin», kjer je Combe prisostvoval nogometni tekmi. Predstavnik vlade je izjavil, da so gledalci prijeli dva člana zal rotnlške skupine v trenutku, ko sta se usmerila proti Combejevemu avtomobilu z namenom, da bi streljala Predstavnik je dejal, da so zarotniki bili »plačanci nekaterih kungoških politikov«. Dalje je predstavnik izjavil, da sta aretiranca priznala, da sta dobila ukaz umoriti Combeja in bivšega predsednika senata Kalondžija, ki j* član vodstva Combejeve stranke. Poleg tega so zarotniki nameravali umoriti ministra za zdravstvo ta nekega pokrajinskega predsednika.
Vreme včeraj: najvišja temperatura 22.8, najniižja 15.9, ob 19 uri 19.6; zračna tlak 1013.2 pada,' vlaga 74 odst., veter 2 km vzhodnik, nebo Jasno, morje mirno, temperatura morja 21.2 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 24 septembra
Nadja '
Sonce vzide ob 5.53 In zatone ob 18.00. Dolžina dneva 12.07. Luna vzide ob 4.36 in zatone ob 18.08
Jutri, SOBOTA, 25 septembra
Uroš
DANES STOTA SEJA DEŽELNEGA SVETA
Nadaljevanje razprave o osnutku o prispevkih za graditev šol
Na dnevnem redu so še trije zakonski osnutki - Razgovor sindikatov FIOM z odbornikom NIarpillerom o položaju v podjetju Orion
Danes se stotič sestane deželni Bvet, ki bo nadaljeval razpravo o zakonskem osnutku za šolske gradnje. Na dnevnem redu so že trije zakonski osnutki, ki se tičejo pravnih določb o obrtništvu, u-atanovitve proučevalne komisije o izseljevanju iz naše dežele ter deželnega solidarnostnega sklada v korist kmetovalcev, ki jih prizadenejo naravne nesreče in neurja. O prvem zakonskem osnutku bo poročal svetovalec Metus, o drugem De Caneva in o toetjem Mo-schioni.
Včeraj zjutraj se je pod predsedstvom prof. Renata Bertolija sestala tretja komisija, ki je nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu svetovalca Stopperja o strokovnem šolanju delavcev v naši deželi. Seje sta se udeležila tudi deželni odbornik za delo Giust in svetovalec Stopiper. Komisija je odobrila predlog. V razpravo so posegli številni svetoval, ci.
Nadalje se je sestala tudi peta •talna komisija, ki ii je predsedoval prof. Cumbait. Razpravljala je o zakonskih osnutkih, ki se tičeta prispevkov za plačevanje obresti od posojil za gradnjo Ljudskih hiš ter olajšav za graditev, razširitev in spopolnitev vodovodov in odtočnih kanalov. Ta dva zakonska osnutka je vlada vrnila deželnemu svetu, ker še niso bile izdane za ta predmet izvršilne določbe o izvajanju statuta. Medtem ko je treba za prvi zakonski oenutek počakati na izdajo omenjenih določb, je komisija sklenila, da doda drugemu prehodno normo, po kateri ne bo 6. člen, ki govori o razlaščevanju, stopil v veljavo, dokler ne bodo izdane e tem izvršilne določbe.
V torek se bodo sestale, druga, četrta in peta deželna komisija.
skega okrožja, katerim je orisal, kaj je doslej storila deželna uprava v prid industriji. Marpillero si je tudi ogledal nekatera industrijska podjetja v Pordenonu. Včeraj pa je bil v Rimu, kjer se ie na ministrstvu za soudeležbe raz-govarjal o industrijskih vprašanjih.
Odbornik za prosveto Vicario pa se je sestal z rektorjem tržaške univerze prof. Agostinom O-rigonejem, s katerim je razpravljal o raznih vprašanjih, ki se tičejo visokošolskih študijev. Zatem je prof. Vicario sprejel dr. Gian-ninija, načelnika oddelka za sporede tržaške RAI. Giannini mu je orisal nekatere pobude na glasbenem in kulturnem področju sploh za leto 1966.
V TRŽAŠKEM ARZENALU
Modernizacija ladje «Stella Maris II.»
V tržaškem Arzenalu bodo v prihodnjih mesecih popolnoma preuredili in modernizirali ladjo »Stel-la Maris 11», ki bo poslej plula po Vzhodnem Sredozemlju kot luksuzna ladja za krožna potovanja. Na «Stello Maris 11» se bo lahko vkrcalo hkrati do 206 turistov. Dela za modernizacijo ladje naj bi se zaključila spomladi leta 1966 stala pa bodo nekaj čez milijardo lir. Doslej je ladja plula na raznih re-I lacijah s Severnim morjem.
Važno opozorilo konzorcija
Odbor Konzorcija razlaščencev in oškodovancev zaradi gradnje naftovoda opozarja člane in vse prizadete lastnike zemljišč, po katerih bodo speljali naftovod, naj se nikar ne dajo pregovoriti, da bi podpisali kakršno koli preliminarno ali dokončno pogodbo o uvedbi služnosti na njihovih zemljiščih, da se ne bi morali za svojo prenagljenost kdaj kesati.
Odbor zadevo proučuje s pravne in tehnične plati, da bodo zaščitene koristi članov konzorcija in se bo v kratkem sestal s prizadetimi, da se z njimi dogovori o skupnem stališču in enotnem nastopu, da se dosežejo jasni pogoji in pravična odškodnina.
ZUPAN-župan
Z REPENTABORSKO STVO SPOROČA, da bo župan v soboto ob 19.30 v gostilni Križman v Repnu dajal vsem prizadetim pojasnila glede izplačila odškodnine za zasedbo zemljišč pri gradnji naftovoda.
£ V soboto ob 10. uri bo na tržaški železniški postaji začela delovati nova telekomunikacijska naprava za najavljanje odhodov in prihodov vlakov. S to novo na-pravjo bodo odstranjeni premični napisi na začetku posameznih tirov.
Predsednik deželnega odbora Barzanti in podpredsednik Dulci sta včeraj odšla v Rim, kjer imata vrsto stikov na ministrstvih.
Predvsem sta posredovala, da bi čimprej proglasili zakone, ki jih je deželni svet že odobril.
Danes popoldne se bo sestal deželni odbor, ki bo med drugim razpravljal o nekaterih zakonskih osnutkih.
Deželni odbornik za industrijo In trgovino Marpille.ro je včeraj sprejel predstavnike zveze kovinarjev FIOM-CGIL, s katerimi se je razgovarjal o položaju v podjetju Crane-Orion, p zaposlitvi v tovarni in o njeni'proizvodnji. Poleg tega se je odbornik sestal tudi z gospodarstveniki iz pordenon-
Mniiiiiiiitmiiiiiimiiiiiiiiiiiiitimiiiimiiiiitniiiiiiimiiiiiiiiiimiiiniiititiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii
POKRAJINSKI LABORATORIJ ZA HIGIENO IN PR0FILASK0
Nadzorstvo nad vodo v vodovodih in nadzorstvo nad živili v avgustu
Dnevna potrošnja vode v avgustu je znašala 126.645 kub. m • Nobenih večjih prekrškov pri živilih
..........miiiiiiiiiim...................mini.mm...milnim.mmmimii.lunin
ZAKLJUČENO MEDNARODNO ZASEDANJE O KAVI
V industrijskem pristanišču začela delovati nova velika pražilnica kave
Zgradilo jo je tržaško podjetje • «Illy-Caffe» za potrebe domačega in tujih tržišč - Italija uvaža slabše vrste kave, toda italijanski «ekspresi» so najboljši
Nad industrijskim pristaniščem v žavljah se je začela včeraj širiti nova vrsta dima, ki to pot ni običajni »smog«, temveč dim, ki uhaja lz pražilnih naprav, v katerih bo odslej podjetje «Illy-Caffč» predelovalo kavo za domače in tuje tržišče. V včerajšnjih popoldanskih urah so namreč izročili svojemu namenu nov industrijski obrat za predelavo kave, slovesnosti pa je prisostvoval podtajnik na ministrstvu za finance Cesare Bensi. Prisotni so bili tudi slušatelji in predavatelji, ki so se udeležili mednarodnega zasedanja o kavi, ki se je sinoči zaključilo in na katerem so proučili vprašanje uvoza, industrijske predelave, trgovine In potrošnje kave v okviru Evropske gospodarske skupnosti z več različnih vidikov.
Deželno vlado Je na slovesnosti predstavljal predsednik deželnega sveta dr. de Rinaldtnl, prisoten pa je bil tudi tržaški župan dr. Fran-zil. Po krajšem govoru dr. E. IHyja, ki je bežno prikazal razvoj podjetja «Illy-Caffč S. p. A.», je sprego-
Kemični oddelek tržaškega pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso je tudi v avgustu nadaljeval s svojo dejavnostjo ter opravil 288 analiz, od katerih 263 kemičnih in 25 mikroskopskih. Posebno pozornost je posvetil pregledovanju m nadzorstvu nad vo. do v vodovodih v Nabrežini in Stivanu zaradi izrednega položaja, ki je nastal ob nedavnih hudih nalivih. Vsi dnevni pregledi na kraju samem kot v laboratoriju •o daii zadovoljive rez.ultate. Dnevna potrošnja vode v avgustu je znašala 126.645 kub. m.
Tudi občinski bazen je bil pod stalnim nadzorstvom in so pregledali 15 vzorcev, ki naj bi pokazali eventualno stopnjo okuženja vode. Prav tako so nadzorovali o-Stanke klora, da bi ga obdržali v mejah določenega jamstva
Nadzorstvo nad mlekom in mlečnimi izdelki ni dalo priložnosti za pritožbe. Vsi pregledani vzorci so bili v skladu s predpisi. Isto velja za vzorce kruha, kakor tudi moke in prehrambenih testenin. Pač pa so prijavili pokrajinskim sanitarnim oblastem en primer po-življamja zelenjave z nedovoljenimi snovmi. Tudi pri pregledovanju maščob in pri analizi olj, masla in masti s kromatografskimi plini niso ugotovili nobenih pona. rejanj. Obsežno je bilo tudi nadzorstvo nad vini, s posebnim ozirom na sredstva proti vretju. Vse analize so dale negativne rezultate. pač pa so prijavili dva vzorca vermuta, v katerem je bila stopnja alkohola nižja od predpisane in en vzorec «chartreuse» zaradi nižje stopnje alkohola od tiste, ki je bila navedena na etiketi. Nadzorstvo nad kisi je odkrilo dva primera, ki nista odgovarjala kisom, doseženim s fermentacijo vina, zaradi česar so jih prijavili pristojnim oblastem. Negativno je bilo tudi nadzorstvo nad svežim in zmletim mesom kakor tudi nad klobasami glede natrijevih eulfitov.
V interesu privatnikov so a-nalizirali vzorce mleka, masla, olj, vin, likerjev, konserviranih proizvodov v škatlah itd. V pokrajinski umobolnici so opravili 18 analiz prehrambenih testenin.
Po nalogu carine je laboratorij tudi v avgustu izrekel svoje mnenje glede pristnosti uvoženih proizvodov, kot na primer suhih gob, vin, slanih ameriških lešnikov v škatlah, kavnih ekstraktov v prahu itd.
Nadzorstvo v okoliških občinah, ki so ga opravili sanitarni stražniki v sodelovanju z občinskim higienskim uradom, se je nanašalo na preglede v vseh okoliških občinah s 327 inšpekcijami in kemično analizo 14 vzorcev.
«Safurnia» bo jutri menjala gospodarja
»Satumia« bo menjala gospodarja jutri in podpis pogodbe za prehod lastništva bo izvršen ob 12. url. Verjetno bo ladja že v teku prihodnjega tedna zapustila dokončno naše pristanišče In odplula v podjetje za razdiranje ladij v La Spezii.
Glede usode «Vulcanie» pa še ni znanega nič dokončnega, kljub mnogim govoricam v zadnjem času. Najbolj verjetno je, da bo ladja pod drugim gospodarjem in pod drugim imenom še nekaj let plula, vendar pa ne na progah, ki bi kakor koli posegale na področje štirih rednih prog Finmare.
vorii predsednik industrijskega pristanišča ing. R. Visintin, ki je med drugim omenil, da deluje danes v okviru pristanišča že čez 100 različnih industrijskih obratov. Zadnji se je oglasil k besedi podtajnik Bensi, ki je poudaril, da bo italijanska vlada v prihodnje morala poskrbeti za to, da se zmanjša davčni pritisk na gospodarske operaterje v državi.
Drugi dan zasedanja se je pričel s predavanjem tržaškega trgovca in industrijca dr. Ernesta Ulyja, ki je orisal zadnji razvoj na mednarodnem in italijanskem tržišču s kavo. Govornik je poudaril, da otežuje to mednarodno tržišče čedalje večji pridelek kave vseh vrst, in sicer ne le v tradicionalnih državah pridelovalkah, temveč tudi v deželah, kjer so se začeli ba-viti s tem poslom šele v zadnjih letih. To velja zlasti za številna področja na afriški celini, ki dovaja danes na mednarodni trg približno tretjino celotne razpoložljivosti s tem blagom. Leta 1962 je pridelek za 50 odstotkov presegel količino povprečne letne svetovne potrošnje tega blaga. Organizacija združenih narodov je skušala omejiti škodo, ki jo povzroča nekontrolirano naraščanje pridelovanja kave s tem, da je ustanovila posebno mednarodno organizacijo (International Coffee Agreement — Mednarodni sporazum o kavi), v kateri so včlanjene skoraj vse države pridelovalke, in ki nadzoruje izvoz kave s sistemom kontingen-tiranja. Praksa zadnjih let pa je pokazala, da se omenjena organizacija lahko uspešno bori za urejevanje mednarodnega tržišča s kavo le na področju izvoza, nikakor pa ne more zaustaviti nenehnega naraščanja svetovnega pridelka.
Glede razvoja potrošnje kave v Italiji pa je govornik poudaril, da pijemo na polotoku razmeroma malo kave, kajti povprečna potrošnja n8 italijanskega državljana ne presega 3 kg na leto, medtem ko znaša pri vsakem Nemcu 4,5 kg, Švicarju 7, pri Švedu pa celo 8 kg na leto. Poleg tega je treba omeniti, da uvaža Italija pretežno slabše vrste kave, ki so sicer cenejše, a zato toliko slabše in bolj škodlji. ve, medtem ko kupujejo druge napredne države predvsem aromatične vrste kave, ki so seveda tudi dražje. V zameno pa znajo po mnenju dr. Ulyja Italijani pripraviti najboljši »ekspres«, kar jih lahko spiješ na svetu.
Za tržaškim strokovnjakom je spregovoril milanski izvedenec dr. Evasto Bertocco, ki se je dotaknil
zlasti gospodarske plati industrijskega predelovanja kave v Italiji. Prisotni časnikarji so nato postavili strokovnjakom več vprašanj, nakar je predsednik M. Glacomini zaključil uradni del zasedanja ter izfazil željo, da bi se v Italiji ustanovila posebna skupina časnikarjev, specializiranih na področju kave.
iiiiiiiiiuimiiimiiiniiititimiiiinHiHiiiiiiiMuiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiniiiimiiiiii
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Kaplan do kraja razkrinkal dvoženstvo albanskega begunca
Čeprav je bil v svoji domovini že poročen, je v tržaškem begunskem taborišču sklenil nov civilni zakon
Pred kazenskim sodiščem (predsednik Rossi, tožilec Pascoli, zapisnikar De Paoli) se Je moral zagovarjati 35-letni albanski begunec Rok Narkaj, ki živi sedaj v begunskem taborišču pri Sv. Soboti. Nar. kaja so obtožili, da je zagrešil prekršek dvoženstva, ker se je v Trstu civilno poročil z 22-letno Sil-vestro Golob, čeprav Je bil že poročen v Albaniji z neko drugo žensko.
Narkaj Je spoznal Golobovo v be. gunskem taborišču (tudi dekle je namreč begunka). Poročila sta se civilno v novembru predlani. Pozneje pa se je zvedelo, da je Narkaj že poročen.
Policija se je začela zanimati za Narkajeve zakonske dogodivščine, ko so 19. februarja lani pripeljali Golobovo v bolnišnico, ker je zaužila 12 tablet aspirina z namenom, da bi napravila samomor. K sreči je šlo le za lažjo zastrupitev ter je ženska ozdravela v 10 dneh. Poskus samomora pa Je povzročil, da so se policisti začeli zanimati za dekletovo življenje. Tako so zvedeli, da se Je nekaj mesecev prej poročila z Narkajem, in sicer v dobri veri, da je moški še popolnoma prost in nevezan s kako drugo žensko. Pristavila pa je še, da je v določenem trenutku začela sumiti, da ni zakonska preteklost moža tako čista, kot je on zatrje-
val. Zato je stopila v stik s kaplanom taborišča, ki ji je povedal, da se je tudi on že začel zanimati za moževo preteklost. Prav kaplan je navezal pisemske stike z Mar-tinjo Dili, ki živi v Albaniji in je od te zvedel, da se je Narkaj poročil z njo že leta 1955. Imela sta tudi otroka, ki pa je umrl 6 mesecev potem, ko Je oče zbežal v inozemstvo. Dilijeva je tudi poslala kaplanu taborišča svojo sliko in nekaj dokumentov, ki zgovorno pri. čajo o prejšnji Narkajevi poroki. Ko je Golobova zvedela vse to, je sklenila, da sl vzame življenje.
Spričo tega policistom ni preostalo drugega, kot da uvedejo kazenski postopek zaradi dvoženstva. Narkaja so prijavili kazenskemu sodišču, ker so pač razpolagali z dovoljnim dokaznim gradivom, da je moški zakrivil omenjeni prekršek.
Na obravnavi je Narkaj trmasto trdil, da ni bil nikoli poročen z Dilijevo ter da se je z njo le zaročil. Pokazali so mu Dilino sliko, toda to ga ni zmedlo. Trdil je, da ženske na fotografiji sploh ne pozna.
Njegov zagovor pa Je bil jalov. Sodniki so namreč menili, da obstajajo dovoljni dokazi za njegovo krivdo ter so ga obsodili pogojno na eno leto zapora. Javni tožilec je zahteval 1 leto in 4 mesece zapora.
V teku ga je sunil
Včeraj popoldne so na nevrokirurškem oddelku bolnišnice sprejeli 80-letnega upokojenca Remigia Cianija iz begunskega taborišča pri Padričah, ki se bo moral zdraviti 8 dni zaradi udarca v glavo In rane po zatilju. Člani je povedal, da se je ponesrečil predvčerajšnjim zvečer, ko se je sprehajal po taborišču. Nenadoma je pritekel 15-letni fant in ga nerodno sunil ter povzročil njegov padec. Člani fanta ne pozna. Ponesrečenca so v bolnišnico pripeljali z rešilnim avtom.
NOV ORGAN Zfl POSPEŠEVANJE OBMEJNIH ODNOSOV
Sestava mešanega odbora za gospodarsko sodelovanje
Konkretne in podrobne naloge odbora bodo postavljene na prvem skupnem sestanku, ki bo v kratkem
Kakor smo poročali v naši vče-1 rovimi zamislimi in podvigi ter s rajšnji številki, je imel nedeljski predlogi, katerih uresničitev bo sestanek predstavnikov združenja | lahko odločilno vplivala na razvoj trgovinskih zbornic iz dežele Fur- gospodarskega življenja tostran in lanije-Julijske krajine (Trsta, Vid-! onstran demarkacijske črte.
prizadetimi področji, to želo Furlanijo-Julijsko
ma in Gorice) s predstavniki gospodarskih zbornic za Slovenijo in Hrvatsko v Zagrebu toliko večji pcmen, ker so na njem sklenili ustanoviti mešani tehnični odboT aa gospodarsko sodelovanje med to je med de-krajlno na eni ter republikama Slovenijo in Hrvatsko na drugi strani.
Iz pisem, ki sta si jih izmenjala predstavnika obeh skupin (dr. Ri-gcnat za deželne in L. Lesjak za jugoslovanske gospodarske kroge) je razvidno, da so bila za člane novega mešanega odbora predložena naslednja imena: za deželo Furlanijo-Julijsko krajino pet ljudi, in sicer član odbora tržaške trgovinske zbornice dr. Eugenio Vatta, voditelj podjetja Fonderie Officine Meccaniche Triesfcine g. Armando Trevisini, član odbora videmske trgovinske zbornice dr. Ferruccio Job, voditelj kmetijskega veleposestva in svetnik videmske zbornice dr. Guido Bacich ter direktor go-riškega podjetja Cotonificio Trie-stmo g. Vittorio Monolo. Gospodarske kroge iz sosednih republik Slovenije in Hrvatske bo v mešanem odboru predstavljalo prav tako pet oseb, in sicer predsednik posebnega odbora, ki skrbi za usklajevanje obojestranskih intere-s iv v okviru mejnih sporazumov med Italijo In Jugoslavijo Lojze Lesjak, tajnik organizacije Rado Cotar, ravnatelj kmetijsko-industrij-skega kombinata PIK iz Umaga Milan Lovrečič, član reške zbornice za gospodarstvo Kazimir Demar-tini in pa ravnatelj novogoriškega podjetja Meblo ing. Oleg Vrtačnik.
Novo ustanovljeni odbor čakajo pomembne naloge, ki bodo sicer v podrobnostih postavljene šele na prvem skupnem sestanku; ta bo pc vsej verjetnosti že v doglednem času, kajti vse kaže, da je predstavnikom ekonomskih krogov z obeh strani meje mnogo pri srcu, da bi skupno delo čim prej in čim temeljiteje steklo. Najpomembnejša naloga novega odbora bo ta, da bo delovala vzporedno z «večjo» mešano komisijo za industrijsko-tehnično sodelovanje, za katero sta se lani v jeseni izrekli Italija in Jugoslavijo. Mešani tehnični odbor za obmejno gospodarsko delovanje bo lahko z otipljivimi argumenti vplival na delovanje tega organizma, in tako še posebno koristil gospodarskemu življenju dežele Furlani-je-Julijske krajine. Odbor bo lahko prav tako mnogo koristil nadaljnjemu poglabljanju vsestranskega gospodarskega sodelovanja med pod
Razbitje pogajanj za klesarsko stroko
Delavci kamnolomov in klesarskih delavnic se zopet pripravljajo na stavkovno gibanje, ker nočejo delodajalci pristati na njihove zahteve. Sedmega in osmega t. m. so se namreč predstavniki sindikatov sestali s predstavniki delodajalcev na sedežu Zveze industrijcev, da bi obnovili delovno pogodbo. Ta pogajanja bi se morala zaključiti s sporazumom na osnovi zahtev, ki so jih že svoj čas sprejeli indu-strijci te stroke v Ferrari In ki je predvideval 5-odstotno zvišanje mezd brez odtrgljajev za morebitne dosežene poviške, uvedbo treh periodičnih poviškov po 1.5 odstotka, izplačilo starostnih nagrad, u-stavitev komisije, ki bi natančno določila razne kvalifikacije, In priznanje vseh sindikalnih svoboščin in pravic.
Predstavniki industrijcev so zavzeli do teh zahtev odklonilno stališče. Predlagali so samo poviške nižje od 5 odstotkov, katere bi Izplačali v dveh obrokih. Del poviška bi izplačali takoj, del pa šele prihodnje leto. Tudi drugi predlogi so bili mnogo bolj neugodni od tistih, ki so jih sprejeli industrij-ci v Ferrari. Spričo tega so predstavniki vseh treh sindikatov zavrnili te nezadovljive predloge in pogajanja so se razbila. Predstavniki tajništev so nato takoj sporočili podtajniku za delo Calviju negativni rezultat razgovorov. Podtajnik si je pridržal možnost, da skliče predstavnike delavcev in delodajalcev na sestanek na ministrstvu.
Industrijci so bili torej še en-kra*: gluhi za delavske zahteve in niso hoteli priznati delavcem mezdnih in normativnih izboljšanj pri obnovi delovne pogodbe. Ponovno so pokazali, da jim ni do tega, da bi normalizirali svoje odnose z delavci, katerim ne preostane torej nič drugega, kot da sežejo po svojem edinem orožju, to je po stavki, razen če se delodajalci ne premislijo in popustijo na sestanku na ministrstvu.
Z Danes 24. i. m. ob 18.30 bo v krožku za socialna proučevanja «G. Salvemini« v Ul. Mazzini 32 zanimiva javna. debata o temi: »Odnosi med stalnirrii';igl8dališči In področji«. Uvodno..-poročilo bo podal prof. Tullio Balzano, član upravne-
jetji z obeh strani meje z nasveti, ga sveta Stalnega gledališča v Trstu.
iiiiniiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiililiiliii,iiini,umni,,nuni,,
VČERAJ DOPOLDNE OB SLAPU V DOLINI GLINŠČICE
Po 3-urnem delu so gasilci spravili truplo s skalnate police Boljunec
Truplo nesrečne Neve Grimmove leži v kapelici na boljunskem pokopališču - Danes verjetno pogreb
Gasilci s Trga Nicolini so včeraj zjutraj že ob 6.15 bili v Glinščici, da bi nadaljevali z nehvaležnim delom, ki so ga predvčerajšnjim zvečer morali prekiniti zaradi teme. Na skalnati polici blizu slapa Glinščice, je vso noč ležalo pokrito in privezano truplo nesrečne deklice, ki se je predvčerajšnjim popoldne smrtno ponesrečila na popoldanskem izletu.
O nesreči smo obširno poročali včeraj. Neva Grimm je s prijatelj-cama Lauro Ferrarijevo in Sonio Contellijevo z avtobusom prišla v Boljunec, odkoder so se vse tri podale v Glinščico. Ko so se znašle na strmi, navpični rebri na desni strani struge Glinščice se je pripetila strahotna nesreča. Nevi je spodrsnilo In je strmoglavila v prepad, kjer je treščila ob skalnato polico, po padcu z višine tridesetih metrov.
Reševalno delo gasilcev ni bilo lahko. Morali so se povzpeti na polico, privezati truplo na posebna, za take primere pripravna nosila in jih s pomočjo vrvi spustiti do steze. Tri ure so se gasilci trudili in šele okrog 9.30 jim je uspelo, da so truplo nesrečnega dekleta prenesli na stezo. Od tam se je začel žalostni sprevod reševalcev, ki so na nosilih prenesli truplo mlade Grimmove do koče «Premu-da», kjer je čakal avtofurgon dolinske občine. Reševalci so truplo položili v furgon in ga odpeljali v kapelico na boljunsko pokopališče, kjer je na razpolago sodnim oblastem, šele po vseh opravljenih formalnostih, bodo preiskovalni organi izdali dovoljenje za pokop trupla. Po vsej verjetnosti bo pogreb danes popoldne.
Vest o tragični smrti mladega dekleta na sklalah Glinščice se je takoj razširila tudi v mestu. Agenti s komisariata v Miljah so morali prevzeti nehvaležno nalogo, da so o tragični smrti hčerke obvestili starše. Prizor je bil nepopisen. Nevino mater so morali odpeljati v bolnišnico, ker se je pri tem onesvestila. Ves obupan je bil tudi oče, ki je povedal, da je Neva že v nedeljo hotela na izlet v Glinščico, toda tedaj Ji ni dal dovoljenja. šla Je predvčerajšnjim, “zkoristila je lep sončni popoldan ;a izlet pred začetkom šolskega le-a. žal pa je usoda hotela, da je -11 izlet zadnji v njenem življenju.
Na ulici je padla
Žrtev nerodnega padca je postala včeraj popoldne 83-letna gospodinja Elisabetta Persa por. Iacuzzi i: Ul. San Giacomo in Monte 4. Ho je v bližini stavbe štev. 6 prečkala omenjeno ulico, je nenadoma padla. Pri tem se je pobila po glavi, se ranila po čelu, levem sencu, zitilju in levi roki ter začasno izgubila spomin. Z rešilnim avtom so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so jo s prognozo okrevanja od 8
Gasilci rešujejo truplo iz prepada ob Glinščici
do 16 dni sprejeli na nevrokirurški oddelek.
Orlič se je zastrupil z okuženo vodo kanala
25-letni pomorski kapitan Giorgio Orlič iz Trsta je umrl za posledicami spirohetozne zlatenice, zavratne kužne bolezni, ki jo navadno prenašajo podgane. Kot smo poročali včeraj, je Orlič 27. avgusta blizu Musile di Piave z avtom zavozil s ceste in se pogreznil v strugo nekega kanala. Ko je skočil iz avta, pa je nehote popil nekaj požirkov vode v kanalu In to je bilo zanj usodno. Nepoškodovan je nadaljeval pot v Genovo, ko pa je ladja priplula v Benetke so ga nujno sprejeli v bolnišnico v Padovi.
Po pregledih vzorcev vode, ki so jih prevzeli preiskovalni organi, se je izkazalo, da so bili požirki, ki jih je napravil Orlič, zanj usodni. Voda je bila namreč okužena od izločkov podgan, ki običajno živijo po odtočnih kanalih.
Podlegla je poškodbam prometne nesreče
Na nevrokirurškem oddelku bolnišnice Je včeraj zjutraj ob 8.15 podlegla hudim zadobljenim poškodbam 76-letna gospodinja Luigia Mozetič vd. Bisiacchi iz Drevoreda D’Annunzio 29, ki je v torek popoldne postala žrtev hude prometne nesreče. Kot smo že poročali, je tistega popoldneva Mozetičeva iz ven zebrastega prehoda blizu Ul. Severi prečkala Drevored D’Annun-zlo Ko je bila sredi ceste, je na-
vzdol po drevoredu s tovornjakom «OM tigrotto» TS 61268 privozil 51-letni Fortunato C on te iz Ronk, Ul. Mazzini 110 ter žensko podrl. Pri nesreči se je Mozetičeva pobila in ranila po glavi, obrazu in udih. Z rešilnim avtom so jo takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so Jo nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo.
Kljub hitrim zdravniškim posegom in negam se je ženskino zdravstveno stanje vidno slabšalo In včeraj je nesrečnica izdihnila, ne da bi prišla k zavesti.
Mestni stražnik pogasil požar na avtu
Hitri poseg 26-letnega mestnega stražnika Giovannija Faventa je predvčerajšnjim preprečil, da bi avto fiat 600 UD 68394, ki ga je vozil Aldo Fluminio iz Staranzana, popolnoma zgorel.
Nenavadna nesreča se je pripetila v Ul. Battisti pri Portičih, ko je Fluminio čakal na zeleno luč pri semaforu, da bi zavil na desno proti Trgu Dalmazia. Nenadoma so iz zadnjega dela avta, kjer je motor. švignili visoki ognjeni zublji. Požar je kmalu zajel ves zadnji del avta, ko je pritekel Favento z nepravo za gašenje, ki jo imajo mestni stražniki v semaforski kabini. Stražniku Je uspelo, da je požar pogasil in tako preprečil še hujšo nesrečo ter uničenje avta. Pri tem pa se je Favento tudi lažje ranil po roki. Medtem je drugi stražnik poskrbel, da so avtomobilisti vozili mimo gorečega avta. Poškodovani avto so nato zavlekli v mehanično delavnico.
Nova uredba o prodaji ustekleničenih vin
Tajništvo Slovenskega gospodarskega združenja sporoča naslednje: 23. t. m. je stopila v veljavo uredba za prodajo ustekleničenih vin. S tem datumom morajo vsi tisti, ki nameravajo ustekleničiti vino ali mošt v posode do 60 litrov (torej tudi pletenke), pristaviti na posode garantni pečat. Za pletenke pride v poštev zapečatena kapica. Za steklenice naj bo zamašek potisnjen do kraja v grlo steklenice z garantnim pečatom povrhu. Lahko pa imajo tudi jeziček z vleko, ali zamašek v obliki krone, ali kakorkoli primemo zaporo, opremljeno s pečatom.
Posode katere koli oblike morajo imeti na etiketi ali kakor koli napisano v italijanščini: 1. vrsto pridelka — če je navadno vino, likemo ali peneče; 2. najmanjšo dovoljeno vsebino v posodi, s toleranco, ki ne presega 2,5 odst. polne vsebine steklenice, 3 odst. pa za pletenke; 3. ime proizvajalca in njegov sedež; 4. najnižjo dovo-lkno alkoholno stopnjo s toleranco pol stopinje glede na prijavljeno stopnjo.
V prostorih, kjer se prodaja vino s točenjem, mora biti na primerni tablici razvidna najnižja alkoholna stopnja vin v prodaji. Z istim mora biti opremljen tudi sod ali pletenka iz katere se toči vino. Za ustekleničena vina je «toskanska pletenka« pridržana za vina, katerih ime je nadzorovano in garantirano. Steklenice tipa «marsala» z neenakomernim debelejšim grlom so pridržane za vina «marsala» in likerna vina, tip »pulcinella« pa za navadna bel;, in rdeča vina. Od 22. t. m. je leto dni časa za razprodajo vin v posodah do 5 litrov, ki so pripravljene po prejšnjih uredbah.
Prizadeti naj se držijo zgoraj navedenih navodil, ker je v nasprotnem primem predvidena kazen.
Avtomobilist podrl deklico
Ko je včeraj popoldne 8-letna učenka Gabriela Peran iz Ul. Set-tefontane 63 v bližini doma prečkala ulico, jo je z avtom TS 21634 podrl 26-letni Ennio Udovich s stopnišča Bonghi 115, ki je vozil proti središču. Udovich je ponesre-čenki priskočil na pomoč ter jo s svojim avtom odpeljal v bolnišnico. Peranovi so nudili prvo pomoč zaradi majhne rane po spodnji desni strani hrbta. Okrevala bo v 8 dneh.
Baletna šola p.d. Barkovlje
Sredi oktobra t. 1. se bo začela baletna šola v prostorih prosvetnega društva Barkovlje v Ul. Ceretto 12. Solo bo vodil baletni mojster g. A. Viles.
Vpisovanje otrok od 6 let starosti dalje se vrši vsak dan,- razen v nedeljah,, ,od ,16. do 18. ure v društvenih prostorih'. f
Točen začetek šole bo pravočasno javljen. Vse podrobnosti prejmejo starši ob vpisu. V šolo se lahko vpišejo tudi otroci iz drugih krajev.
Razna obvestila
Sola Glasbene Matice. Mladinski pevski zbor bo Imel prvo vajo danes 24. tm. ob 18. url v mali dvorani (Ul. P.. Manna 29). Vse pevce pozivamo, da se polnoštevilno udeležijo.
• • •
Taborniki Rodu modrega vala V
soboto 25. tm. ob 20.30 bo otvoritev novega prostora v Ul. R. Manna 29. Predvajali bomo film s taborjenja. — Nadzorni odbor.
Šolske vesti
Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami s sloven. skim učnim Jezikom v Trstu se začne novo šolsko leto 1965-1966 v petek dne 1 .oktobra 1965 ob 10. url s sv. mašo v cerkvi na Mbntuzzl.
Ravnateljstvo slovenske srednje šole v Dolini sporoča, da se nadaljuje vpisovanje v 2. in 3 razred, ki se bo zaključilo 25 septembra.
Državna srednja šota prt sv. Jakobu, Ul. Frausin 14, vpisuje v 2. in 3. razred do 25. septembra
Na Državnem znanstvenem licejo s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, 'se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada dl Guardiella št. 13-1 neprekinjeno do 25. septembra 1965.
Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski.
Ravnateljstvo Drž. srednje šole In Ind. strok, sole v Trstu (Rojan, Ul. Montorslno 8) obvešča, da se vrši vpisovanje za 11. in 111, razred do 25. septembra t.l.
Havnateljstvo Državnega trgovskega tehničnega zavoda s slovenskim učnim Jezikom v Trstu sporoča, da se vrši vpisovanje za šolsko leto 1965-1966 vsak dan od 10. do 12 ure v tajništvu zavoda. Ul. Caravaggio 4, neprekinjeno do vključno 25. septembra 1965,
Državna slovenska srednja šola na Opčinah sporoča, da se vpisovanje v 2. In 3 razred zaključi 25. septembra.
Ravnateljstvo državne sredaje šole na Katlnarl obvešča, da Je vpisovanje za šolsko teto 1965- i9»b vsak dan do vključno 25 septembra tl. Navodila so razvidna na šolski o glasni deski.
Havnateljstvo državne srednje šole
s slovenskim učnim Jezikom v Trstu, Ul. Caravaggio 4. obvešča, da je vpisovanje za II. In III. razred do 25. septembra 1963
Ravnateljstvo Državne srednje šole v Nabrežini z oddeljenimi razredi v Sv Križu sporoča, da se zaključi vpisovanje v vse tri razrede dne 25, 9. 1965.
LADJE V PRISTANIŠČU
Srakane, Zaton, Pema, Frano Su-pllo, Vis (Jug,), Llrija (Al,), Bren-nero. Borea, Ornella I, Liana, Pega-so, Stromboll, G. Parodi, A, Vespuc-ol, Satumia, Vulcania, Selena, Saipa II, Leopardo, Alessandra F,, C. Ca-sale (It,), Myrsini, Ellinis, Ilona (Grč.), T os Santos (Braz.), Malaz-glrt (Turč.), Audax, Las Minas (Panama), Axum (EBiop.), Stavros (Ma-icuko), Arda (Bolg.), Pepita, Tank Prlncess (Norv,).
Poletne prireditve
Danes v Mlramaru »Luči in zvoki«; ob 21.00 v nemščini «Der Katser-traum von Miramare« m ob 22.15 v Italijanščini «Massimi!iano e Car-lotta«
Nazionaie 16.00 «OSS 117 furia a Ba-hia» Technicolor Milene Demon-geot,Raymond Peilegrin.
Arcobaleno 16.00 «Shenandoah la val-le del disonore« Technicolor. James Stewart.
Excels!or 16,00 «L’ultimo omicidlo« Alain Delon, Van Heflin. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenlce 16.00 »I complessi« Ugo To-gnazzi, Alberto Sordi, Nino Manfredi.
Grattaclelo 16,00 «L’arte di amare« Technicolor. James Garner, Bike Sommer
Alabarda 16.30 «Nude calde e pure« Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Veneri proibl-te» Colorscope. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Aurora 16,00 »I due sergentl del Generale Custer« Technicolor, Franco Franchi, Ciccio Ingrassia.
Crtstallo 16.00 »Uno sparo nel buio« Technicolor. Peter Sellers, Elke Sommer.
Garibaldi 16.30 »Carosello matrimo-niale« Technicolor. James Mason, Susan Hayword. Prepovedano mladini pod 16. letom.
Capitol 16.30 «Quando 1’amore se n’t andato« Technicolor. Susan Hay-word. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Impero 16.30 »Totd d’Arabla».
Vittorio Veneto 16.00 «007 operazlone Goldfinger« Sean Connery.
Moderno 16.30 »Genoveffa di Traban. te« Technicolor. Alberto Lupo.
Astorla 17.00 »La vergine in colleglo« Technicolor.
Astra 16,30 «Arriva Speedy Gonzales«.
Abbazla 16.00 «14-18 Europa in fiam-me».
Ideale 16.30 «Stranl compagn! dl let-to« Technicolor. Rock Hudson, Gina Lollobrigida.
Slovensko gledališče v Trstu
Razpis abonmajev za sezono 1965-66
REPERTOAR
1.	Ivan Cankar; HLAPCI
2.	DANTEJEV VEČER (ob 700-letnici rojstva)
3.	Saša Škufca:
JANKO IN METKA
4.	Recital M. Sardočeve (Pisma gospe Lapinasse)
5.	Robert - Duvlvier - Jeanson MARIE - OCTOBRE
6.	Slovenska noviteta
7.	Recital J. Lukeia (Shakespeare)
8.	Carlo Goldoni: GROBIJANI
9.	PASIJONSKE IGRE 10. DOBRI VOJAK SVEJK
(Češka dramatizacija po Haškovem romanu)
Od ponedeljka, 20. t. m. dalje bodo občinstvu na razpolago v Tržaški knjigami v Ul. sv. Frančiška 20 naslednji abonmaji: PREMIERSKI
Parter A	L	20 000,—
Parter B	L	12.000.—
Balkon	L	8.000,—
I. PONOVITEV
Parter	L	9.000.—
Balkon	L	4.000,—
NEDELJSKI POPOLDANSKI Parter	L	6.500,—
Balkon	L	4.000.—
ŠTUDENTSKI	L	2.000,—
INVALIDSKI
Z INVALIDSKO	IZKAZ-
NICO BREZPLAČNI SINDIKALNI	L	3.000,—
ZA OKOLICO	L	5.000,—
(vključen tudi prevoz) Predstave Je gledališče planiralo na naslednje dneve: PREMIERE ob četrtkih, I. PONOVITVE ob sobotah po premieri, NEDELJSKE	POPOL-
DANSKE prvo nedeljo po premieri, INVALIDSKE prvi četrtek po premieri, SINDIKALNE drugi petek po premieri in ZA OKOLICO drugo soboto po premieri.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 23. tm. se Je rodilo v Trstu 13 otrok, umrlo pa Je 9 oseb UMRLI SO: 93-letna Ida fvancich vd. Cattarini, 90-letna Angela Fonta-nive. 70-letni Giuseppe Rosa-Fauzza, 13-letni Gianfrancesco Gottl, 52-letna Margherita Vascotto por. Vascotto,
71-	letna Filomena Mascese por, Fie-ramosca, 54-letni Luigl Collobicchio,
72-	letna Marina Zattera, 20 ur stari Tlziano Zumbo.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (2*. > — 26. ».)
Biasoletto. Ul. Roma 16; Al Gal no, Ul. S, Cilino 36; Alla Madoni del Mare. Largo Piave 2; SanfAnn Erta di S. Anna 10; Davanzo, l Bernlni 4; Godina, A11TGEA, l Glnnastica 6: Al Lloyd, Ul. Orolog 6; Sponza, Ul. Montorslno 9.
Od 13. do 16. ure Biasoletto. Ul. Roma 16; Al Gal no, Ul. S Cilino 36; Alla Madoni del Mare, Largo Piave 2; SanfAnn Erta dl S. Anna 10.
NOČNA SLUŽBA LEKARN Davanzo, Ul. Bernlni 4; Godin AlflGEA, Ul. Ginnastlca 6; Al Lloy Ul. Orologio 6: Sponza, Ul. Monto sino 9
23. t. m. je nesrečno izgubila življenje naša nepozabna
Alojzija Mozetič
za katero globoko žalujejo brat Miro, svakinja Zora, nečaka Dario in Silvio ter ostalo sorodstvo.
Pogreb naše drage bo v soboto, 25. t. m. ob 11. uri iz mrtvašnice tržaške glavne bolnišnice.
Trst, 24.9.1965.
OB ZASEDANJU GLAVNE SKUPŠČINE OZN
Začelo se je v dokaj neugodnih mednarodnih okoliščinah
Nasprotje med načeli in cilji na eni in grobimi dejstvi na drugi strani - Vznemirjajoča stvarnost dveh spopadov - Politično ozadje tako imenovane finančne krize
Dogodki v Vietnamu in na indij sko-pakistanski meji bodo vsekakor motili svečano vzdušje, ki bi v njem imelo potekati letošnje jubilejno zasedanje OZN. Tudi doslej se je sicer že nekajkrat primerilo, da se je delo generalne skupščine začelo v dokaj neugodnih mednarodnih okoliščinah, vendar pa bo od korejske vojne letos prvič, da ta najvažnejša mednarodna organizacija za zaščito miru ter za razvoj miroljubnih odnosov med narodi začenja svoje letno zasedanje v času, ko divja vojna, kar dokazuje, kako so oblike imperializma in vojaških intervencij, nacionalistične nasprot-nosti ter nerazumevanja med sosedi, dasiravno samo začasno, vendar le prevladala načela, na katerih ta organizacija temelji. Naj-delikatnejši moment tega protislovja pa je prav v primerjavi med načeli in cilji, ki se zanje OZN zavzema, načeli in cilji, ki so razlog njenega obstoja in katerih spoštovanje predstavlja zagotovilo njenega nadaljnjega trajanja na eni, in grobimi dejstvi te naše vznemirjene ter vznemirjajoče stvarnosti na drugi strani. V obeh trenutnih vojaških spopadih so — Poleg neke velike sile, ki ji je hila z Listino sicer poverjena izjemna odgovornost za obrambo miru — angažirane tudi države, katerih dosedanja stališča v mednarodnih političnih odnosih so bila označena z miroljubnimi stremljenji.
To, kar se dogaja v Vietnamu in na mejah Kašmira dokazuje
—	in na žalost še preveč — da v sistemu kolektivne varnosti obstajajo določene pomanjkljivosti. Vendar pa to niso edina nevšeč-na dejstva, sredi katerih začenja svoje delo letošnje zasedanje generalne skupščine. Bilo je še več drugih dogodkov in postopkov, ki niso bili v skladu z načeli Listine ter z interesi mednarodnega miru na raznih področjih sveta. Tako imenovana finančna kriza je npr. motila reden potek dela te organizacije ves čas 19. zasedanja, vtem ko je sama ustanova Združenih narodov že nekaj časa predmet žolčnih napadov od strani posameznih dežel. Ni potrebno posebej poudarjati, da je medna-rodni položaj zelo resen in da po-, staja še resnejši spričo naporov, ki jih je opaziti na raznih straneh, da bi se razni spopadi še bolj poglobili in razširili. Ves ta splet neugodnih okoliščin obenem dokazuje, kako velikega pomena bo tokrat zasedanje ne samo v Pogledu ukrepov ter ekspeditivno-sti glede obvladovanja materiala, ki je bil vključen v dnevni red, marveč — in to še prav posebno
—	tudi v pogledu nalog v zvezi s pomiritvijo mednarodnega položaja ter obnovitvijo zaupanja v institucije ter vlogo združenih narodov, kakor tudi uveljavitvijo avtoritete sprejetih resolucij ter vseh ostalih sklepov in ukrepov te mednarodne organizacije, katera v pogojih našega časa nima druge alternative.
Dnevni red 20. zasedanja je zelo obsežen, a v njem Je tudi nekoliko točk, ki se od drugih razlikujejo po svoji izjemni važnosti.
Predvsem je bil, glede na poročilo Komiteja za mirovne operacije ustanovljenega na preteklem zasedanju z namenom, da bi se našla rešitev tako imenovanega fi-
nančnega spora, postavljen eden od osnovnih problemov za nadaljnjo graditev sistema kolektivne varnosti. Na predhodnem zasedanju se je to vprašanje pojavilo pod masko spora v zvezi s kritjem stroškov za mirovne intervencije OZN v Kongu in na Bližnjem vzhodu, vendar pa je kmalu bila odkrita njegova politična vsebina. Saj je šlo za vojaške ekspedicije, ki jih je odobrila generalna skupščina, mimo varnostnega sveta, oziroma, ki so se bile začele navzlic vetu posameznih velikih sil v pravkar omenjenem svetu. Vprašanje praktično zadeva problem odnosov med generalno skupščino in varnostnim svetom. V pogledu varovanja miru, kakor tudi uskladitve določil Listine o prvenstveni odgovornosti varnostnega sveta v tej materiji z resolucijo »Združenje za mir», po kateri bi ta odgovornost v primeru nesoglasja ali veta v varnostnem svetu imela biti prenesena na generalno skupščino. Posamezne velike sile pa kažejo odpor proti tej resoluciji, ki zmanjšuje učinkovitost veta v varnostnem svetu.
Vprašanje je zelo zapleteno, ker zahteva širšo revizijo obstoječih institucij v sistemu Listine o kolektivni varnosti, vendar bo morda navzlic temu mogoče z delni mi ali začasnimi ukrepi prepre čiti ponavljanje krize, ki je para lizirala delo 19. zasedanja. Komite za mirovne operacije je proučil več predlogov, kako naj bi se ta problem rešil s pomočjo odredb o kritju stroškov vojaških operacij OZN, vendar pa celotno vprašanje presega značaj teh stroškov. V vsakem primeru pa intervencije v Dominikanski republiki, posegi v Kongu, nesporazumi na Cipru, vojna v Vietnamu, spopadi v Kašmiru, zaostrovanje odnosov v Aziji, ki so ga omogočili ti spopadi, potrjujejo aktualnost vprašanja, kaj bi bilo treba storiti v sedanjih okvirih sistema kolektivne varnosti, da bi se mogle učinkoviteje izpodbijati težnje posameznih dežel — pa ne samo velikih sil — da same uresničujejo svoje zahteve, ali da svoje nesporazume z ostalimi deželami s pomočjo nasilnih akcij ali drugih nemiroljubnih sredstev same rešujejo. Drugi osnovni problem, zadevajoč politiko miru v sedanjih pogojih, namreč problem razorožitve, se na dnevnem redu tega zasedanja pojavlja v dvojnem videzu, in sicer v obliki proučevanja poročil Komisije za razorožitev, zatem pa še kot predlog za sklicanje svetovne razorožitvene konference. Neugodna bilanca dela se je nekako že spremenila v tradicijo te komisije. Obe vprašanji, o katerih so se vodili razgovori v tem obdobju, namreč vprašanje prepovedi podzemeljskih jedrskih eksplozij, kakor tudi širjenja Jedrskega orožja, sta doslej ostali nerešeni. Takšen rezultat pa povsem upravičuje predlog beograjske in kairske konference, na osnovi katerega naj bi se sklicala svetovna konferenca za razorožitev. Ta predlog je že bil z veliko večino sprejet od Komiteja OZN za razorožitev, pa se spričo tega pričakuje, da bo tudi generalna skupščina potrdila ta ukrep ter določila čas in mesto zasedanja o-menjene konference. Od tokratnega zasedanja OZN se nadalje
pričakuje tudi sklep o sklicanju druge svetovne konference za trgovino in razvoj, na kateri bi se, po poročilu Komiteja svetovne gospodarske konference, imelo pregledati delo glede izpolnitve sklepov prve konference, kakor tudi proučiti vprašanja, ki so se v teku omenjenega dela bila pojavila.
Vprašanja v zvezi s programom dokončne likvidacije kolonializma predstavljajo tretjo skupino problemov, ki se bo o njih razpravljalo.
Kot na preteklih, se tudi na tem zasedanju največja upanja polagajo na nevezane dežele. Nenehna krepitev njihove vloge in, potemtakem, tudi njihove odgovornosti, bo na tem zasedanju prišla do Izraza tudi z izvolitvijo večjega števila njihovih predstavnikov v varnostni in ekonomsko-socialni svet, do česar bo prišlo na osnovi sklepa o povečanju števila članov omenjenih organov, sprejetega na predlog nevezanih dežel na beograjski konferenci.
U. R.
Predsednik nemške socialdemokratske stranke in župan zahodnega Berlina, Brandt, sl je brez dvoma obetal boljši uspeh na zadnjih parlamentarnih volitvah. Morda se mu je izmaknil pod prsti, ker se je po svojem programu že povsem izenačil s krščanskimi demokrati. — Na sliki si hladi svoje razočaranje z vrčkom piva.
OBRAZI IN LJUDJE
Agostino Netto
Pesnik in borec za svobodo - Zdravnik, čigar ordinacija je bila odprta vsem trpinčenim, ponižanim in razžaljenim pripadnikom angolskega ljudstva - Njegovi odgovori v zvezi z osvobodilnim bojem v Angoli
Bil je najprej pesnik, pesnik po duši, eden tistih, ki so s čarobno močjo svoje besede posredovali svetu pretresljivo sliko najbolj strašnega suženjstva črnega človeka:
Živim v temnih hišicah svetit, brez sonca in življenja, a jaz si ju tako želim ...
Zaradi takega pesniškega navdiha in javno iznešene vizije o življenju izven temnih hišic brez sonca, se je večkrat znašel pred tajno portugalsko policijo «Pid». Sest let je preživel v zaporih v Lizboni, v Luandi, v izgnanstvu. Ko so ga drugič aretirali, so se v njegovo in v obrambo Angole dvignili glasovi najvidnejših svetovnih javnih in kulturnih delavcev: Sartra, Aragona, Mauriaca in drugih.
Bil je tudi zdravnik. Njegova ordinacija je bila odprta za vse Angolce, za vse, ki so zaradi trpljenja prezgodaj ostareli ter izgubili zdravje, katerih telo Je bilo zlomljeno od udarcev z batinami portugalskih biričev.
Agostino Netto pa je tudi predsednik Ljudskega gibanja za osvoboditev Angole (MPLA), ene od
uiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiHimiiNiiiuiuuiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ZAKAJ BI Sl ŽIVLJENJA NE OLAJŠALI...
Gospodinjam zares ai vedno potrebno
da bi pri dela stale
v
Ze star slovenski pregovor pravi, da je bolje slabo sedeti kot pa dobro stati - Neredko so bolečine v križu posledica tega, ker ljudje preveč stoje - Venomer pri delu stati, je v mnogih primerih tudi razvada, ki se je nekatere žene drže, ker so tako delale tudi njihove matere
čuden je ta stavek, vendar ga moramo zdravniki, kar naprej poudarjati. Kooljoate odložili časopis, poglejte malo okrog sebe. Oziroma prav sedaj, še preden ga odložite, poglejte, ali morda tudi vi pri branju časopisa ne stojite. In vaša okolica? žena stoje lupi krompir, otroci stoje delajo to in ono, da o drugih starejših ljudeh ne govorim. Sicer že naš star slovenski pregovor pravi: «Bolje Je slabo sedeti, kot dobro stati*.
Zato bom v današnjem sestavku napisal nekaj o tem na videz zelo preprostem problemu, o sedenju in stanju.
Ena najpogostejših težav, zaradi katere prihajajo ljudje k zdravniku, so bolečine v križu. In če so ti ljudje še ženskega spola, potem pa sploh.
Vzrokov za bolečine v križu je več, oziroma zelo mnogo.
Marsikateri bolečini v križu — pri ženskah — je krivo ginekološko obolenje. Teh je cela vrsta. In zlasti o teh boleznih je bilo že mnogo napisanega, a bi bilo treba še pisati. Posebno Je treba prepričati ljudi, da mora biti sramežljivost na pravem mestu in da ji ni mesta v zdravniški ordinaciji. Pogosto se na žalost namreč zgodi, da celo koga, oziroma katero pokopljejo zaradi tega, ker Ji je bilo nerodno iti k zdravniku.
Radio Trst A
7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Revija solistov; 12.30 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba iz filmov in revij;
17.00	Igra ansambel «Le Tigri* iz Gorice; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve;
18.30	Modema simfonična glasba;
19.00	Koncertisti naše dežele; 19.15 Pravljice, pripovedke in legende;
19.30	Motivi, ki so mladim všeč;
20.00	Šport: 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Revija avtorjev Furla-nije-Julijske krajine; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.15 Jazz v Trstu; 22.40 Nežno in tiho; 23.00 Pojeta Doris Day in Frank Sinatra.
Trst
12.05 Plošče; 12.20 Glasbeni vložek; 12.25 Tretja stran.
Koper
7.15 Jutranja glasba; 7.40 Lahka glasba; 8.00 Pevski program;
8.30	Dalmacija poje; 9.00 Program na ploščah; 9.45 Kvartet Predraga Ivanoviča; 10.00 Giuseppe Verdi: iz opere «Moč usode*; 10.40 Glasbeni vložek; 10.45 Pevci danes; 11.30 Uspele melodije; 11.50 Glasba po željah; 12.45 Lahka glasba: 12.55 Nadaljevanje glasbe po željah; 13.30 Poročila; 13.40 Zbor RTV Ljubljana; 14.00 Popularne skladbe; 14.45 Zabavna glasba; 15.00 Melodije za vas; 15.45 Domači odmevi; 16.00 Za prijetno popoldne; 16.30 Album klasikov; 17.10 Ital. narodno pesmi; 17.40 Glasbeni kaleidoskop; 18.00 Prenos RL; 19.00 Nelson Riddle in njegov orkester; 19.30 Prenos RL; 22.15 Igra orkester Teda Heatha; 22.40 Chopinov koncert; 23.00 Prenos RL.
PETEK, 24. SEPTEMBRA 1965 Nacionalni program
8.30 Glasba za dobro Jutro; 9.10 Glasbene strani; 9.45 Pevski program; 10.05 Operna antologija; 10.30 Pevci štiridesetih let; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.30 Melodije in romance; 11.45 Glasba za godala; 12.05 Prijatelji ob 12; 13.25 Dva glasa in en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.30 Simf. glasba na ploščah; 18.10 «11 cap-pello a tre punte*, radijska igra; 19.10 Oddaja za delavce; 19.30 Glasbeni vrtiljak; 21.00 Simf. koncert; 22.30 Plesna glasba.
II. program
8.00	Jutranja glasba; 8.30 Orkestralni koncert; 9.35 Oddaja za žene; 10.35 Najnovejše pesmi; 11.05 Plošče; 13.00 Srečanje ob 13;
14.00	Pevski program; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.00 Ital. narodne pesmi in plesi; 15.15 Program na ploščah; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.00 Rapsodija; 17.05 Poeti in pesem; 17.35 Mala ljudska enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.55 Vaši najljubši pevci; 21.00 Orkestralna glasba; 21.40 Glasba v večeru; 22.00 Jazzovski kotiček.
III. program
18.30	Pregled sev. ameriške kulture; 19.15 Panorama idej; 19.30 Vsakovečemi koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Vivaldijev koncert; 21.20 «La scappatella*, komedija v enem dejanju.
Slovenija
7.15	Odlomki iz oper Mireille in Faust Charlesa Gounoda; 8.05 Za-
bavni zvoki; 8.35 «Vrisk in smeh* in druge skladbe; 9.30 Slovenske narodne pesmi; 10.15 Dvajset minut z velikimi orkestri; 10.35 Naš podlistek; 10.55 Glasbena medigra;
11.15	Nimaš prednosti!; 12.05 Ansambelski odlomki iz Mozartovih oper; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Spored narodno zabavne glasbe;
13.15	Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.00 Poročila; 14.35 Orkester RTV Ljubljana; 15.25 Zabavni intermezzo; 15.30 Sovjetske revolucionarne pesmi; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Slovenski vokalni solisti, ansambli in orkestri zabavne glasbe; 18.45 Festivalsko poletje; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Zborovske skladbe Marka Tajčeviča; 21.00 Ansambel Jožeta Kampiča; 22.10 Po svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Wolfgang Fortner: Mouvements za klavir in orkester.
Ital. televizija
18.30	Program za najmlajše; 19.55 Šport; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Sei personaggi in cerca d’autore», komedija Luigija Pirandella; 23.20 Dnevnik.
II. kanal
21.00	Dnevnik; 21.15 IV. mednarodno tekmovanje simfonične glasbe.
Jug. televizija
10.00	TV v šoli; 16.40 Govorimo po rusko; 17.00 Učimo se angleščine; 17.30 TV v šoli; 18.00 Pogumno in veselo — oddaja za otroke; 18.25 TV obzornik; 18.45 Tv' tribuna; 19.15 Spomeniški mozaik — kult. oddaja; 19.45 TV akcija; 20.00 TV dnevnik; 20.30 TV obzornik; 20.40 Ujeto srce — celovečerni film; 22.10 Poročila.
Sicer pa nekateri hudobni jeziki trdijo, da je sramežljivosti med ženskami vedno manj. Ne vem.
Večkrat pa Je bolečinam v hrbtu krivo obolenje hrbtenice. Teh obolenj je precej in opažamo tudi, da Jih je iz leta v leto več. Ne samo pri starejših, za katere se nam niti ne zdi čudno, če jih sem in tja kaj zaboli in zbode v hrbtu. Pač pa je opaziti precejšen porast teh obolenj tudi pri mladih ljudeh.
Seveda pripisujejo krivdo za porast števila teh obolenj pri mladini pomanjkanju športa, oziroma gibanja. Res je, da se mladim vedno manj ljubi celo hoditi, da peš ne zmorejo niti najmanjšega sprehoda. Potem ni čudno, če pri delu ne morejo mnogo stati in jih takoj boli v hrbtu. Sicer bi o tem bilo vredno spregovoriti posebej. •
Ne nameravam pisati o vseh vrstah bolezni hrbtenice, niti o vseh mogočih «-itisih», ki jih najdete v učbenikih ortopedije. Pač pa bom enostavno opisal vprašanje, o katerem sem že mnogokrat govoril z gospodinjami, delavkami in materami. O tem sem govoril v ordinaciji in tudi na predavanjih.
Nekoč sem v ordinaciji vprašal bolnico, ki je tožila nad bolečinami v hrbtu, ali sploh kdaj pri svojem delu sedi. Odgovor je bil: «Prl delu ne morem.* Kaj pa doma? «KJe neki, kje ste pa videli, da bi pri delu doma katera sedela!*
Ali se pri delu doma res ne more sedeti?
Pri domačem hišnem delu lahko sedite! Le malo iznajdljivosti je treba.
Pravzaprav, čemu je še treba o tem pisati, govoriti in ljudi prepričevati!
človeška hrbtenica je sestavljena iz 34 vretenc, ki so povezane med seboj s kitami in vezmi. Med vretenci je hrustančast obroček — diskus, po latinsko — ki omili tresljaje. To skupino kosti imenujemo hrbtenico. Je zelo občutljiva, ima pa veliko odgovornost, saj drži pokonci celo telo.
Kljub temu, da je hrbtenica nežna in občutljiva, jo vsekakor zelo malo varujemo. Pri stanju, oziroma pri delu, ko stojimo, trpijo vse hrbtenične mišice, mišice trebuha in mišice nog. Znano je, namreč, da Je najbolj u-trudljivo delo prav stanje .Zlasti je stanje utrudljivo, če človek stoji popolnoma pri miru. Med raznimi vrstami dela Je znano, da je najbolj utrudljivo držati, recimo, neko breme v iztegnjeni roki. Takrat namreč priteka po žilah zelo malo krvi in se ta tudi ne obnavlja, zato nihče ne more dolgo zdržati tega.
Pravzaprav mi bo morda kdo odvrnil, da saj pri stanju res nič ne delamo, če nekdo stoje nekaj dela, potem opravljajo to delo mišice rok, toda samo na videz. Medtem pa dejansko delajo, oziroma se napenjajo mišice rok, ramen, okrog hrbtenice, mišice trebuha in nog in skoraj vse kosti našega organizma.
Predstavimo si ženo, ki lupi krompir ali lika, in to stoje. Pri tem delu so zaposlene mišice rok in delno mišice prsnega koša, zaradi stanja pri takem delu pa tudi mišice hrbtenice in nog, ki držijo telo pokonci. Pri debelejših ljudeh pa Je to še bolj utrudljivo, saj morajo kosti, ki so zgrajene za težo 50 ali 60 kg. nositi težo 80 kg ali še več.
Ali je potem kaj čudnega, če gospodinja leže zvečer utrujena v posteljo in se do jutra sploh ne
utegne spočiti. Kje naj taki ženi, ki poleg tega še vzgaja otroke ali hodi celo v službo, ostane še kaj časa in energije za njeno kulturno izživljanje in razvedrilo.
Pristavimo k temu še en sam majhen podatek, če človek sedi, porabi 8% manj energije, kot če stoji in 4% več energije, kot če leži. Z drugimi besedami: stanje je trikrat bolj utrudljivo kot ležanje in samo enkrat več Je sedenje bolj utrudljivo od ležanja. Skratka, če nekaj delamo sede, se mnogo manj utrudimo, kot če stojimo.
Zato naj opravlja gospodinja svoja dela sede. Po možnosti vsa. Nekoč sem na javnem predavanju vprašal poslušalke (na javna zdravstvena predavanja hodijo skoraj vedno samo ženske; ali niso moški nikoli bolni?), ali katera med njimi lupi krompir sede. Vse so mi soglasno odgovorile, da nobena. Nakar si sploh nisem upal vprašati, ali katera lika sede.
Tudi likati se da sede, le mizo je treba nekoliko preurediti ali pa likati na likalni deski. Danes za likanje ni več potreben tolikšen napor kot nekoč. Namesto starih likalnikov, ki so jih imenovali po domače «železo», imamo električne likalnike, ki so izredno lahki in Jih prav lahko premikamo sede.
Isto je s čiščenjem zelenjave in s pripravo jedil. Skoraj v nobeni kuhinji nisem videl, da bi imeli stol, ki je višji od navadnega kuhinjskega stola in se da celo zvišati. Na takem stolu bi gospodinja tudi pomivala lahko sede. Pri pomivanju gre samo za enostaven tehnični postopek: ali znišati umivalno mizo, oziroma, na kateri pripravljamo zelenjavo in jedila, ali pa zvišati sedež. Zdi se mi bolj enostavno zvišati sedež.
Pred kratkim ml je znanka opisovala moderno kuhinjo. Z navdušenjem mi Je govorila o kuhinjl-laboratorlju, v kateri so vse naprave in priprave razvrščene tako, da so okrog gospodinje, ki sedi na okroglem vrtljivem stolčku ter opravlja vsa potrebna dela.
Ni pa bistvo problema v vrtljivem stolčku in moderni kuhinji, problem je v mentaliteti, oziroma miselnosti ljudi. Pogosto smatrajo, da delo ni pravo, če pri delu ne stojimo. Tako nekateri delavci kot tudi gospodinje vztrajno trdijo: «Ja, pri delu pa res ne moremo sedeti.*
Bolj konservativne gospodinje pač vedo tudi povedati, da je pri takem delu stala njihova mati in da bodo potemtakem tako delale tudi one. Prepričan sem, da bo mnogo lažje nabaviti visok vrtljiv stol kot pa prepričati te žene, da lahko likajo in celo pomivajo sede.
čemu o tem pravzaprav piše zdravnik, saj bi to bil bolj posel strokovnjakov za gospodinjstvo in hotelirjev. Na žalost tud! zelo brihtni inženirji nc vidijo n.pr. v industriji prihranka truda, ki ga omogoča sedeče delo, in se morajo zdravniki boriti za to, da jih o tem prepričajo.
Naše gospodinje mi morda tudi ne bodo verjele, da je lažje bolezen preprečevati kot zdraviti. Pa tudi, če Je bolezen v hrbtenici že nastopila, sem stoodstotne prepričan, da bo od sedečem delu utrujenost gospod nje mnogo manjša in Ji bo ostalo še nekaj časa ter razpoloženja za drugo delo. ki ji leži pri srcu, kot tudi za razvedrilo.
Dr. TONE PRIJATELJ
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Alessandro Tartaglione v «Rossoni»
Rimski slikar Alessandro Tartaglione, ki je lani prvič razstavljal v Trstu, spet prikazuje svoja najnovejša olja v Rossonijevi galeriji. Tartaglione je vsekakor uskladii svojo dejavnost s sodobnimi zahtevami našega časa: dela, ki jih je ustvaril pozimi, natovori spomladi na , svoje vozilo in jih prične postopoma razstavljati po važnejših mestih, kot se pomika proti severu. Tako je končno sedaj prišel v Trst. Seveda spotoma slika tudi nove podobe Med le-te spadata predvsem dve uspeli pokrajini, čeprav pokrajinarstvo ne predstavlja ravno Tartaglionevega glavnega udejstvovanja. Prva kaže most v mestu Bassano, ki se drzno vzpenja v ognjenem žaru zatona preko reke, iz katere se že dviga večerna vlaga. Druga pa podaja gozdno razpoloženje zgolj v igri barv, luči in senc. V prvi skuša slikar ponazoriti z vročimi barvami zaključek trudapolnega dne, kot ga poleti preživljamo v mestu, v drugi pa čisto osebni občutek, ki nas prevzema ob nastopajočem dnevu v jutranji tišini gozda. Obe sliki sta največji, a gotovo tudi najboljši podobi te razstave, poleg tihožitij «Keramike», «Proti luči» in «Po kopeliu. Tartaglione-
jev veseli značaj se nujnostno zrcali tudi v mnogih oljih, zlasti v lagodno naslikanih spominih na severnoafriške in arabske žene. Sploh pa so dekleta njegova priljubljena snov, ki jo morda malce preveč izkorišča. Najdemo jih posamič doprsno naslikane, kot ti ■sliki narodne noše ie Ciacciarije, Grazielle in drugih, a tudi v skupinah. kot v oljih «Klasično gledališče)), «Pevski terzets, «Mladostni sen* itd. Kdor je lani videl barvno pestrost bengalskih ognjev, ki je pršela iz njegovih slik, opazi letos močno barvno umirjenost sivkasto-rozaste skladnosti, medtem ko so nekatera dela zasnovana izključno na rdečkastih ali plavkastih odtenkih. To in pa neurejeno razgibana poteza čopiča, ki ponekod prehaja v brezskrbno površnost, je morda v nasprotju z nekdanjo nebrzdano prekipevajočo barvno opojnostjo. Je pa znak, da se slikar verjetno preusmerja na dognanejše poti umetnosti. To že nakazuje tudi velika obarvana risba plesa žena z otoki Tahiti. V tej ni sledu laskanja ženski lepoti, ker je Tartaglione v njej osredotočil vse le v barvne utripe in igro črt, ki ustvarjajo prepričljiv dojem živahnosti glasbe.	MILKO BAMBIČ
dveh najpomembnejših angolskih protikolonialnih organizacij, ki sta leta 1961 dvignili oboroženo vstajo. Pred kratkim se je nahajal na obisku v Jugoslaviji, kot gost Socialistične zveze delovnega ljudstva. Nekateri časnikarji so mu ob tej priložnosti postavili tudi nekaj vprašanj, ki je nanje rad odgovoril. Na prvo: kaj so uporniki doslej dosegli in kako se raz. vija v Angoli oborožena borba danes, ko že poteka peto leto o-borožene vstaje? — je odgovoril:
»Obstajata dve vojaški fronti, ena na področju Kabinde (ozemlje, ki obsega 7.000 kv. m med o bema Kongoma), druga v severnih predelih Angole. V Kabindi je nosilec vse dejavnosti MPLA. Danes je že pol tega ozemlja pod našim nadzorstvom in še naprej vodimo ofenzivne operacije. Gospodarji smo tudi v gozdovih Ma-jonge, ki jih smatrajo za največje na svetu. V severni Angoli uporabljamo defenzivno taktiko, branimo prebivalstvo pred represalijami portugalskih zločincev itd. Na ostalih področjih ne razvijamo vojaške dejavnosti, pač pa de. lamo politično, zbiramo ljudstvo in ga pripravljamo za odločili* obračun s kolonialisti, ki nam od svoje strani gredo na roko z iz-vajanjem množičnega nasilja.
Kaj pa se dogaja na osvobojenem ozemlju Kabinde?
Odgovor: «Razumljivo je, da tu organiziramo ljudsko oblast ter ustanavljamo odbore. Odpiramo osnovne šole ter omogočamo ljudem, da mimo obdelujejo svojo zemljo in žive kot človeška bitja. Razvijamo in utrjujemo partizanske vrste. Na ozemlju sosednega prijateljskega Konga (Brazzaville) smo ustanovili tudi šolo za politično izobraževanje. Sicer pa nas tudi drugače vlada in ljudstvo brazzavillskega Konga v vsakem pogledu podpirata*.
Kako pa stoje stvari s podporo od strani ostalih neodvisnih afriških dežel?
«2e več časa dobivamo preko «Komiteja devetorice* pri Organizaciji afriške enotnosti čedalje bolj znatno pomoč. Komite je določen čas pripisoval mnogo večji pomen Fronti za osvoboditev Angole (FLNA), ki jo vodi Roberto Holden in s katerim imamo, na žalost, slabe odnose. Do preloma je prišlo, ko smo anketno komisijo «Komiteja devetorice* prepričali, da dejansko tudi mi vodimo — in to uspešno — oboroženo borbo proti kolonialistom. Oktobra lani smo organizirali srečanje članov te komisije z neko našo borbeno enoto na meji osvo. bojenega ozemlja Kabinde. Toda za resničen uspeh naše osvobodilne borbe sta nujna dva predpogoja: enotnost osvobodilnega gi. banja in pomoč svobodne Afrike. 2e od začetka spora s Holdenom smo se zavedali škode, ki jo ta predstavlja za skupno borbo. Toda naši napori za dosego potrebnega sporazuma so doslej ostali brez uspeha, in to zaradi nedopustljive zahteve na drugi strani, da bi se jim mi enostavno pridružili, vtem ko si mi želimo e-notnost in sodelovanje na osnovi enakopravnosti. Mislim, da so pogoji takega sodelovanja že podi-ni, in to tako zaradi konstruktivne dejavnosti posredovalcev Organizacije afriške enotnosti kot tudi zaradi znatne okrepitve pozicij MPLA v notranjosti Angole, a še prav posebno v Kabindi.o
Na koncu je Agostino Netto, za zaključek intervjuja, na vprašanje, kateri je njegov najljubši stih, odgovoril:
... jaz ne pričakujem, ker sem tisti, od kogar se pričakuje. Upanje, to smo mi, tvoji otroci, ki smo stopili proti cilju, katerega napaja življenje.
PODJETNI OREL
Zelo nežen objem Davida Nivena in Kirn Novakove. Oba znana igralca bosta skupaj nastopila v filmu «Trinajst», in sicer prvi v vlogi kneza de Ballac, ona pa kot njegova žena Catherine.
Pred tremi leti so delavci su-humskega kombinata za predelavo mesa v Sovjetski zvezi prejeli od lovcev za darilo dva meseca starega orla. Ptič še ni znal leteti in zanj so skrbeli vsi člani kolektiva. Orla so imenovali Borka. in ko je odrasel, so mu dodelili «funkcijo»: postal Je čuvaj in skrbno pazil, da se v kombinatu ne bi pojavila kaka tuja ali sumljiva oseba.
Leteči stražar Je zvesto opravljal svojo dolžnost, dokler ni pričel nekega dne krasti mesa, predvidenega za predelavo. Ker ga člani kolektiva niso mogli tega odvaditi, so sklenili, da ga bodo preselili. Tako je Borka nekaj mesecev živel v hiši Volodje Ko-balija, enega izmed delavcev. Pred kratkim pa so mu oprostili stare grehe in orel se je vrnil v kombinat — čeprav bo še naprej kradel meso. To naj mu bo nekakšna plača za čuvajsko službo
HOROSKOP
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiHiiiiiiiifiiniiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kar zadeva poslovne uspehe, vam bo današnji dan še prav posebno naklonjen. Prijatelj vam bo olajšal sporazum, ki si ga želite.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pri delu ne varčujte z dobrimi besedami na račun svojih sodelavcev. Hladnokrvno proučite vse negativne kritike na vaš račun.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugoden dap za potovanja in vse poslovne stike. Uspelo vam bo uveljaviti nekatere svoje zares posrečene zamisli.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Prejeli boste nekaj ugodnih ponudb finančnega značaja. Bodite manj trdoglavi in bolj vztrajni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Utrdili boste svoj ugled ter si pridobili nove delovne zaveznike. Ne o*"***!®
svoje pomoči nobenemu, ki jo po' trebuje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Pri delu ne kažite prepirljivosti, ker bi vam to utegnilo škodovati. Potrebni ste miru in razvedrila.
TEHTNICA (od 23.9. do 2210) Tudi če vam danes ne bo uspelo uresničiti vseh svojih namenov, bo dan kljub temu ploden. Nepričakovan uspeh čustvenega značaja vas bo izpolnil z velikim zadoščenjem.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nove okoliščine bodo za vas sicer ugodnejše, vendar pa bodite še na-
prej previdni. Ne udeležujte se hrupnih zabav.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.)
,so vaše Perspektive nf£?n£,.vsekaIf?r pa 86 m°rate pri deJu bolj opreti na svoje sodelavca.
I	(°d 21-12-	20.1.)
I Ne dovolite, da bi vas že prvi uspeh prevzel, marveč vztrajno delajte naprej. V čusivenih zadevah se ne opirajte samo na intuicijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Isho-ristite vse ugodne priložnosti, pd čemer se predvsem skušajte obtežiti z dobrimi strokovnjak. Prišlo bo do veselega srečanja med stari mi prijatelji.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Današnji dan Je zelo primeren za dosego pomembnega gmotnega uspeha. Preveč ste osamljeni, poiščite si ustrezno družbo.
SINOČI NA PRVI SEJI V GORICI
Izvoljeni predsednik pokrajinskega odbora
in
odborniki levega centra
Dr. Bruno Chientaroli predsednik odbora levega centra - V odbor je bil izvoljen tudi Slovenec, socialist Marko Waltritsch - Dr. Chientaroli je poudaril, da mora biti Gorica most k bližnjim državam
(Nadaljevanje s 1. strani)
Seja se je bila začela ob 21.15 pod predsedstvom dosedanjega Bi Chientarolija. To novoizvoljenega sveta, ki se je sestal tri mesece po volitvah. Chientaroli Je ugotovil, da Je prisotnih 22 od skupnih 24 izvoljenih svetovalcev. Nato Je prepustil predsedstvo naj-starejSemu svetovalcu Danilu Dis-setteju od PSDI. Ta je najprej pozdravil svetovalce in Jim želel uspešno in plodno delo, ki ga bo treba takoj začeti.
Pri nadaljevanju seje so svetovalci soglasno odobrili odstop svetovalca PSI Vittoria Semoleta, ker je odbornik pri občinski upravi v Tržiču. Nadomestil ga je dr. Franco Macoratti. Prav tako so vzeli na znanje odstop svetovalca krščanske demokracije dr. Marchesinlja zaradi bolezni. Nadomestil ga je Giovanni Vezil.
Po tem uvodu se je pred prehodom na volitve predsednika in odbornikov priglasilo več svetovalcev k besedi. Prvi je spregovoril za KPI Dino Menichino. Ožigosal Je dolgotrajna pogajanja za levi center, ki so paralizirala demokratično življenje in zavlekla reševanje aktualnih problemov v okviru pokrajine. Dejal Je, da je pri tem šlo predvsem za porazdelitev odborru-fidh in drugih mest. Njegova stranka ni bila načelno proti levemu centru ob njegovem začetku, je pa proti njegovi sedanji obliki in delu. KPI bo vodila konstruktivno pozicijo.
Kot pozitivno postavko levega centra pa je označil vključitev predstavnikov slovenske narodne manjšine v upravne odbore. Vendar je bil storjen v tem oziru šele prvi korak. Zaključil je s poudarkom važnosti KPI, ki se zaveda svoje važnosti in svoje odgovornosti.
Za PSIUP Je govoril Boletto, ki le dejal, da je levi center samo kompromis med voditelji strank na škodo enotnosti delavcev. Orisal Je nato stališče PSIUP proti politiki avtonomistov pri PSI.
Svetovalec Rambaldo Zucalli Je v imenu PLI kritiziral način ostva-ritve levega centra na Goriškem in se zlasti zaletel proti PSI, ki da Je pripeljala v upravne odbore predstavnike rtitinov«, , ki da so •prizadejali toliko gorja Gorici in njenemu italijanstvu«, Pri tem Je dejal, da ne nastopa proti osebam, ampak proti tistim, ki Jih predstav, ljajo.
V	drugem govoru, ki ga je imel liberalni svetovalec Zuccalli in v katerem je preciziral nekatere izja. ve socialista Macorattija, Je izrecno dejal, da za njega ni nikakršne razlike v tem, če je v pokrajinskem odboru Slovenec ali Italijan.
Za PSI je dr. Macoratti najprej odgovoril predstavniku PLI in mu očital nelogičnost. Poudaril, da Slovenci v PSI nastopajo kot enakopravni državljani in kot slovenski člani stranke ter imajo kot taki popolno enakopravnost.
Poudaril je tudi stališče PSI, po katerem Imajo pravico sodelovati pri upravi Slovenci, ne glede na svoje politično prepričanje v okviru prave demokracije. Zaključil J.> z očitkom predstavniku PLI, da ne pozna predpisov nove republiške ustave.
Predstavniku KPI je očital, da Je govoril preveč o splošnih državnih in premalo o pokrajinskih in krajevnih problemih. Zaključil je z obrazložitvijo razlogov, zaradi katerih Je šla PSI na Goriškem v sporazum levega centra.
V	imenu KD je nato spregovoril Pecorari kakor že omenjeno.
Odbor PSI odobril program levega centra
Tiskovni urad pokrajinske federacije PSI v Gorici sporoča, da se Je v sredo 22. t. m. sestal v Gradiški pokrajinski odbor PSI. Po poročilu tajnika Carrare o doseženem sporazumu za upravne odbore levega centra na Goriškem, Je odbor po obsežni debati odobril dokončno besedilo politično-pro-gramske listine, kot Je bila sprejeta na pogajanjih med delegacijami PSI, KD in PSDI. Odbor je iziazll tudi voščilo za uspešno delo tistim socialistom, ki bodo imeli odgovorna mesta v upravnih odborih.
Glede sklicanja pokrajinskega kongresa stranke Je odbor sklenil, da se bo ponovno sestal v četrtek 30. t. m. ter bo takrat določil datum kongresa in izvolil pokrajinski pripravljalni odbor.
Poslovilni obiski župana dr. Gallarottija
Goriški župan dr. Gallarotti se Je včeraj poslovil od predstavnikov goričkih oblasti in sodelavcev v občinskih uradih. Na vljudnostnem obisku Je bil pri zastopniku nadškofa, ki se mudi v Rimu, prefektu. predsedniku pokrajine, kvestor-ju, finančnemu intendantu, šolskemu skrbniku, državnemu prokuratorju, predsedniku sodišča in predsedniku trgovinske zbornice. Sprem-
ljal ga Je generalni tajnik dr. Palm. Obiskal Je tudi INGIC in Dom počitka.
Vpisovanje otrok v vrtec v Doberdobu
Otrošld vrtec ONAIRC v Doberdobu bo začel poslovati v petek 24. septembra. Vpisovanje otrok bo 24.
in 25. septembra od 8. do 12. in od 15. do 17. ure. Redni pouk se bo pričel 27. septembre ob 9. uri. Starši naj svoje otroke pravočasno vpišejo.
Materinska posvetovalnica ONMI v Sovodnjah je spremenila svoj delovni čas. Po novem bo odprta vsak prvi in tretji četrtek v mesecu od 8. do 9. ure.
Ukrepi v korist oškodovanih kmetov
Na seji občinskega sveta v Ron-kah so odpisali družinski davek 200 kmetovalcem, spolovinarjem in kolonom, ki so jih vremenske neprilike oškodovale v letošnjem Juliju. Svetovalci so tudi sklenili izplačati 250.000 lir v solidarnostni sklad pokrajinske uprave za oškodovance. Posebna komisija bo proučila kriterije za razdelitev kmetom 1.2 milijona lir od pokrajine ter 190.000 lir ESCA.
Tudi uprava vodovodnega konzorcija za namakanje krminsko-gradiškega polja je sklenila pomagati prizadetim kmetom, zato ne bo pobirala 5. obroka 1965. plačljivega 10. oktobra. Odločitev zadeva ozemlje, ki ga je določila finančna intendanca (občini Sta-rancan in Skocijan). Kmetje Iz občin Turjak, Ronke in Tržič pa morajo napraviti prošnjo na konzorcij, če hočejo takšno olajšavo. Obrok bodo kmetje plačali kasneje. Obrazce imajo prizadete občinske uprave, ki bodo postregle tudi s pojasnili.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiMiiiiHiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii
LEP PRIMER ČLOVEŠKE SOLIDARNOSTI
Zdravilo zveze invalidov iz Gorice za hromega dečka iz Ljubljane
Poslali so mu injekcijo stenoplex, ki jih izdelujejo v Italiji
Turnir Štandrež 1965
Tudi letos organizira štandreška mladina odbojkarski turnir, ki se bo začel v nedeljo 3. oktobra na igrišču pri konzumni gostilni v Standrežu. Turnir bo kot lani s tekmovanjem ekip z imeni gostiln iz Standreža.
Kdor se želi udeležiti tekmovanja, naj se vpiše najkasneje do torka 28. t. m. do 21. ure pri naslednjih poverjenikih v Standrežu: Karel Nanut, Anton Volčič, Rudi Brajnik in Viljem Zežlln.
V predzadnji številki ljubljanskega tednika TT od 14. t. m. je novinar Tone Fornezzi v članku z naslovom «Ni prostore na soncu za Matjažka« opisal hudo bolezen komaj desetletnega Matjažka Škrajnarja iz Ljubljane, ki je že pred leti zbolel za distrofijo mišičevja, da Je že tri leta popolnoma hrom.
Za zdravljenje te bolezni bi potreboval injekcije zdravila steno-plex, ki ga izdelujejo v Italiji. Otrokova mati, ki je preprosta delav-,ka, pa nima sredstev, da bi kupila ta zdravila, ki so precej draga. Zato je pisec članka apeliral na či-
llllillllllllllllllllllllllliniMIIMIIIIMIII
iiiiiliiinMifilliiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMi
IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA
Obsodbi in denarni globi zaradi ustreljenega psa
Dogodek se Je pripetil med lovci lani v Števerjanu
Goriški okrajni sodnik Je včeraj razsodil pravdo proti Čiru Rossiniju, 45, iz Ul. Brigata Sassari 85 in Mariu Mužiču, 27, iz ščednega 8. Rossinija so obdolžili, da Je ustrelil Mužičevega psa v vinogradu Viktorja Škorjanca. Mužiču pa so očitali, da je nosil puško brez orožnega Usta, da jo je imel v rezervatu ter ob meji brez posebnega dovoljenja. Dejanju je prisostvoval lovski čuvaj Vladimir Hlede.
Mužič Je včeraj rekel, da je streljal škatlo na dvorišču, in kor se je žena pritožila, da ne bi prestrašil hčerke, je s psom odšel proč Nekaj časa kasneje je psa ustreUl Rossini, ki je v rezervatu streljal škodljivce. Rossini Je dejal, da Je pes zasledoval mladega zajčka; skupno z lovskim čuvajem Je preganjal tudi nekega divjega lovca, ki naj bi bil Mužič.
Odvetnik Sfiligoj, ki je branil Mu-žiča, je zavrnil trditev, da bi njegov klient lovil, ker pes med lovom laja; laježa pa nihče ni slišal.
Sodnik Je oba obtoženca spoznal za kriva ter ju obsodil na 20.000 lir globe z zakonskimi olajšavami ter na povračilo stroškov civilni stranki. Pripomnimo naj, da sta tako Rossini kakor tudi Mužič obdolženca in civilni stranki obenem. Muži-ča so vrhu vsega obsodili še na 6 dni zapora, ker ni imel orožnega lista
Obnova delovne pogodbe v lesni industriji
Sindikat lesne stroke pri CISL sporoča, da so po obnovi delovne pogodbe za delavce lesne industrije začeli razgovore za obnovo tistega dela pogodbe, ki se tiče uradnikov te kategorije. Prvi razgovori »o določeni za 29. t. m. v Rimu.
Ta vest se tiče uradnikov pri lesnih podjetjih IGLEA, SILES, IPL, Zulli, Compensati FriuU in drugih na Goriškem.
tatelje, zlasti na one, ki potujejo v Italijo, da bi pomagaU z nakupen. zdravila.
Na ta apel se Je odzvala zveza
invalidov in vojnih pohabljencev iz Gorice. Njen predstavnik se Je oglasil na uredništvu Primorskega dnevnika v Gorici in prinesel dve ška*U stenoplexa s spremnim pismom za uredništvo- TT v katerem so obljubili, da bodo poslali še nadaljnje tri škatle tega zdravila za Matjažka, ki mu v imenu pohabljencev in vojnih invalidov iz Gorice želijo zopetno ozdravljenje.
Pismo in pošiljko Je goriška podružnica našega uredništva takoj izročila reševalni postaji v Novi Gorici, ki Je poskrbela za dostavo zdravil malemu Matjažku, da bi lahko nadaljeval z že začetim zdravljenjem, ki je pokazalo, da mu to zdravilo prinaša izboljšanje v njegovi bolezni.
i Motociklist iz Sovodenj je trčil v tovornjak
Včeraj nekaj po 13. url se je peljal 42-letni Danijel Tomšič, ki Je doma iz Sovodenj, Ul. Impero 32, S svojim motociklom Mačehi 125 z dela v Safog proti domu. Ko Je privozil že do Sovodenj, pa se Je naenkrat pojavil pred njim tovor-po stranski poti pripe-peska od	Soče,	pa	ga
mogel prej	videti,	ker	ga
jo zakrivala koruza na bližnji njivi. Tomšič in tudi kamionist nista mogla preprečiti trčenja, pri katerem je Tomšič padel ter si prizadejal mpnjše poškodbe na čelu in nad levim očesom. V goriški civilni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč. Okreval bo v 5 dneh.
Smrt	kolesarja	v Tržiču
Y tržiški civilni bolnišnici je včeraj kmalu popoldne umrl An toiiio Fedel, 68, iz Tržiča, Ul. Ve-nezia,	ki	je v ponedeljek	zvečer
postal žrtev prometne nesreče. Z avtomobilom ga je povozil 27-let-ni Adino Beraldo iz Bistrinje, ko se je Fedel s kolesom peljal v Tržič. Kolesarja je najprej vrglo na
karoserijo, potem pa na tla. Oble-žal je v nezavesti, ker se je udaril v glavo, si pretresel možgane, zlomil si je tudi roko in nogo.
njak, ki je Hal tovor ] Tomšič ni n
V Ronkah predavanje o odporniškem gibanju
Na sedežu kluba za družbena vprašanja #De Rosa* v Ronkah, Trg Oberdank 21, bo v sredo 28. septembra ob 20.30 prvo predava nje o političnih in vojaških vprašanjih Italijanskega odporniškega gibanja v Furlaniji in Julijski krajini. Predaval bo Galiano Fogar iz Trsta, ki je napisal tudi knjigo »Vzhodne pokrajine pod nacistično okupacijo.*
Uvedba kratkega tedna pri trgovinski zbornici
Da bi uskladila delovni urnik svojih uradih s splošnim umikom v deželnem obsegu, Je trgovinska zbornica v Gorici od 20. t. m. uvedla kratek delovni teden. Zato bodo uradi ob ponedeljkih in petkih odprti za občinstvo od 8.30 do 12. ure namesto od 9. do 12. Ob sobotah pa bodo uradi trgovinske zbornice zaprti.
Se vedno niso našli utopljenčevega trupla
Goriški gasilci Se vedno preisku jejo Sočo, da bi našli truplo upokojenca 70-letnega Luciana Raguse iz Ul. Della Bona 11 v Gorici, ki je pred enim tednom skočil z loč-niškega mosta v Sočo in utonil. Vsak dan pregledujejo bregova od gostilne Marega do Farre in tudi bolj navzdol, vendar Je bilo vse dosedanje Iskanje brezuspešno.
KOŠARKA
ZA JUNIORSKI POKAL
Crvena zvezda in Mivar noto j za prvo mesto
Tekma bo v miljski občinski telovadnici
Sinoči se je v miljski občinski telovadnici začel mednarodni turnir za mladinske petorke za «Juniorski pokal«. Turnir sta otvorili ženski ekipi Mivarja, ki sta šli na igrišče s prvo in drugo garnituro. Jasno je, da je Mivar A, ki se ponaša z italijanskim juniorskim
naslovom, premočno odpravil Mivar B in se tako uvrstil v finale,
ODBOJKA
ki bo nocoj proti beograjski Crve-ni zvezdi.
Beograjčanke pa so si pošteno privoščile šibko tržaško ekipo CMM (Circolo Marina Mercantile).
Izida
MIVAR A - MIVAR B 83:16 (48:8) CRVENA ZVEZDA-CMM 61:9 (30:2) Današnji spored ob 20. uri za tretje mesto MIVAR B - CMM ob 21.30 za prvo mesto CRVENA ZVEZDA - MIVAR A
SMUČANJE
ŽENEVA, 23. — Čile ima samo 50 odstotkov možnosti, da mu potrdijo organizacijo svetovnega smučarskega prvenstva v Portillu. To mnenje prevladuje v ženevskih krogih, kjer se bo v soboto in v nedeljo sestal odbor FIS, ki bo proučil položaj. Posebni odposlanec mednarodne smučarske zveze bo predložil poročilo o položaju v Čilu po znanih katastrofalnih plazovih. V primeru, da bodo smatrali območje, kjer naj bi bilo svetovno prvenstvo, preveč nevarno, bodo morali sklicati za februar izredni kongres zveze in s tem bi bila izvedba prvenstva odložena.
Govori se, da bodo številne delegacije vseeno podprle kandidaturo Čila. Tako je izjavil trener nemške reprezentance Hans Peter Lanig. Vse kaže, da bo tudi Italija podprla Čile.
SZ Bor sporoča, da bo nogometna tekma Primorje • Zarja v okviru letošnjega slovenskega športnega tedna v nedeljo 26. t. m. ob 14. uri na stadionu «Prvl maj» pri Sv. Ivanu.
imuiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
VATERPOLO
m
ZA « TROFEJO ITALIJA»
ŠTRNDREŽ 65 '
CORSO. 17.15: «La collina del diso-nore«, S. Connery in H. Andrews. Ameriški barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan.
VERDI. 17.15:	«La costanza della
ragione«, C. Deneuve in S. Frey; črnobeli film, mladini pod 14. letom vstop prepovedan.
MODERNISS1MO. 16.00- «A 008 -Operazione sterminlo«, Ingrid Soeller in Alberto Lupo, italijanski barvni film; zadnja predstava ob 22.30.
ViTTORIA. 17.30:	«Per un pugno
nell’occhio», Italo Spagnolo, Fran. co Franchi in Ciccio Ingrassia; italijanski barvni film.
CENTRALE. 17.15: «Uomini in guer. ra«, R. Ryan in A. Ray Ameriški črnobeli film.
Neodločeno 3:3 v tekmi Jugoslavija-Madžarska
Italijani premagali s 3:2 vzhodne Nemce
BUDIMPEŠTA, 23. — V tretjem dnevu turnirja v vaterpolu za Trofejo Italije Je danes prišlo do spopada med kandidatoma za prvo mesto Jugoslavijo in Madžarsko. Borba je bila zelo razburljiva in je v glavnem potekala med enakovrednima tekmecema. Tu pa
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je od prta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo št. 57, tel 2879.
Doma je včeraj spodrsnilo 35-letnemu Fioru Merviju iz Stiva-na. Porezal se je po levi nogi V bolnici so mu rano zašili: doma se bo zdravil teden dni.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici naj višjo dnevno temperaturo 25,2 sto pinje ob 14.10, najnižjo 8,8 stopinje ob 5. uri; povprečne dnevne vlage je bilo 54 odstotkov.
tam so bili Jugoslovani bolj prodorni in živahni, a so imeli delno proti sebi sodnika, ki je v odločilnem trenutku izključil dva Jugoslovana. Madžari so priložnost izrabili in izenačili stanje.
Najbolj čudno pa je bilo, da Je zadnja četrtina trajala skoraj ... celo večnost. Madžari so v zadnjem delu igre močno navalili na vrata Jugoslovanov, vendar se jim ni po. srečllo priti do zmage.
Italijani pa so danes praznovali prvo zmago. Premagali so Vzhodno Nemčijo z goli Lavoratorija, Spi-nolo in Guerrinlja.
Izidi
ITALIJA - V. NEMČIJA	3:2
(0:0, 1:1, 1:1, 1:0)
JUGOSLAVIJA - MAD2ARSKA 3:3
•(1:0, 0:1, 2:1, 0:1)
* * *
BUDIMPEŠTA, 23. — Odbor za vaterpoio pri mednarodni plavalni zvezi Je danes sklenil razdeliti vse prijavljence za nastop na turnirju za Evropski pokal 1966 v štiri skupine in sicer:
1.	skupina — Madžarska, Poljska, Romunija, Bolgarija, Turčija, CSSR.
2.	skupina — SZ, Vzhodna Nemčija, švedska, Finska, Norveška, Islandija, Irska.
3.	skupina — Jugoslavija, Francija, Španija, Malta. Albanija, Grčija, Portugalska, Avstrija.
4 skupina — Italija. Holandska, Velika Britanija, Luksemburg, Švica, Zahodna Nemčija, Belgija.
Prvi dve ekipi v vsaki skupini se bosta uvrstili v četrtfinale. Odbor Je nadalje sklenil, da bodo mo. rali izločilne tekme začeti novembra, polfinalna srečanja pa bodo igrali do decembra. Finalni dvoboj bo februarja meseca.
Odbor je nadalje sklenil predlagati nekatere spremembe v pravilniku igre. Te predloge bodo pro-
učili med konferenco, ki bo oktobra v Utrechtu. Te spremembe naj bi bile naslednje:
—	kazenski strel s štirih metrov lahko strelja katerikoli igralec
—	prosti strel bo moral streljati igralec, ki je naj bližje območja, kjer Je prišlo do prekrška
—	čas igre bo podaljšan na štiri dele po 7 minut s časovnimi presledki 2,5 in 2 minut
—	namesto izključitve iz bazena igralca, ki je zakrivil prekršek, bo. do uvedli kazenski strel s petih metrov
—	nobeni sedmorici ne bo dovoljeno zadrževati žoge več kot 1 mi. nuto.
To bo prisililo igralce, da bodo streljali na gol preden bo potekla minuta odkar so v posesti žoge.
NA SOČI
V	soboto in nedeljo kajaške tekme
V	soboto 25. in v nedeljo 26. t.m. bodo na Soči kajaške tekme za republiško prvenstvo.
25.	t. m. bo ob 9.30 spust, ob
15.30	pa slalom
26.	t. m ob 9.30 bodo ekipno nastopili v slalomu.
Tekmovalna proga za spust: Plave . Mrzlek 8 km; slalom na normalni progi pod Mrzlekom.
V	nedeljo popoldne ob 17. uri bo v hotelu Sabotin v Solkanu uraden zaključek z razglasitvijo zmagovalcev in s podelitvijo nagrad.
		IJt]	
LEIPZIG, 23. — Madžar Balczo je osvojil naslov svetovnega prvaka v pcntatb.lonu pred Rusom No-vikovlm in Madžarom Torokom.
.i


Iz fašist itn ih zaporov
v internacijo
JOSIP KRAVOS
Po dolgem zasliševanju ln mučenju v fašističnih zaporih sem bil skupno z drugimi določen za konfinacijo. Ko so nas privedli na ulico, na svetlo, na zrak in sonce, sem bil od trpljenja tako izčrpan, da nisem občutil ničesar, ne svobodnega ozračja, ne svežega vetra, po katerem sem v celici tako hrepenel.
Bilo Je v zgodnji pomladi leta 1941, ko so me fašistične preiskovalne oblasti, po približno sedmih mesecih ((očiščevanja« in odbiranja tistih, ki nismo bili za pred posebno sodišč«, poslali zaradi »hudih prekrškov proti fašistični domovini« na otok Tremiti San Domino v internacijo za nedoločen čas. Z mano, ki me zaradi izčrpanosti in onemoglosti niso u-klenili, je šla še skupina drugih obsojenih na podobne kazni. Med temi je bil tudi neki Rihard Cebron, ki kot jaz ni bil uklenjen, ker so ga določili meni v pomoč na potovanju. Bil Je visok, tovariški vipavski fant. Na postaji smo se vsi nestrpno ozirali za domačimi, ki naj bi nas pozdravili pred tem
križevim potom v neznane kraje. Se jaz, kakor sem bdi prej otopel za vse, sem sedaj oživel in si zaželel bližine žene in male hčerke, njih tople, naše besede. Dolgo sem tako že čakal v nestrpnosti, ki me Je u-trujevala, da sem le s težavo lovil ravnotežje na ošibellh nogah. Drugi so se objemali in spodbujali, le Jaz sem omotičen čakal... No, nekaj pred odhodom vlaka je žena le prispela in mi prinesla nekaj popotnice ter obleko v kovčku Spreletel me je val veselja nad snidenjem, a tudi strah, kako bom nosil vse, kar mi je prinesla. Proseče sem ogledoval postavnega Riharda, ki je z razumevajočim nasmeškom ko j segel po kovčku
Veselje srečanja me je tako prevzelo, da sprva nisem niti opazil, da Je žena brez devetmesečnega otroka, moje Alenčice. «Nič prav se ne počuti,« me Je mirila žena. »Ima vročino in ne bi bilo varno nesti jo ven v tem hladu. Prav zaradi tega sem zamudila.«
Slovo Je bilo težko, kot da puščam za seboj svojo mladost,
svoje delo in življenje. Postaja se Je začela odmikati, vlak se Je zagnal in pfičel enakomerno drdrati neznani usodi nasproti. Ko so mahajoče roice domačih izginile v daljavi, je postajala tegoba slovesa manj skeleča in moči so se ml nekoliko povrnile. Krepilo me je spoznanje, da trpimo ln se borimo za pravico. Pogled ml je božajoče segal preko morske sinjine in se vračal med kraške skale in borovce. Jasno sem se zavedal, da je mojega trpljenja kriva prav moja ljubezen do njih. In sedaj, ko sem se od njih oddaljeval, Je še bolj naraščala. Čutil sem tudi, da Ji od sedaj naprej nisem več dolžnik, tej zemlji, ki me Je vzredila, temveč da sem Ji enakovreden v povrače-vanju zvestobe za zvestobo. Skromna, skoraj pusta, a skrivnostno očarljiva naša kraška o-bala. Poljubljal sem v mislih vsak njen kamen, vsak od bur-Je ukrivljen bor, ki se je poslavljal od mene z opojnim svežim vonjem, kmetico z velikim Jerbasom in s komaj vidno rdečo ruto. Bogve kaj tovori Gotovo pa Je njeno breme lažje od mojega. Delati za dom je slast; mene pa ženejo daleč stran od njega, v negotovo prihodnost, skupno z mnogimi drugimi, ki jih zavoljo neomajne vere v človeško pravičnost spravljajo na divje neobljudene otoke, ki jih sicer obdaja tako lepo morje. »Draga, pre-
ljubljena domača zemlja,« sem se ji priporočal, «daj mi moči, da prenesem to gorje, ki so ml ga naložili, da se nekdaj povrnem v tvoje naročje zvestejši in delavnejši v svobodi, ki mora priti po strašni moreči noči suženjstva.«
Duševna napetost, vročična vznemirjenost me je izčrpala, ko smo se vozili mimo Tržiča. Prevzela me je otopelost in namesto prejšnje zamaknjenosti je name legalo nekaj svinčeno težkega, da sem drgetal po vsem telesu, enakomerno kot po tračnicah drdrajoča kolesa vlaka, ki je vozil, vozil brezčutno, srečne in nesrečne dol proti jugu...
Zvečer nas je v Manfredonl-ji, majhnem pristaniškem gnezdu že čakal paznik, da nas vodi na kraj našega prisilnega bivanja. V skupinah po sedem do osem na dolgo verigo za roko vklenjenih, smo se pričeli vkrcavati na majhen parnik. Jaz in Cebron sva bila edina nevklenjena med vsemi temi izobčenci oholega fašističnega cesarstva. Mnogi so čakali na naš prihod in sedaj smo, vrsta. za vrsto, vklenjeni stopali počasi in molče v prihajajočem mraku v še mračnejše podkrovje ladje. Slišal se je le rahel žvenket verig, pomešan z neodločnimi klici karabinjerjev «Piano, piano!« iz katerih Je bilo čutiti, kako neradi opravljajo ta posel. V lad-
ji sem vprašal vklenjenega soseda, zakaj jih ne rešijo verig Začudil se je, kako da ne vem da se to zgodi, šele ko bomo kakih petnajst milj od obale. Bil je lepo oblečen in nosil je rdečo kravato. Predstavil se je sam: «Petar Stepčič, Istran.« Ko je zvedel, da sem iz Trsta in da poznam Romana Pahorja, je goreče vzkliknil: «Vidiš. to ti je pravi čovjek, pun sve-ga dobroga!« Bila je to Iskra, ki Je vnela najino prijateljstvo, da sva pričela obujati spomine v zvezi s Pahorjem, ki mu Je z mirno prepričljivo besedo uspelo vzbuditi vero v svobodo Primorske v stotinah naših mladincev po Istri, Goriški in Krasu pa tja do Snež nika Razživel se je tudi prijatelj Cebron in Je poltiho in-tonlral bojno pesem, ki smo jo zapeli v tercetu.
potem smo sl pritajeno pripovedovali o svojih doživetjih med zasliševanjem in mučenjem, kar je v meni odpiralo komaj zaceljene duševne rane Čutil sem močno potrebo, da popravim svoje mnenje o jet-nlškem duhovniku, ki me je prihajal v celico spodbujat, a sem ga Jaz Imel za fašističnega vohuna. Tako nizko je padla moja vera v človeštvo pod udarci poživinjenih policajev, Ja je balzam njegovih tolažilih besed spočetka še bolj razjedal moje razbičano telo. Sele pozneje, ko so prav gotovo na
njegovo prošnjo mileje ravnali z menoj med potovanjem, sem pričel verjeti v iskrenost njegovih besed: ((Vztrajajte v svoji borbi, mladi mož, v borbi za človeško dostojanstvo, osebno ln narodno svobodo, ki je vsakemu od zgoraj zajamčena. Dočakali boste prav gotovo zmago pravice nad nasiljem, ki ga sedaj doživljate, ker rečeno je, da ponižani bodo povišani in preganjani rešeni.« Petar se je zamislil, ko je k temu dodal svoje mnenje rekoč: «Vidiš, dosti jih je z nami in proti njim. In ti niso zvezani kot mi. Sedaj so ti navidezno z njimi. Se več pa je takih, ki so zapeljani ln bodo nekoč spregledali. In tedaj bo mogotcem zmanjkalo verig in zaporov.«
Pod noč smo odpluli, a noč ni prinesla zaželenega počitka. Nasprotno; morska bolezen se Je polotila večine. V podpalub-ju se je začel širiti neznosen smrad. Bruhali so v krčih in se zvijali po tleh vklenjeni živi klobčiči. Na srečo pa je vse to bilo meni in Cebronu prihranjeno.
Naslednjega dne proti poldnevu smo zagledali tri otoke. Tremiti! Na enem od teh bo naša nova ((domovina«, naša internacija, kraj, ki so ga predpisali za zdravilo našim upornim glavam. Imenoval se je San Domino in meril je komaj kvadratni kilometer Pust in neobljuden, a vendarle zelen.
Ostala otoka — manjša — pa sta bila še bolj gola, skoro siva. To malo zelenja nas je tešilo — nas kolektivne Robinzone vsiljenega življenjskega brodoloma, ki smo sicer tako dolgo gledali le modrino neba skozi visoke rešetke ječ.
Po izkrcanju nas je čakala daljša pot do taborišča ki sem jo z negotovimi koraki komaj zmagoval, čeprav mi je vso prtljago nosil ljubeznivi in spodbujajoči me Cebron, dobra vipavska duša. Obložen z mojimi in s svojimi rečmi Je vendarle preveč hitel, vsaj zame, tako da ga je moral policaj opominjati, naj mi da časa, da se odpočijem Čudil sem se tej obzirnosti: ni se pa nad ! tem navduševal Cebron. «Saj bi te hudiči na kvesturi skoro ubili. Vidiš, sedaj pa so mene, Simona, pozvali, da ti pomagam nesti križ,« se je Cebron jedko nasmehnil. «Toda ne bodo te križali, biriči črni. Pomagali ti bomo vsi, Pepe, da se boš spet postavil na noge in dočakal čas, ki mora priti, čas miru in svobode.«
Tisto prvo noč se mi je v taborišču sanjalo o nonotu. Prišel me je obiskat, praznit no oblečen, lep starec, krepko zravnan. Počasi se je približal mojemu ležišču, me pobožal s težko žuljavo roko vipavskega kmeta. Ni se šalil, kot se je z mano otrokom, le tolažilno ln
ljubeče Je govoril: «Ubogi moj mali Pepe. Grdo, grdo in krivično ravnajo s teboj Branil si pravico svojih ljudi do svobodnega življenja na svoji zemlji, kjer so tudi naši grobovi. Culi smo vaše krike in mi mrtvi nimamo več miru. Saj preganjajo tudi nas. Nemirni postajamo zaradi teh krivic in z vami postajamo tudi mi u-porniki. Mučno pa je za nas, da se moramo kot duhovi plaziti za vami po tujd zemlji. Dragi vnuk, 'Spoštuj očeta in mater, ki sta te rodila’, pravi zapoved našega ln njih Boga. Toda spoštuj tudi zemljo, ki te je vzredila s svojimi sokovi. Zato le naprej po tej poti, Pepe, po poti, ki je prava. Ampak, Pepe, reči tl moram, kar sl že tako sam spoznal, da vsi naši ljudje ne čutijo tega enako. Videl si jih mlačneže in izogibaj se jih. Ne zaupaj Jim. A ti sam imej pogum, ki ga cini nimajo, ker pot domov bo še dolga ln težka. Bo pa toliko slajši povratek ob dnevu I zmage. Pa zbogom in srečno dočakaj ta dan...«
In tedaj mi je bilo, kot da je vame prišla njegova močna tršata postava ln postala del mene, da bi laže prenašal hude dneve samote, ki so se napovedovali s prvo hladno zoro na otoku San Domino.
Konec
iiuliimuivii- TRST — UL MUNTECJCH1 a II TELEFON 93-808 m «4 838 — Poštni predal 659 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo I H. Telefon 33-82 — UPRAVA: TRST — UL. SV FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 lir — Vnaprej: a MO lir oolletns 4 400 lir celoletna 7 700 lir - SFRJ: posamezna Številka v tednu ln nedeljo 50,- din, mesečno 1.000,- in letno 10.000 din - Postni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT U/.S Ljubljana. Stan trg 3/1., tele«
srs«-—■— *—•’ — • •vTZrzziz:	s.0"* “ •	-*