P eiamene šteriike: Navadi« Din -—•75, •b nedeljah Din I*—. UREDNIŠTVO M v H* k>»m, ImMmim mMm n < U hJ*. UPRAVA m •U A4, r.«>«M»I —- TOr-*im A- 3«. — SNS ni. ito» H -7*1. Mm Poštnim pla^ana v soIo^InT cena orii asnfe štev. imt vau TABOR Poiansne Stevflkes Nevada« Din •—'25, •h nedeljah Din P-% .TABOR* Mb*. _k —, mm •btt. «ai m S^^SjeEESE Leto: VIII. Maribor, nedelja 17. aprila 1927. Številka: 87. Naša velika nedelja (Misli po velikih manifesaoijah v Ljubljani in. Mariboru za zbližanjc z Bolgari) Maribor, 15. aprila 1927. . Preko noči je izbruhnila na dan, kar Je že dolgo tlelo v globinah duš- Živo je zažarela misel, ki se je nekoč ustvarila ob Slivnici in Bregalnici. Južno Slovan* stvo se bliža nevzdržno svoji veliki ne-tieLii. Nobena temna sila več ne uduši ognja, ki je vnel mlada srca in bode prej ali slej zajel tudi neodločne, v neveselo Prošlost zamaknjene duhove. Na slovanskem jugu žare nove, svetlejše zarje, odpirajo se novi vidiki in razgledi, nov rod stopa samozavestno na plan. Kakor papirnate kulise padajo vi nič predsodki in Prepiri, ki jih je nagromadila medsebojna zavist in tuja splet-ka, zgodovinska hipertrofija in politična nestrpnost. Južni Slovani se, kakor kažejo znamenja, zavestno otresamo svole strastnosti in sentimentalnosti ter si jasnimo pogled v realno življenje. Naša zgodovina, ki nas jc doslej raz* dvajafa, nam sedaj postaja koristen nauk m prava smer. Kar je pri nas spočeto iz svetega hrepenenja poedinih narodnosti, to bodi odslej naša skupna duhovna zakladnica, kar pa je sejala za-ivist in mržnja, nam bodi ogledalo in svarilo. Da nas je preteklost diferencirala po Jeziku, pisavi, veri in drugih značilnostih, samo po sebi še ni zlo in kamen spotike. Mar ne moremo sočasno ljubiti svoje in sorodne govorice, mar ne prenesemo dvoje pisem, mar nam ne more biti »brat mio, koJe vere bio«? Zlo Pa jc, ako si prikrivamo resnico in no* čemo hoteti iskreno. Nagon samo-ohrambe in zavest krvne skupnosti nam velevata, da si ustvarimo politično, gospodarsko in duhovno zajednico. ki bode obsegala vse balkanske Slovane- V tem stremljenju nas ne sme plašiti niti krvava preteklost. Saj so tudi drugi narodni pokreti — imenujmo samo Prote- frus]tstvo! ~ morali skozi krvavi krst, predno so dosegli svoje u- resničenje. Južni Slovani, smo prispeli v svojem, narodnem razvoju tako daleč, da si osveščamo svoje zaklade In si od* ptramo nove perspektive za boljšo bodočnost. Skeleče rane vidno celijo same V "r moči ?e- če smo dobre Violjc, da zacelijo popolnoma in kmalu. Slovenci imamo mnogo sličnih posebnosti kakor Bolgari. Oboji Živimo na "Krajnih mejah južnega Slovanstva, o-boji se jezikovno razlikujemo od naše narodne sredine, oboji imamo veliko rojakov izven državnih mej, oboji smo ziveh pod nemškim kulturnim vplivom in okusili nasilno germanizacijo. Slovenci srno za Bolgare gojili že izza prvih dni njihovega preporoda vi Preteklem stoletju največje zanimanje, saj so ravno naši učenjaki Miklošič. Oblak in. drugi bolgarski narod za kulturno Fvropo šele odkrili. Pa tudi pozneje, ko smo doživljali težka razočaranja, nismo nikoli izločili Bolgarov iz svojega narodnostnega programa. Zato so ob Priliki predavanj dr. Kostova tako glasno odmevale naše manifestacije za zbližanje z Bolgari. Slovenci gmo morda najsrečnejši slovanski narod, ker nimamo spornih s slovanskimi sosedi, razun v kotili ina«m. nekateri prenaPeteži iz Zagre-n e^° osporavati slovenski značaj !!» i Prekmurja. Ta nevtralnost nas usposablja, da posredujemo med narodom tostran jn onkraj Timoka. Diči nas Pa tudi lastnost, da nismo nikoli izgu* bilj izpred oči svojega slovanskega ideala- Zato nam združeno južno Slovan-n’ *e, rea ,na vrednota zase, marveč zgodovinska etana v razvoju, ki ga je napovedal veliki PHkln, rekoč: Vsi slo- tl°‘oki 80 sfokaio v rusko morje 1 Bolgari so naš most k Slovanstvu. C. S. Vladna kriza traja B e o g r a d, 16. aprila. Vladna kriza traja neprestano. Z gotovostjo pa se računa* da se bo položaj spremenil že nocoj ali pa najkasneje jutri dopoldan. Za debato ob priliki razprave glede obtožnice zoper notranjega ministra, ki se bo vršila šele 2. maja se je priglasilo veliko število govornikov. Vojvodina v nevarnosti Katastrofa poplav se bliža. Osijek, 16. aprila. Drava narašča neprestano. Stanje Drave je bilo danes zjutraj sledeče: v Mariboru 147 cm, v Varaždinu 200 cm, v Sobolju 234 cm,' v Donjem MI-holjcu 267 cm in v Osijeku 348 cm. Danes bo voda narastia do najvišje točke. Donava je pri Bogojevu dosegla 548 cm nad normalo. Težka nesreča pri delih na vodnih nasipih Zemlja podsula 18 delavcev. Osijek, 16. aprila. Med prebivalstvom vlada radi ponovne nevarnosti poplav veliko vznemirjenje. V Erdute se je včeraj pripetila pri popravljanju nasipov težka nesreča. Nepričakovano se je udrla plast zemlje* ki je zasula 18 delavcev, ki pa se jih posrečilo pravočasno rešiti, vendar jih je 6 dobilo tako težke poškodbe, da je njih stanje dvomljivo. Se v soboto in nedeljo v Kinu Apolo Izgubljeni sin Monumentalni film ktasne vsebine v 9. činih Na velikonočni pondeljek prične film GROFICA ORLOV Bajeslavne slike iz Sirije. Neopisljiva lepota. Na-peto dejanje. Krasni ljudje. Čaroben orient. dvor grolice Oilov. Oficirska dirka na arab. konjih itd. še nikdar niste videli takega Nima I V gl. vlogah: krasotica Arlette Marchal tn naš rojak, lepi Svetoslav Petrovič. Rusko-irancoska finesa prvega reda! 630 Vese/o Veliko noč želita cenjenim čitateljem in inserentom uredništvo in uprava „Tabora“. Dnevna kronika Zločin ali samomor? Dne 14. t. m. je bila na progi Maribor—Dravograd in sicer tri kilometre pred .Sv. Lovrencem najdeno truplo približno 65 let starega moškega, katerega identite pa .se doslej ni moglo ugotoviti. Domneva se, da je možakar izvršil samomor, ali pa da je postal žrtev zločina. Uvedena je preiskava, ki bo ugotovila vzrok strašne smrti. ITD za idila! — Strašna osveta zavrnjenega don Juana, v malem italijanskem mestecu Piove di Sacco, v bližini Padove se je odigrala krvava tragedija- 401etni Vitto-rio Guaggia, nazva.n brezposelni don Juan, jo že dalj časa zaman dvoril mla* - ____________________________ di ženi Mariji Zoppellaro. Vkljub njego-1 vanskem klubu* dne 30. maja 1917. le vi vztrajni vsiljivosti ga je ml^a Žena ta v avstrijskem državnem zboru, pheir Duffield. O tragičnem dogodku Pripoveduje polkovnikov adjutant sle deče: Pretekli četrtek sem našel pred vrati polkovnikove pisarne Duffielda razgovoru z nekim višjim častnikom- Na moje vprašanje mi je poročnik odgovoril, da hoče govoriti s komandantom, bel je v polkovnikovo sobo in kmalu za* tem sta se slišala dva strela- Planil sem v sobo in našel polkovnika ležečega vi krvi na tleh. Fritzgenald je še imel toliko moči, da je z roko Pokazal na Duffielda in rekel: »On je streljal na me Primi ga!« Potisnil sem poročnika iz sobe dm ga izročil patrulji. Duffield se je mirno Pustil aretirati. Poročnik Duffield se je hotel poročiti s hčerko nekega far-merja na otoku Les Pallieres. Ker De polkovnik na vsak način hotel preprečiti ženitev, je nameraval poslati poročni* ka na Kitajsko, zato s© Je Duffield maščeval in Fritzgenalda ustrelil. — Za Jugoslovensko Matico. V počašče-nje spomina biagopokojne ge. Joške sta davorala Jugoslovanski Matici gg. Vika dr. Krajgerjeva in Stana dr. Boštjančiča znesek Din 200. Savinjska posojilnica v Žalcu je nakazala svoj vsakoletni prispevek Din 50. Iskrena hvala! — Častna izjava. Podpisani Jožef Pleteršek, frizer v Ptuju, prekliče s tem vse žaljivke, ki jih je Izrekel o gdč. Lojzi K o n j e d i č, frizerki v Ptuju, ter sc ji zahvaljuje, da je proti plačilu stroškov odstopila od kazenskega postopanja. 610 Jožef Pleteršek. Proslava desetletnice majske deklaracije Rojaki! V Času, ko je trpljenje našega v stoletnem robstvu izmučenega naroda prikipclo do roba življenja in smrti, ko se je sleherna, v hrepenjenju po svobodi, zaklicana beseda zasledovala in maščevala z ječo in vislicami, je slovenski narod, zavedajoč se svoje svete pravice do svobodnega življenja in v soglasju s svojimi brati po krvi iti jeziku, izpolnjujoč vero in besede svojih pesnikov-prorokov in potrjujoč dejanja svojih mučenikov, po svojih zastopnikih, združenih v Jugoslo- vedno odbijala. Ko je uvidel, da nikakor ne more uspeti, j0 je začel don Juan blatiti na naJgrši način. Ob neki priliki je 65 letni gostilničar Modesto BetteHi zagovarjal pred Guaggijem mlado ženo, kar mu je ta jako zameril. Nekega popoldne je Vlttorio'šel k Mariji i,n ji brez besed z velikim kuhinjskim nožem zadal pet smrtnih ran. Nato je zbežal lz hiše k gostilničarju, ki je ležal bolan v postelji; navalil nanj in mu razparal trebuh- Za tem je odhitel na cesto in si pred očmi zbrane množice pognal kro* gljo v glavo. Obležal j© na mgstu mrtevi — Tragedija med angleškimi častniki na Gibraltaru. Predkratkim so prinesli hftl vest o smrti angleškega polkovnika Fritzgenalda. komandanta drugega ba. talijona Sast»Surray Polka v Gibraltaru. Polkovnika Fritzgenalda ie po kratkem sporu ustrelil Poročnik Austin CJiristo- samozavestno izpovedal, da zahteva na temelju narodnega načela ujedi-njenje vseh pokrajin, v katerih žive Slovenci. Hrvati in Srbi v eno samostojno , od vsakega gospodstva tujih narodov svobodno in na demokratski podlagi osnovano državno telo. V spomin tega dneva in v opomin, da na ravninah Gospe svete in ob bregovih Soče in Adrije še žive naši bratje, bo Jugoslovanska Matica v nedeljo, dne 29. maja t. 1. priredila po celi Sloveniji spominske proslave in poziva vsa narodna društva k sodelovanju. Naša mladina praznuje ob tej priliki svoj Mladinski dan«. Dohodki vseh prireditev gredo za narodnoobrambne cilje. Jufcoslovenska Matica. Mariborske vesti 'N \ Maribor, 16. aprila. m Novinarski hlub. Člani, ki se na* meravajo udeležiti ekskurzije v Budimpešto, mi naj javijo svoja imena najkasneje do srede, 20. t. m. opoldne. Na poznejše prijave se ne bom mogel ozirati. — Udo Kasper, predsednik. m Red bogoslužja o Uskršnjldi praznidma u pravoslavno] kapeli: Na Vel. Cetvrtak, v 18 časova bde-nije sa čitanjem 12 strašnih jevangjelja; na V.el. Petak u 16-30 časova večernje sa polaganjem plaštanice; na Vel. Su-botu u 16-30 časova večernje; na Uskrs u 4 časova jutrenje sa litijom, posle jutren-ja pauza od x/2 časa, zatim liturgije; na Uskršnji pondelnjik u 9-30 časova liturgija. Ko želi, može se u subotu posle večernje ispovediti, a na Uskrs pričestitL Ulaz u kapelu direktno iz Trstenjakove ulice. — Iz kancelarije Pravoslavnog Vojnosvešteničkog zvanja u Mariboru. m Visokofrekvenčni masažni aparati. Zadnji čas prejema Marib. radioklub od vseh strani pritožbe radi motenja pri radio-prejemu. Ker je vzrok temu iskati v prvi vrsti v uporabi viso-kofrenkvenčnih aparatov za masiranje, se obrača klub na vse imejitelje označenih aparatov z vljudno prošnjo, da opuste uporabo istih v času od 11. do 13. in od 19. do 24. ure. m VII. redni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice v Mariboru se vrši v sredo, dne 20. aprila 1927 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, tajnika, blagajnika in nadzorstva; 2. volitev novega odbora; 3. predlogi za pokrajinski zbor v Ljubljani in 4. slučajnosti. m. III. »Jadranska noč« na morski obali, katero priredi pevsko društvo »Jadran« dne 7. maja 1.1. v vseh prostorih Narodnega doma, obeta biti jako zanimiva. Marsikdo ima še v spominu prejšnje »Jadranske noči« s kraško kočo, ali pa »Na rivijeri«, pri katerih se je občinstvo v najboljšem razpoloženju zabavalo. Zanimivejša kaže pa biti letos »Jadranska noč«, kar se vidi že iz tega, da sta pripravljalni zlasti pa dekoracijski odbor izdelala zanimiv načrt morske obale. Kdor ljubi morje, ne bo zamudil te velike prireditve, zato pa tudi prosimo vsa druga društva, da na dan 7. maja opuste vsako drugo prireditev. — Odbor. m Specialist za ženske bolezni in porodništvo Med. Univ. Dr. Fran Toplak se je vrnil iz inozemstva in zopet redno ordinira. Maribor, Glavni trg št. 18. od 10.—12. in od 14.—16. ure. 627 m DJA v Mariboru javlja, da so bo vršil dne 20. t- m. ob 20. uri zvečer v društvenih prostorih Narodnega doma 17 redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Udeležba članov obvezna. Odbor. m. Ljudska univerza v Mariboru. Izlet v Zagreb dne 23. in 24. aprila je popolnoma zasiguran. Izjemoma se še sprejmejo prihodnje dni udeleženci proti položitvi 100 Din. Naslov: Ljudska univerza v Mariboru. m Vesele Velikonočne praznike želim slavnemu občinstvu. Se priporočam za obilen obisk Hinko Kosič, Vf-trinj* sni dvor. 627 * Halo! Kavarna »Evropa«. Halo! Od danes, v soboto, 16. aprila naprej dnevno od 21. ure koncert in plesna r e v i j j a ter virtuoz na ustni harmoniki. Na praznike popoldanski koncerti. Začetek ob 16. uri. Zgodovina prvih let marib. oblasti iRred nekaj tedni je pod. naslovom »Kronika državno oblastne uprave v Mariboru« izšlo uradno izvest je Vclike-kega župana mariborske oblasti za leta '1923 do 1926. Knjigo, obsegajočo 87 st.ra* ni, je izdal koncem januarja tega leta Veliki župan mariborske oblasti dr- O. iPS-r k xn a 3 e r, katerega je Slovanska Ljudska stranka rušila že cela leta, katerega odstranitev pa se ji je posrečilo doseči šele takrat, ko si je to koncesijo od radikalov odkupila s svojim sramotnim glasovanjem za pardon radikalski korupciji im Maksimovičevcmu nasilju. Mariborski klerikalni tednik »Slovi Gospodar« si je dovolil neokusnost, da jo enostavno odrekel bivšemu Velikemu županu sposobnost takšno knjigo spisati. češ da je vse, kar je v knjigi napisano, delo nekega njihovega pristaša, im da je dr. Pirkmajer tako pod knjigo kakor tudi pod razne ukrepe Velikega županstvo samo podpisoval svoje ime. Ne ibomo se bavili z izbruhi malenkostnih Iduš, ki na človeku, katerega smatrajo za svojega političnega protivnika, ne najdejo nobene dobre lastnosti. Gospodje od SLS dobro vedo, da je užival bivši Veliki župan tudi pri ogromni večini klerikalnega prebivalstva mariborske o= blasti ugled in. zaupanje in hočejo sedaj na ta način oblatiti pri ljudstvu njegovo ime- Kakor marsikaj diugega, jim tudi to ne bo uspelo. Kronika vsebuje, kakor že naslov knjige kaže, razvoj državne oblastne u-Prave v Mariboru. Po žalostni zaslugi SLS se oblastna samouprava do one dobe, ko je bila knjiga spisana in izdana, še ni oživotvorila, ker so bili ravno naši klerikalci v zvezi z radičevci in ra idikali tasti, ki so volitve v oblastne in srezke skupščine leto za letom preprečevali. Zgodovina, ki jo podaja kronika, kako ie naša oblastna uprava v Mariboru rasla iz Prvih malih početkov do današnje tako dobro razvite državne oblastne uprave, s kakršno se težko ponaša katerakoli druga oblast v državi, je zanimiva, dasi je podana v kolikor mogoče kratki, lapidarni, baš zato zelo pregledni obliki- Vesten čitatel.i knjižice fbo razbral pri njenem čitamju. koliko truda in skrbi je bilo treba, da je začelo zrno v ustavi zajamčene oblastne upra« ye kliti in poganjati in da je zraslo iz njega danes že močno drevo državne oblastne uprave in končno sedaj že tudi realizirane oblastne samouprave- Da je mogel to organizacijo Državne uprave, ki pomeni znatno spremembo in ki je bila tem težavnejša, ker je trebalo jo izpeljati iz povojnih prilik v normalne razmere, izvršiti samo mož velike inici-jative i globokega vpogleda v realno življenje ter obenem globokega pravnega in splošnega znanja, o tem ne more dvomiti nikdo, kdor razmere trezno Presodi. Da se bivši Veliki žuPan v svoji knjigi hvaležno spominja vseh svojih vrlih sotrudnikovi v državni upravi mariborske oblasti, meče tem lepšo luč na njega in na njegovo delo. Izgradnja državno oblastne uprave. Kronika nam pravi, da je prvi Veliki župan mariborske oblasti dr. Miroslav Ploj, bil imenovan s kraljevim ukazom od 31. decembra 1922, da pa službe ni nastopil in da je še v naprej funkcijo* nirala za obe slovenske oblasti skupna pokrajinska uprava v Ljubljani. Imeno vanje dr. Vilka Pfeiferja kot namestnika dr. Ploja je bilo praktično brez pomena dotlej, dokler ni centralna vlada odredila likvidacije pokrajinske _ uprave v Ljubljani glede poslov resorja notranjih zadev, ki so se koncem decembra 1923 Prenesli za mariborsko oblast na Velikega župana v Mariboru in je takrat Veliki župan dr. Ploj tudi svoje mesto nastopil. Šele ta nastop dr- Ploja koncem 1924 se more smatrati kot prvi uradni korak v aktivaciji urada Velikega župa; na v Mariboru. Vendar so se še skoraj celo prvo polovico leta 1924 vsi sPisi tu« di za mariborsko oblast reševali v Ljubljani, aProbirali pa vi Mariboru. To je naravno imelo za posledico velike za. kasnitve v reševanju spisov. Tudi srezi, ki so bili z zakonom o obči upravi ter o oblastni in srezki samoupravi na novo določeni, so pričeli s svojim Poslovanjem šele v letu 1924. Poleg poslov notranjega resora so se Velikemu županu mariborske oblasti tekom leta 1924 dodelili še tudi posli kmetijskega in zdravstvenega resora ter sta se ustanovila od delka za kmetijstvo in veterinarstvo ter oddelek za zdravstvo. Tudi hidrotehnič* ni oddelek je pričel v malem obsegu poslovati tekom leta 1924. Prosvetni oddelek hivše pokrajinske uprave v Ljubljani se je sicer tekom leta 1924 že razdelil, vendar je pa oddelek za mariborsko oblast posloval še naprej v Ljubljani, ker v Mariboru ni bilo zadosti prostorov. Dne 5. junija 1924 je bil imenovan za Velikega župana dr- Otmar P i r k m a* j e r, ki je ostal na tem mestu z malim presledkom od 19. avgusta do 9. novem* bra 1924, med katerim časom je takratna Davidovič-Koroščeva vlada postavila na to mesto dr. Vodopivca, do febr. 1927. In baš v tem času se je organizacija mariborske državne oblastne uprave silno izpopolnila. Z izredno energijo se je vrgel dr- Pirkmajer na delo za izgradnjo državne oblastne uprave, z vso vnemo in ljubeznijo do stvari je Pa tudi pripravljal tla za oblastno samoupravo. Že s 1. januarjem 1925 se je po njego* vem Prizadevanju aktiviral v Mariboru prosvetni oddelek, istega dne tudi šum-ski oddelek, s 1. majem 1925 pa oddelek za obrt, trgovino in industrijo. Po njegovem prizadevanju se je meseca maja 1925 ustanovil za mariborsko oblast poseben gasilski sklad, se je novembra 1925 ustanovila za mariborsko oblast posebna tuisko-prometna zveza, se je u-stanovil tekom leta 1926 poseben ubož-nostni sklad za mariborsko oblast, poseben ribarski sklad za pospeševanje ri-barstva, so se vršile neštete ankete o gospodarskih in raznih drugih vprašanjih, zlasti o stanovanjskem, o viničarskem vprašanju itd. Kako je naraščal promet v pisaroah Velikega župana, dokazuje dejstvo, da ie bjlo koncem leta 1925 vložkov 84.188 (od teh 10.779 v sekretariatu, 29.997 v pravnem oddelku in oddelku za vere. 20.552 v prosvetnem oddelku, 3.477 v oddelku za obrt in trgovino, 15-473 v oddelku za zdravstvo. 6-258 v oddelku za kmetijstvo, 3.565 v oddelku za veterinarstvo, 2516 v hidrotehničnem oddelku, 1.571 v šumskem oddelku), koncem leta 1926 Pa 101-996 vložkov (13.365 v sekretariatu, 37-236 vi upravnem oddelku in oddelku za vere, 7.628 v oddelku za obrt in trgovino, 20.399 v prosvetnem oddel* ku, 6.576 v zdravstvenem, 7.203 v kmetijskem, 4657 v veterinarskem, 2838 v hidrotehničnem, 2.094 v šumskem oddelku). Podpiranje kmetijskega gospodarstva. Zanimivo .ie gledati številke, kako je državna oblastna uprava skrbela s pomočjo državnih kreditov za podpiranje in napredek našega kmečkega, pa tudi drugega gospodarstva. Povdarjati je treba, da se je imel Veliki župan mariborske oblasti stalno boriti z velikimi težavami pri dobavljanju državnih sred stev za pospeševanje raznih Panog našega kmetijskega gospodarstva. Dočirn se je v letu 1924 moglo dati za pospeševanje živinoreje 100-000 Din, svinjereje 20-000 Din in reje drobnice 10.000 Din, izkazuje statistika, da se je dalo vi letu 1925 za pospeševanje konjereje 50.000 Din, govedoreje 150.000 Din, svinjereje 30.000 Din, drobnice 16-000 Din, čebe* larstva 4-000 Din, ribarstva 5.000 Din, za nabavo semen 37.500 Din. za vzorne travnike 12.500 Din, za šolske vrte 3-750 Din, za varstvo koristnih ptic 10.000 Din za kmetijska predavanja 5-000 Din, za cepljenje živine 55.346 Din. Da so se pri rejali tudi razni kmetijski tečaji, gospodinjski tečaji, itd., ni treba podrobno navajati. V letu 1926. je država v svojem pro računu črtala skoro vse kredite za kmetijstvo in je bila naravna posledica tega. da se je v svrhe pospeševanja kmetijstva tudi v mariborski oblasti moglo v tem letu dati veliko manj. Statistika pravi, da se je dalo 61.800 Din v kmetijsko pospeševalne namene, 18.000 Din za subvencijoniranje vzornih kmetskih gospodarstev, 100.000 Din za nabavo semen skega blaga, za živinorejo razun nabave nekaj bikov, jajc itd., ter razun malega števila premovanj nič, za vinogradništvo se je moglo prispevati samo s cepljenkami iz državnih trtnic in priredilo se je 407 kmetijskih predavanj s 15.040 poslušalci. Ker so bili v letošnjem državnem proračunu črtani skoro vsi kmetijski krediti (saj je znano, da je n. pr. črtanih tudi nad 400 kmetijskih strokovnjakov), je naravno, da glede pospeševanja kmetijstva v mariborski oblasti s strani državne uprave ne bo letos nič boljše. Zanimiva je statistika glede števila živine v oblasti. Začetkom januarja 1925 je bilo v mariborski oblasti 31.993 konj, 230.059 goved, 208.937 svinj, 556.642 perutnine, 33.434 ovac, 8,787 koz, 29.560 čebelnih panjev. Ob istem času leta 1926 je bilo 31.758 konj, 233.723 goved, 201.685 svinj, 29.430 ovac, 689.214 perutnine, 31.408 čebelnih panjev. Statistika iz leta 1927 bo gotovo pokazala znaten padec v številu goveje živine, katera je v veliki meri postala žrtev znane invazijske bolezni metuljavosti, na kateri je n. pr. v velikem delu Prekmurja poginilo do 40% govedi. Skrb za regulacije, melioracije in podobno. Kronika nam končno kaže prav nazorno, kako je državna oblastna uprava v Mariboru tekom zadnjih let kljub občutnemu pomanjkanju tozadevnih kreditov, zlasti za vzdrževanje cest, vendarle marsikaj ukrenila, kar je v splošnem interesu našega prebivalstva. Do&m v letu 1924 razun nadaljevanja del na novi okrajni cesti Št. lij—Velka, za katero gradnjo se je investiralo v tem letu 2.000.000 Din, ni zaznamovati kakih posebnih del, vidimo v letu 1926, da se je izdalo za vodne zgradbe na Dravi 930.000 Din, na Muri 870,000 Din na Savinji 164.000 Din in Limbuškem' potoku 190.000 Din. Dalje se je za poljedelske melioracije, ki so se izvršile večinoma v Prekmurju, izdalo 331.000 Din. V letu 1926 so bili tudi tozadevni krediti znatno skrčeni in se je izdalo za regulacijo Drave 210.000 Din, Mure z 10.000 Din, Savinje 70.0C3 Din, Limbuškega potoka 85.600 Din, za popravilo škod po poplavi Pesnice 60.000 Din, za popravilo škod vsled plaza v Pilštanju 13.000 Din ter za noliedelske melioracije 154.961 Din. prj tem je treba povdariti, da je bilo potrebno za vsak znesek, ki ga je centralna vlada dala v gori navedene svrhe mariborski oblasti na razpolago, veliko truda in boja. Podpore po vremenskih uimah, podpiranje ubožcev itd. V tem pogledu je centralna državna uprava šla maiiboiski oblasti žalibog zelo malo na roko. To dokazuje de stvo da so bile škode po strašnih poplavah leta 1926 v celi oblasti na privatni in iavni lastnini cenjene na več ko Din 50.000.000, država je pa dala v svrho podpbr komaj 350.000 Din in od Rdečega križa se je šele po dolgem trudu posrečilo dobiti 200.000 Din. Krediti za podpiranje ubožcev so se sploh Črtali kar je velikega župana dr. Pirkmajerja privedlo do misli in prepričanja, da je treba za mariborsko oblast ustvariti poseben oblastni ubožnostni sklad, ksr se je tudi izvršilo skoro tik pred tem, ko se je dr. Pirkmajer moral zopet u- makniti eksponentu klerikalne stranke. * * * Kdorkoli bo kedaj pisal zgodovino razvoja naše mariborske oblasti, bo moral poseči po mali knjižici, v kateri ima skrbno zbran materijal o zgodovini prvih let naše oblastne uprave. Zgodovina pa, ki je vsikdar pravičen sodnik, bo tu. di morala priznati, da je bil df. Pirkmajer tisti, kateri je tekom dobrih dveh 'et svojega poslovanja kot Veliki župan ustvaril temelje za'zdrav krepek razvoj naše oblastne uprave, samouprave in novega našega gospodarskega življenja. V. S. J. Arnuš: Razkrinkana svetnica . Nemški pregovor pravi: Čudež :ie iNa.iljubše delte vere- Jaz nikoli nisem, preiskoval, kteri otroci so veni samo »ljubi«, vsekakor pa se mu dozdeva, da tiči mnogo resnice v tem ljudskem pregovoru. Vsak človek že Po svoji naravi nagiba ki misitki, saj je celo modri 50 krat mislil, da je za vse slučaje bolje, če za lepši .sprejem onkraj S'tyx-a bogo-ivem žrtvuje petelina. Kaj si hočemo, je že tako! Življenje je ko vožnja z vlakom, le na koncu je majhen razloček, če se vsedeš v vlak, se mirno zaneseš, da te vi določenem času Pripelje do za= željenega mesta, če pa toliko in toliko let svoj čolnič krmariš po zemeljskem morju, nikdar ne moreš »gotovostjo povedati, kje in kdaj boš izstopil. In baš ta nejasnost nas venomer muči. Vsak bi rad vedel nekaj pozitivnega, z lastnimi očmi bi se rad Prcnričal, da je res vse tako kot smo se učili vi šoli, slišali .v cerkvi in mater doma v mladosti. Iz tega stremljenja po vidnih dokazih in zavoljo neminljivega strahu pred razmerami tam preko groba, sc venomer Poraja v našem srcu želja, da bi na svoje oči videli nekaj takega, kar bi nas podkrepilo v veri. nam dalo sigurnost in za vselej razblinilo kakršnekoli dvome. Odtod tudi vse tisto hlastenie po ekscentričnih senzacijah, nenavadnih dogoditiajlh, nadnaravnih prikaznih in. čudežih. _ Naj se Pripeti le količkaj nevsakdanjega, že se raznese o tem novica od hiše do hiše, vsak ji še naglo pri* mafcne nekaj svojega in »čudež» je tukaj. Strmeča množica Pa si razlaga vse take pojave po svoje; na vsak način pa si jih hoče ogledati. Za take rečižrtvu-dar ne dogajajo vsak teden. Naj ome-jejo vse. Kako tudi ne, čudeži se ven-nim samo Vodice. Celo iz Štajerske in Koroške je romalo ljudstvo k Johanci, da ne govorim o ljudeh iz najbližje okolice. Najbolj zanimivo Pri vseh teh prikaznih je le dejstvo, da je vedno naš nežni spol tako srečen, da jih povsod on prvi zagleda- Da mi ne bi navsezadnje še kdo kakih izmišljatin podtikal, bom pa kar sv- pismo citiral za pričo. Prosim, ali ni tudi Marija Magdalena bila Prva, ki je zagledala Gospoda, malo Pred tem pa nebeškega krilatca! Ne morem pa si razložiti, z a k a j nam ravno na tem polju prednjačijo ženske. Menda smo pa moški le Preveč neverni^ Sam Bog ve, zakaj ravno mi nič ne vidimo. Sicer pa se pri nas vobče zelo malo vidi in še tisto malo se razblini v zadnjem trenutku. V Italiji .ie to drugače. Tam imaio vedno dovolj teh prikazni. Tu se obrača neka svetnica v rakvj, NeaPolju vre kri sv. Januariiu, zdaj je spet Mussolini čudovito rešen, itd- Ce pa se pri nas res kje zagleda ne- kaj čudnega in če Začnejo ljudje samo malo o tem pobožno šušljati — kdo je prvi zraven? Orožnik! Kai pa ima Pravzaprav orožnik pri čudežih? Niti eden čudež ni državi nevaren, [n vendar je tako, da se nobena prikazen ne more udomačiti, da ne bj rogovilila orožniška Puška okrog jtstih skrivnosti. Začne se z izpraševanjem kot pri kaki goljufiji — mimogrede povedano imajo vedno mlada dekleta prikazni, nikdar pa stare ženske _— kaj so videle in kdaj, če je •bite prikazen lep*, mlada, kake mode, in če ni vendarle imela kakega znanega obraza in sto in še več takih malenkosti. Take neumnosti! Prikazen pa tudi ni gluha, kaj še! In kaj je navsezadnje posledica teh žan* darmerljskih sitnosti? Prikazen si misli, kakor bi to tudi vsak pameten človek storil: »Dobro, če že »hočete biti tako nagajivi neverniki, Pa le svoje orožnike občudujte, jaz se ne prikažem več v tem le kraju. Zbogom!« in prikazni ni več in tisti kraji so brez svoje slave, gostilničarji pa ob dober dobiček-Koliko takih Prikazni je že šlo zgubo po svetu. Prleki bi že tudi lahko imeli svoj majhen Lurd ali kaj sličnega, tam neki blizu Ljutomera. Vse' je šlo tako lepo ko x Lurdu, le mesto črne jame, ker take sploh ni v Slov. Goricah, si je prikazen za sede? izvolila vitko smreko. Pa to nič ne de, vsak kakor hoče- In kdo je kriv, da danes noben človek, več no spomni te prikazni? Žandarjl seveda, ki so s silo odganjali verno ljud stvo in iz same hudobije podžagali smreko. To je samo en zgled. Koliko je pa takih, ki so skriti; so to dobro dišeče cvetke pobožnosti, vzorniki, ki živijo strogo ko gladni eremiti, nepoznani svetniki, ki Piiejo samo vodo kot neumna živina, jedo pa skoraj nič. ali pa sploh ničesar. Post jim je bič, s katerim odganjajo hudobnega duha. obenem pa sredstvo,^ s kterim. si brez muc. pahne takorekoč izgladuiejo malo boljše pro* store v nebesih. Življenje takih vernikov ne more ostati svetu prikrito. Posebno ženske jih hitro iztaknejo, ženskam sploh nič ne uide, še neka mala žival ne, Pravi pregovor. Komaj da se je le malo zasvetila — po mojih mislih »svetnik« in »svetiti se« nista v pomenu daleč narazen — že so zaznale ženske za vse skrbno prikrite^ vrline jn svetnika čast se je trajno šušljala na ženskih in kasneje tudi pa moških jezikih. S težkim srcem moram pribiti, 'da smo Slovenci majhen, nepoznan in siro mašen narod. Po številu »mo v resnici neznatni, kar pa se tiče ubogega dijašt-va in siromakov sploh, pa nas ne prekosi nihče na svetu- Tudi v nebesih še nimamo nobenega zastopstva, niti eden svetnik ni Slovenec. ^ tako da smo tudi v tem oziru navrženi na Italijane alj celo na Jude. In vendar nam je vsem znano, da noben narod nima tako do- Velikonočno pismo is leče Velika noč! Kakor čudežno razodetje ^»tnap vi naravo, da je od radosti v&a drvela. Od srca do srca je hitelo Sl vsakemu oznanilo: Vstajenje: In d&lgmla se je pesem velikonočna ter jjŠtaaiHa v bleščeče pomladno jutro. Mie5 'idi topli s voki so pluli nad ogromnim iglBoibom. živih in mi —• živi mrtvev-s — 'jjnjo jo culi kakor iz daljne daljave. Iz velikega tedna svo.ie usode smo zahrepeneli po njej, ki nas vabi v lepšo bodočnost- Tistim, ki poznajo pot na Kalvarijo 'življenja in ki _ ved o, da jih je malo, ki & prinesli svoj križ do vrha, ne da bi se m Poti zgrudili, tistiom pišem te vratiče za Veliko noč! * Ko Pišem to pismo, .ic v mariborski kaznilnici okoli 580 kaznjencev. Zakaj •morajo biti v ječi? Ker so bili tako ob-(SOifeni. Zakaj so bili obsojeni? Ker so Pili hudodelci. A zakaj, kdaj in kako so »postali hudodelci? Zato, ker . . - Moral rai odpreti knjigo življenja fin poiskati zgodbo vsakega posebej, zakaj vsaka jo drugačna, ena strašnejša in oretreslji-;Medša od druge. Začetek vsake je ne* znaten, kakor pegica, 8 je kal, seme grozovitega umora, drznili tatvin m vlomov, surovega uboja, rafinirane go* ikiufkje, požiga, ropa, spolnih zločinov $. 1 d. O splošnih vzrokih zločina sc da govoriti, a se govori in piše veliko premalo. O posameznih zunanjih okolno-vstjii, ki so v tej ali oni meri pripomogli do hudodelstva, je feijc govoriti, ker 3e takih okoluosti nešteto. Razpravljati o .•notranjih motivih, ki so spočeli in vzgo-■pi zamisel zločina, je nemogoče do take skrajnosti, da bi se dalo dogmatično reči: tako in tako in nič drugače ni mo-®el čustvovati, kdor jo napravil ta ali oni zločin. Zanesljive, ali bolje: popolne dušev- ne analize zločina ni mogel nuditi doslej 'človeštvu noben psiholog m noben psihiater, dasi so nekateri dolga leta posvetili tozadevnemu znanstvenemu raziskovanju (Lonibroso, Gali). Pomemb-ajejših novejših odkritij, razen nekater 'iSh ovržen.i n. pr. Lombmsove teorije, bo svetovni vojni v Evropi nismo dnži* geli, kliub temu, da sc jo kriminalna »statistika vobče znatno Povečala. Sled-ttje dejstvo gre nedvomno na račun neizogibnih posledic dolgotrajne vojne, ki. je izčrpala narode fizično in _ moralno in tako odprla nešteto s o c i j a 1 n l h varov zločina- A naj bo zločin tak ali drugačen, naj izvira jz tega ali onega vzroka, .ie in ostane »mednarodna družabna nevred-nota«, nujno zlo celokupnega človeštva. Ko bo zadn.il človek na svetu umrl, bodo z njim pokopana tudi zadnja zločin* eka nagnjenja. Iz tega sledi, da je zločin tako rekoč del človeške usode in da ga je nemogoče popolnoma iztrebiti. Mogoče pa ga je omejiti. Kriminalna statistika Posameznih držav jo — rekel bi — najzanesljivejše merilo narodove morale. Kriminalna sta- tistika naše mlade države se mi zdi kakor skeleč madež na narodovem telesu-Ali resnično ni-leka za zdravljenje te rane? V lanskem »Prerodu« je zapisal neki jurist obupen zoflzcm: pijanec v ječo, zločinec iz ječe. — Tako bi menil kvečjemu tek (pr^napeit Ktištrski »moralist, kar pa omenjeni, pravnik gotovo ni bil, zakaj človek,_ v katerem obupuje nad Poboljšljivostjo pijancev, sklepa z angleškim citatom: Wlierc therc is a \vill, there is a way — kjer je dobra volja, tam je tudi pot. Menda je ni med narodom udomače* ne strasti, ki bi no imela v kaznilnici svoje žrtve. In ko .ie nad te žrtve iztegnila svojo težko roko pravica, so onemele in otrpnile od groze in strahu, zakaj tisti hip je treščilo vanje spoznanje. Naenkrat je Pretresla njihovo dušo zavest, da je moralo biti nekaj silnega in nenaravnega, kar jih je pokopalo v ječo Sin jim naprtilo tako težke posledice. Napotijo sc sami vase. kakor omamljeni od udarca usode blodijo po svoji duši, iščejo vedno globlje in globlje, dokler ma b*zen tako, kakor določa zakon, so hkrati dolžni, da vplivajo na kaznjenca tudi moralno, vzgojno ali z ozirom na »prejšnje: da mu nudijo sredstva, s pomočjo katerih zamore prodreti sam vase do Potrebnega spoznanja, vendar tako, da tvori to spoznanje Prvi korak k poboljšanju, a ne v obup. Razume se, da je za dosego nekega namena potreb* na volja, v tem slučaju predvsem sprem, ljiva volja kaznjenca- Oglejmo si na kratko sredstva, s katerimi si prizadeva vodstvo^ mariborske kaznilnice, spraviti Poboljšljive kaznjen ce na Pravo pot in jih vrniti človeški družbi kot koristne državljane! V prvi vrsti je treba omeniti šolo, ki se peča 7, vzgojo kaznjencev relativno največ. V kolikor idealni šolski predmeti kot taki ne vplivaio na oplemenitev srca, Sc vrše od časa »do časa tako ssvanj etični pogovori, v »katerih tolmači izkušeni nadučitelj svojim velikim učencem vire človeške sreče. Kaznjenci I.iu»bijo take Pogovore in ,ie umevno, da so jim bobi pri sr cin kakor suhoparni realni šolski »predmeti. — Žal, da po obstoječih predpisih ne more obiskovati rednega šolskega Pouka večina »kaznjencev, marveč le tisti, pri ka- (Julian de Vriendt: Kristusov pogreb ne prodro do najtemnejših globočin, tkje-r otipljejol kliico svo.ie nesreče. A koliko jih .ie, ki prodro tako globoko? LažJe bi bilo dognati, koliko jih ne prodre do tja, kjer bi Jim popolno spoznanje odkrilo strupene instinkte, a če jim je dano, da jih spoznajo — obupajo. Namen kazni pa je dvojen: z a d o-š č o n j e in poboljša 11 j e. Tisti, ki so odgovorni, da obsojenec odsluži naloženo terih je uradniška konferenca ob na* stopu kazni ugotovila poboljšljivost in jim dovolila krajšanje kazni v samotnem zaporu- Tako jih obiskuje šolo od 600 lo 125. Res je, da so med ostalimi skoro sami taki, ki niso prvikrat vi kaznilnic i_ in da so v času svojega prvega bivanju v zavodu tudi imeli priliko obiskovati šolo. Toda marsikateri ni neposredno sam kriv, da je moral ponovno v ječo in .ie enako potreben utehe in dobrih življenskih navodil za bodočnost. Vso čast dela sedanje»niu ravnateljstvu psihološko uvidevno prizadevanje, da bi bila nudena vsem kaznjencem »brez izjeme moralna, opora- »Vsi naj pride.io na sito, a naš8 dolžnost je, da jih presejemo!« To načelo nehote sklepam iz vzgojnega delovanja vodilnih faktorjev kaznilnice. Tako se .ie začelo pod novim ravna« tksljstvom intenzivno gojiti petje. Požrtvovalni in neumorni nadučitelj je v nekoliko mesecih izvežbal 30 mož bro-ječi pevski zbor kaznjencev, ki .ie dne 14. novembra lani nastopil z '--mim koncertom v kaznilniški centrali., O prireditvi so priobčili listi zelo laskavo kritiko- Poročali -so o vtisih, ki jih je napravilo naše petje na nje, svobodne liudi. Kakšen blažilen utis pa smo odnesli mi, kaznjenci v svojih dušah, je pero preokorno, da bi popisalo- Tista nedelja Pred »koncertom bo mi ostala enako trajno v spominu, kakor koncert sam. Zbrali smo se v centrali- Pevci, kaznjenci, poslušalci-kaznjench Sredi med nami gg- višji ravnatelj, madučitelj-»borovodja, uradniki. Vsa velika dru* žina se je sestala k važnemu dogodku. In ko se oglasi pesem, mehko, božajoče dotakne src, ali more biti katero tako zakrknjeno, da 'bi se ne o tajal o pod toplim vplivom pesmi? Spomniš sc doma, svobode, matere, Mladosti! Nevidna roka budi v tebi čudovita čustva, neznana, morda še nikoli občutena, aM davno pozabljena- Nov svet se odPira pred teboj, na belo cesto sjjo solnee, po cesti ti prihaja nasproti človek z nasmehom na ustnih, s srečo v očeh . • . Drugi, na vzgojo kaznjencev v rte manjši meri, a po svoje delujoči faktor, je cerkev. Kaznjenci morajo vsak te« den enkrat, oziroma dvakrat k službi božji. Ob četrtkih sc vrstita samotni in skupni zapor, a ob nedeljah je skupna maša s cerkvenim nagovorom. Med službo božjo poje zbor s sprcmljeva-njem orgel. — Pred kratkim so se vršile v zavodu tridnevne duhovne vaje, o katerih uspehu se je naš duhovni pastir zado-violjivo izrazih Z ozirom na razboleno duševno stanje jetnikov jc umevno, da so hvaležno sprejemali tolažilne, resnično ]epe govore duhovnikov, ki sta vodila pobožnost. Po geslu »dobra knjiga — dober pri* .iatcli« je uvedeno vi kaznilnici i/mošeje vanje knjig iz lastne knjižnice, ki, obsega 4592 del izvirne in Prevodne literature. Slabega čtiva kaznjenec ne dobi v roko, ker je iztrebljeno iz knjižnih polic- Kot prvo fizično vzgojno sredstvo velja v kaznilnici delo. Vsakemu zdravemu jetniku je določeno primerno delo bodisi v obratih, ki jih vzdržuje zavod večinoma v lastni režiji, bodisi Pri zunanjih delodajalcih. V obratih .ie uveden osemurnih. Mlajšim kaznjen- cem Je nudena- prilika, da se izuče kake obrti, a starejšim, da vzljubijo delo in spoznajo v mjem svojega poštenega tira* nitehia- Slednjič še eno in sicer skrajno vzgojno sredstvo: poostritev kazni. Kaznjenci, ki se v svoji itak nad vse brega vodstva, ko naš, našo politiko vodi že več let preizkušen duhovnik, nas narod je skozinskoz versko organi* Kiran, v osnovnih šolah se že loči ovčice od koštrunov, da, celo telovadimo že na krščanski podlagi, jn kak uspeh? Še enega svojega svetnika nimamo na oltarjih- Sam Bog ve. zakaj nuše molitve čisto nič 110 zalcžcio v nebesih. Napisati pa moram, in to io ravno glavni .namen teh vrstic, rU ni mnogo manjkalo jn bi tudi Slovenci skoraj Smeli svojo svetnico. V»o je, bilo tako krasno vpeljano, cole župnije so že govorile o tihi svetnici, pa ti pride fak nesramen cucek in, seveda in ... To namreč ravno hočem Povedati, .X?'e črtica ima to- prednost, da ni z mn, pena, ampak je resnično resnična. \ot kronist sc bom držal lc gole resnice, m opisal samo dejanje, na ime ne Polagam nobene važnosti. Recimo ioraj, da ji Je bilo jme Mariju ali Mojci, kakor se to ime navadno kliče na Koroškem. Mojci Je živela precej let pred vodi-sko Johanco- V času naše Povesti ic ir ,v,en skušnjav in preko'nevarnih elt, v dobj,ko seže močno vsiljuje srebro v nekdaj kodraste kite. N.icno življenje BO bilo vzorno. Sama jc trdila, da ji ■gresmki smrdijo in da ne more obstati v njihovi bližini. Mladi ljudje so sc ij zato tudi zelo skrbno izogibali. Previdnost je povsod dobra. Svojemu župniku marsikoga priporočila in skrben dušni pastir, ga jc v nedel.io na svoj način na prižnici do dobra ožehtab Mojci sama 'd nikoga pogledala, vido la pa je vse. Nihče ic ni slišal kaj hudega rečj čez njenega bližnjega, samo župniku jih je 'tožila, za«e ni' nikdar kupila ne sladkorja, ne kave, ne Franka m no pšena, pač Pa ic tako reči nesla zdaj temu, zdaj drugemu revežu in sosedu, ki pa si je drugi dan tudi sam še moral oskrbeti ravno isto, ker je prebrisana Mojci pod tujim imenom s tem blagom zalagala schc^Nihče ic ni videl jesti, hodila ,io samb k sv. obhajilu, km-ii_ .io pri njeni svetosti zadostovalo za življenje. Da ji je. bilo toplo, jc lc ponoči kurila v svojem stanovanju. Njena pobožnost in krščanska popol* nost je že bila tako očita, da so, gospod na prižnici pokazali nanjo in rekli: »Ko bi bili Vsi laki, k°t je Mojca tam v prvi klopi, ah kako srečna bi .bila naša fara-« Take hvale so ji bilo vedno sitne in Mo.ici je svojemu duševnemu pastirju to tudi Povedala. Pa kaj si je hotela, gospod župnik je bil vesel, da ima tako popoinost v far j in prav na to jc bilo treba opozarjati. Zgledi vlečejo. Kakor vsak svetnik, jc tudi ona ves prosti čas _ preklečala In premolila v cerkvi. Kaj ie ljubšega kot tajni pogovor z Bogom ? Pri Jeli božjih Posetih pa nekoč ni zaprla hige božje In prav to je bilo usodno zanjo. Zgodilo so jc namreč, ko že Mojci dolgo ni več molila v cerkvi, da je majhne mežn«rjevo ščene svoj mokromrzel smrček pomolilo skozi priprte stranske duri in o dolgih zvedljivih voh ih poizvedovalo, če ni morda kak priboljšek za ni obležal v cerkvi. Najbrž .ie res nekaj zavohal, kajti 7, glavo počasi odrine težke duri in sc cel lepo počasi pririjc v cerkev. Časa .ie imel dovolj, psi imajo vedno čas, zato jo mirilo mahne Pod cerkvene klopi in si ste matično preiskuje klop za klopjo in se vedno bolj bliža oltarju. Naenkrat pa mu nos kar zavije "roti glavnemu oltarju in ko okamenjen obstoji kužek proti njegovi smeri- »SaPcrlot. kaj pa ,ic to? Takih dobrot pa še_ nikdar nisem ovohal v eerk* vi- To pa .ic nekai novega. Pa kaj jc to in odkod prihaja ta duh?« Pšičkove nogice k«r tako same od sebe letUo za nosom in ko Priletijo v bližino oltarja, jo naglo ukrenejo pod Mo.ici lin sedež- Kužek zgine v temo pod klopjo, v cerkveni tišini pa zarož1ja zraven psička kovinasta žlica- Coklja to ni rrnogo motilo, kajti izpod kloPi se zasliši zadovoljno enakomerno cmokanje, Navsezadnje je bil tudi Coki sit, in vse bi šlo lepo v redu. on bi lahko vsak dan hodil na malo južno v cerkev. Mojca bi pa že danes morebiti bila svetnica, če, seveda zopet tisti »če«, če Pes ne bi imel predebele glave. V pisker, ki ga je našel pod Mo.icenhu stolom. Jo Jc v svoji požrešnosti še dovolj lahko porinil, ul je pa mogel izdre- ti. Vsaka žival, ki čuti nevarnost, postane zbegana, plašna in z-lo-mi v smrtnem strahu vse, če jc le v stanu. Ko se je naš Čoki pošteno najedel, bi se rad šel kani mah) pozabavat, mogočo tudi pravit, kak zaklad je »našel v cerkvi, Pa kako, če pa glave ne more potegniti iz piskira! Vznemirjen stoPi par korakov nazaj in pomiga % glavo, nič. Vscde se na zadnje noge in s sprednjimi vleče pokrivalo čez glavo, ko p«- pr.ide blizu ta}, ga seveda zopet potisne na Prejšnjo mesto. V velikih lokih stre*-' preplaše* no glavo, čim bobi pa sc trudi, tem tes* nejc sc ga oklepa sovražna posoda- Na levo, desno, gor in dol obrača pokrito glavo, pa vse skup zaman, vjet jc, Poginuli bo moral, pisker bo ga zadušil. Ne vc več nikamor. Samo gospodar mu še more Pomagati, zato pa zatuli, kolikor ima sape in mežnar mu res pride pomagat- Kako pa sc začudi mož, ko za* loti ubogega Cokija s Piskrom kaše na glavi. Oproščen, psiček od samega ve-vclja nori po cerkvi, mežnar na zamišljeno pobere žlico bi se smehljaje Po* praski? za ušesi. »Aha. odtod f-oraj tisti strogi posti-V cerkvi smo jedli kašo, da nihče ne bi zvedel, kako sc postimo. Pa še kako dobro zabeljena jc«, mrmra mežnar sam pri sebi. Closrod župnik Jc zvečer ves presenečen obračaj kašni pisker. Po takem razočaranju ie Mojci za vselej zgubila Pri njem svojo veljavo, sama pa t-udl ni več trdila, da bi ij. arešniki smrdeli bcdu5 fer žalostni usodi spozabilo ter se pregreše zo-per hišni red1, prejmejo 'disciplinarno kazen, ki oibstoja iz poletov, trdih ležišč, temnic Srn okov. Po 'velikosti in vrsti progreška se ravna odmera kazni- To srno torej mi, ki Srčno želimo, 'da bi izšli iz plamenov lega fizičnega in duševnega trpljenja prerojeni in da bi se de tedaj Spomnili svoje preteklosti, ko i]bi druge svatih predi Padcem. Trdno verujemo v ono Veliko noc, ko se nam 'bodo na stežaj odprla želez- na vrata /živega groba, iz katerega bomo vstali s Tvojim, imenom m srcih, domovina. .. Upamo, icfa naš boš sprejela z ljubečim, materinskim smehljajem, z besedami odpuščanja, bodrila in opore. Saj te ljubimo in nismo grešili iz sovraštva do Tebe, ampak iz svoje sla3 bosti, lahkomiselnosti! in nebogljenosti Glej,, ljudje smo, slabi in nismo močni kakor Tvoja ljubezen. Zato nas sprejmi in utrdi naše prerojen je v, svoji moči! Docent dr- Matko. Kal pravi veda k opasmosti bolnikov z odprto Jetiko za okolico? V zadnjem času se v javnosti skuša dokazati, koliko napako sta storile Proti5 tuberkulozna liga in sanitetna oblast v Mariboru z zgradbo novega oddelka za jetičnike rvj poslopju tuk. splošne bolnice. Zlasti zadnji članek »Zakaj bo bolniki z odprto jetiko nevarni!« je vi stanu Po svoji vsebini ne le onemogo3 čiti vsako nadaljnje uspešno delovanje PTL, marveč škodovati tudi normalnemu obratovanju vseh naših bolnic. Pred-rvsem, ker predočuje zadevni članek jeltič-mike kot nekake izobčence, ki radi trajne opasnosti okužbe za svojo_ okolico ne spadajo v človeško družbo, ic _ treba y pomirienjc javnosti in prizadetih bolnikov jasno povedati, kaj nas uči v tem pogledu praktična veda. Kot vir infekcije za jetiko prihajajo jyl poštev: Pljunek, mleko, blato in seč, gnoj iz ran ter kožni izločki kot znoj. Izmed naštetih virov okužbe zavzema prvo mesto pljunek, ker je skoro _ 11/12 vseh jetičnikov bolnih na pljučih, iz ka5 terih se v odprtem Stadiju izloča bacil jetike s pljunkom, slino, in slinastimi mehurčki, ki prše bolnikom med! glasnejšim govorjenjem, kihanjem, in kašljanjem. iz ust oz. iz nosa. Raziskavami e v jtem pogledu je pričel že Robert Koc h, odkrivalec bacila jetike, vj Počet-fcu L 1882. Po VoUandru se vršil infekcija s pljunkom na ta način, da pridejo zdrav 'človek, zlasti pa po tleh se plazeči otroci, v ožjo dotiko z nesnago in s Pljunkom jetičnikov. C o r n e t. učenec K o c li o v pa pravi,da tvori pljunek radi tega nevarnost za okolico, ker se Izmeček posuši na tleh, in se bacil, ki ga vsebuje, ob močnejšem valovanju araka s prahom dviga v zrak. Po njegovem mnenju je ta možnost podana (V onih zaprtih stanovanjih, kjer se tla ne čistijo in redno me brišejo mokro-Močnejše vznemirjenje zraka, nastane jvseld. Prepiha, hitre hoje,_ dalje pri Čiščenju in fcrtačen ju oblek in posteljnine jetičnikov. Nasprotno pa je F 1 ii g g e dokazal. :j3!a se bacil jetike, ki spada med razpršil ive bacile, lahko dvigne s prahom v zrak, vendar pa vsled specifične teže sluza, s katerim je pomešan, le neznatno in se taki zračni toki, ki. bi mogli dvigati prah v toliki meri, le poredkoma pojavljajo v zaprtih stanovanjih. Po mnenju tega in še drugih učenjakov so bdi Cornetovi poizkusi mnogo preokorno izvedeni, da bi mogli služiti za osnovo tako dalekosežni teoriji. Ta način Infekcije nastane po Flugge-ju kvečjemu pri čiščenju obleko ali v zanemarjenih Stanovanjih jako nesnažnih bolnikov. _ F 1 ii g g e sam je ustvaril novo teorijo o infekciji z jetiko, ki se tudi danes najbolj uvažuje. On trdi, da se okužba okolice virše najčešče s Prostem očesu nevidnimi, slinastimi mehurčki, ki vsebujejo bacile, in prše iz ust ali nosa jetičnikov. Vendar pa 'so privrženci te razlage jako oprezni pri utemeljevanju važnosti tega infekčnega načina, ker de samo 80% teh mehurčkov okuženih, ker je možnost okužbe na razdaljo 1 m od bolnika že enaka ničli (im Wesentli-chen gleich Nuli), ker je odvisna od množine in virulence bacila v pljunkih, pd! primesi gnilobnih 'snovi In drugih bacilov (iMiscbinfektiom), od gostes-ti kašlja in konsistence izmečka ter množi ne mehurčkov-Po P. Romcriujo možnost Infekcije iz mehurčki odvisna 'tudii od trajanja kontakta z jetičnikom. Ta avtor tudi svari pred dalekosežnimi za-Mjački na podlagi raznih živalskih in drugih poizkusov- .v te svrhe. Nadaljnji Poizkusi so dognali, da ti mehurčki niso_v stanu plavati daleč, in se tudi ne držati delj nego pol ure v araku, dočim se po Laschtschen-ku n. pr- Bac. prodigiosus drži skoro pet ur v zraku-_ Cim Pa ti mehurčki padejo na da, ali na druge predmete, se hitro Po-PuSo in jih je smatrati okužen prali, z katerim je treba primerno razkuževal3 no ravnati. Zato je bojazen skoro neupravičena, 'da bi roji teh mehurčkov, liki maj luni aaroplani iz-novega oddelka plavali v goste k bolnikom v nižje ležeča nadstropja in zopet nazaj v svojo domačijo- Tako bi tudi — Po tej Preveč ozkrosrčni razlagi infekcije z okuženimi slinastimi mehurčki — ne bilo umestno oživotviorjeinjto posebne i bolnic e za jetičnike z odprto tuberkulozo na bližnjem Poharju, ker bi lahko večji vihar zanesel bacile v dolino in okužil se tu nahaja joče prebivalce. Pred načinom infekcije s slinastimi mehurčki in okuženim prahom- nas ščiti — kakor piše prof- P- A. Klejnens — in drugi raziskovalci —_primerni pouk bolnika o snagi in čisteti, držanje žepnega robca ali kosa bombaževine pred usta oz. nos pri kašljanju ali kihanju, nadalje previdnostna 1—2 metra znašajoča razdalja od! bolnika, navodilo bolnikom za pogosto in češče izpiranje ust, čiščenje obraza, rok, brade, las itd- ter primerna pazljivost pri uporabi jedilnega orodja itd. Nadaljnjo Po-nemu ravnanju s perilom in obleko ter čiščenju tal, ker se mora z vsemi sred3 stvi preprečiti Prašenje. Naloga bolnic je, ne samo stroga odločitev jetičnikov od ostalih bolnikovi, marveč tudi skrb, da se zgoraj omenjeni profilaktični ukre pi razstezajo tudi na njih strežniško osebje- H. G r a u zahteva za to osebje, da no sme biti premlado in se mora predi sprejemom v to službo preiskati na ituborfculiinovo preobčutnost (Aller-gia). To osebje mora imeti posebno Prikrojeno vrhnjo obleko, mora biti dobro poučeno o ravnanju s težko bolnimi jetič niki, ne sme brez potrebe povzročati prahu, In ga tudi ne suhega brisati, mora s strokovno opreznostjo ravnati z pljunki in s Perilom bolnikov ter gledati na največjo snago in čislate, zlasti glede svojih rok- Oddelki morajo biti opremljeni z desinfekci.iski.mii aparati za razkuženje Pljunkov in perila tar s posebnimi žepnimi in posteljnimi pljuvalniki. Posebno pozornost je treba Posvečati telesnemu perilu, katero oddaja bolnik v posebne, zato določene vreče; posteljnina Pa se oprezno zvleče s postelj v pripravljeno posebno posodo, na polnjeno z lugom alj g 30%no lizolno raztopino, v kateri ostane 1 do 2 dni. Nato šele se podvrže običajnemu izku-hanju. Nemška veda, ki slovi po svoji sistematičnosti in temeljitosti, uči po Grau-u, da je okuževalna nevarnost za neposredno okolico in s tem tjidl za strežniško osebje v takih strogih zavodih za jetičnike le neznatna, ako so vse našteto varnostne odredbe upeljane in so tudi izvajajo. Po tem avtorju je tudi bojazen za medsebojno okužbo bolnikov na istem oddelku Po sedanjih znanstvenih opazovanjih neosnovana, ako tudi izos stane desinfekcija sobe Po odhodu bolnika. V teh zavodih se zahteva ločitev odprte od zaprte tuberkuloze p<5 posebnih sobah, kar Pa se pri bivanju bolnikov obeh vrst na prostozračnh skupnih ležiščih omejuje le na neoprezne, no-dHsciplinlranc in močno kašljajoče bolnike- Tega mnenja so torej praktična veda in vsi bistrogledni strokovnjaki o opasnosti odprt© jetike za okolico in o oskrbi bolnikov te vrste v bolni* cah. Vse drugo . je pretirano in se ne sklada z clejanjskim stanjem- Kar Pa se tiče izredno veliko umrljivost] za jetiko med usmiljenkami -vi Sloveniji, se ta ugotovitev dr. Stojca ne more uporabiti kot »strahoten dokaz iz vsakdanjega življenja, kako brezmočna je naša briga proti razširjevanjti te kugo.« To velja pa samo za Slovenijo. Ker je, ako se poprej navedeni varnostni ukrepi za zaščito zdravih in bolnih uvažujejo, nevarnost okužbe, kakor že poprej omenjeno, le mala oz. neznatna. Zate se mkakor ne moro odobravati z nasprotnimi vestmi Povzročenega beganja Prizadetega osoibda in javnosti! Po L e u b e-ju.je n. pr. od 35 strežnikov takih oddelkov zbolelo le 8 in umrlo 7 na jetiki.' To pa le, ker so bili pri vstopu v službo premladi in ne pra3 vočasno poučena, o Profilaksi. Tudi G r a u jo taka obolenja strežniškega osobje'opazoval ie. tam, kjer so bila desiniekcijska sredstva nezadostna ter osebje Premlado in higilenski ne dovolj poučeno. Visoka umrljivost vt Sloveniji vzbudi naravno veliko presenečenje predvsem pri lajiku, ker se popolnoma sklada s strašnimi sattističnimi podatki Corneta za strežniško osebje v bolnicah v dobi od 1864 do 1889, torej skoro 25 lot pred odkritjem bacila jetike. Ta fakt na Sloven skem, ki je v nasprotju s razmerami v drugih kult. _državah ima izvor v mnogo globljih činjenicab, ker naše javne bolnice za oskrbo težkih, neodklonljivih je ličnikov niso primerno^ opremljene — k odpravi tega dosedanjega nedositatka bo gotovo mnogo pripomogel bag mo= derno urejeni oddelek za jetičnike v mariborski bolnici — nadalje, ker 'se osebje za to nalogo morda ne izbira primerno ne po starosti ter ne po ob-čutnosti proti bacilu jetike in njega strupov, ker stanovanja in življenski pogoji usmiljek mogoče ne odgovarjajo vsem udobnostnim in higijenskim zahtevam. Iz teh in prejšnjih izvajanj sledi znan stveno nepobitno, da je bij nov] oddelek za tuberkulozne v tek. javni bolnici neobhodno Potreben in da ne tvori nobene nevarnosti za bolnike ostalega de3 la internega paviljona, _ zlasti ne v oči-gled dosedanje oskrbe jetičnikov v tuk-bolnici. Dolžnost pristojno upravne oblasti pa je, da opremi novi oddelek še nadalje z vsemi modernimi pripomočki za Pobijanj© jetike. ■ ■ , ■ . y ; , :■ -PEČEŠ ‘le z iEvm Najbolj preizkušene recepte pošlje na željo brezplačno in poštnine prosto Dv. Ostker, d. z o. 2., Mariboil Slednjič Pa bodi bojazljivim naravam, Predvsem pa svojcem jetičnikov v pomirjenje povedano, da so nemški učenjaki (Burwinkel, Clemens, Grau in dr.) neoporečno ugotovili, da bližina jetičnikov sama po sebi ne tvori nikakršne nevarnosti zanje, ker se bacili tuberkuloze nabirajo Tc v sobnem prahu onih jetičnikov. ki se predvsem ne drže Predpisov o higijeni kašljanja, kihanja, glasnega govorjenja in pljuvanja, zoniost je treba posvečati tudi prava!- „&8aš@ gorice** v terE-born Slovenski vinarji so dolgo čakali na ustanovitev prepotrebnega Vinarskega društvh, katerega Vinarski in sadjarski odsek Kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru ni mogel nadomeščati; Je-ta je namreč nastal po prevratu in je v prvih letih marsikaj koristnega po krenil. Ko sc je pa zasnovala vinska organizacija na najširši podlagi, za celo državo (Glavni savez s Pokrajinskimi zvezami in Krajevnimi, društvi kot podružnica; mi), se je pričakovalo od teli udruženj več, nego je bilo ob danih razmerah upravičeno; kajti vsi potrebni pogoji za to so manjkali. In tako sta Prišla odsek« ter »savez« žal prekmalu na mrtvo točko, obstojala sta brez malega samo se po imenu- Prijatelji dobre stvari so prišli — žal nekoliko pozno — do pre3 pričanja da je treba radikalne operacije in temeljite reorganizacije; nezdravo se mora odstraniti in pričeti je takoj z novo zgradbo na trdni prirod.ni podlagi. Kar se je zamudilo, se skuša zdaj s tembolj vztrajnim delom nadoknaditi- Dne 5- marca t- 1. sta se v Mariboru vršili skupščini obeh starih organizacij, sklenila se je njih likvidacija, izvolil se je likvidacijski odbor, hkrati pripravljalni odbor za ustanovitev novega društva vinarjev iz obeh slovenskih oblast-, itd. Ta odbor je izredno pridno in smotrno vse pripravljal ter svoje važno delo razmeroma v kratkem času zaključil, tako da se je moglo Vinarsko društvo v Mariboru (za Mariborsko in Ljubljansko oblast) ustanoviti že 2. aprila t. 1. ob številni udeležbi vnetih slovenskih naprednih vinogradnikovi Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so Prihiteli na ustanovno skupščino odločni zastopniki vinarstva tudi z daljne Dolenjske in iz Belokrajlne, s katerimi smo pridobili vnete zaveznike vi pošte3 nem prizadevanju za dosego društvenega namena, ki je v splošnem; vsestransko intenzivno posn©*evante vinarstva in onih panog kmetijstva, ki so z njim v zvezi. Vinarsko društvo bo izdajalo svoje glasilo, ilustrirani mesečnik »Nage gorice« na eni tiskovni poli (16 strani) lične Priročno oblike; Prva številka izide v majniku- Zbranega le že mnogo strokovnega gradiva, poučnih prispevkov prvovrstnih domačih strokovnih pisateljev in specialistov v najrazličnejših gospodarskih panogah. Že zdaj sc čuti potreba, da izide junijska številka »Naših goric» Po možnosti na dveh tf* skovni-h Polah, da more poleg drugih važnih strokovnih vprašanjih temeljito obravnavati tudi zelo pereče vprašanje 9 novem enotnem vinskem zakonu, ki jo v osnutku že agotov-ljen in zanima ter mota zanimati nago najširšo javnost. Z njim se žc dolgo bavijo vodilni strokovni listi v Avstriji, posebno temeljito n. pr. »Neue Wein-Zeitung« na Dunaju, dočim se pri nas nifcdo zanj •ne zmeni — razen vinske trgovine, ki! skuša uveljaviti svojo namene po svio* jte organizacijah v Beogradu in. v inozemskem tisku, tedaj ce]o preko Dunaja- In ti naš vinar, ki se te stvar naj3 bolj tiče, gostilničar, konsument, m,imaŠ besede, odnosno molčiš! »Našo gorice« bodo koj v Podatku izhajale v _ 2-000 izvodih. Kmetovalci \z Slovenije in vsi kmetijski strokovnjaki, ki se včlanijo pri Vinarskem društvu v Mariboru (članarina za leto 1927 znaja samo 20 Din) dobivajo list brezplačno, naročniki izven Slovenije pa za 40 Din. Za ta denar se ne bi moglo glasilo vzdržati, dokler število društvenikovi ne naraste na štiri in več tisočev. Primanjkljaj se bo tako dolgo kril iz razmeroma lepega premoženja Vinarskega društ va, ki ga je sprejelo od starih, likvidiranih vinarskih organizacij vi Mariboru. Nabiralne pole z navodili, pravili itd1, za sprejemanje rednih, ustanovnih te podpornih Slanov so sc številnim zaupnikom širom Slovenije že Poslale-. Za* nimanci, ki so vplivni v svojem kraju in dobre volje, naj tako nabiralne pole zahtevajo od. društvenega tajništva in naj tekmujejo z nabiralci- no drugih okoliših. Ob ustanovitvi Vinarskega društva so takoj pristopili vsi navzoči kmetovalci- Iz Ljutomera. Limbuša, tudi iz Posavja in od drugod so že prispele številne prijave za pristop. Q velikonočnem času bo lepa prilika, da se ta akcija usnešno razvuje. V to po-mozi Bog! Letoš«jav pomlad bedi »vstajenja dan« in zn gej-zdrav slovensko ga kmetijsko - gospodarskega življenja! »Naše gorice« bodo storil dolž- nost s Pomoč;o Vinarskega driritva v Mariboru, ki j© v najboljših rokah. Vinarska organizacija jo že nred tem z velikimi denarnimi žrtvami (potrošila je nad 12.600 Din!) omogočila i.z!o iz na.hrdiJega blaga kuoite po nainižjih cenah pri FBANC NEUBAUER, gornia Go