Vednik Glasilo Socialistmn /veze delotnega ljudstva za Podravje $T. 20 PTUJ, 21. miija 1963 Din 25 »Te^biflc« lsh«ja pod tem skrtjia- Ije na predlog Obemsk;h odborov nim Imenom od 24. nov. 1961 da- SZDL Ptuj In Ormot — I«daj8 zavod »Tednik« Ptuj — Odgovor- ni urednik: Anton Bauman — Urednlfttvo tn uprava Ptuj, Lac- kova 8 — Tel 158 — St. tek. r»- funa: NB Ptuj 604-19-608-72 — TlAa fiasoplsno podjetje »Mari- borski tisk« — Rokopdsov ne vra- čamo — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1250 ta inozemstvo 2500 prijemat,i. Skrbno pripravljeno gradivo in plodna ra/i)rava sta priiponiogla k spre- jetju enotnih stališč, ki naka- zujejo osnovne naloge sindikal- nih organizacij in vodstev v le- tu 196'). Članstvo sindikalnih podruž- jiif bi se moralo aktivno vklju- čiti v reševanje gospodarske situacije po ukrepih Zveznega izvršnega sveta za stabilizacijo giospodarstva. Odločno je po- trebno razvijati v sleherni de- lovni organizaciji intenzivno gospodarjenje. Tu naj bi bilo pru\/aprav izhodišče aktivnosti sindikalnih organizacij, ki naj bi v prvi vrsti zahtevale od stro- ko-itiih služb temeljite analize položaja, v katerem se nahajajo delovne organizacije, na osnovi ugotovitev pa naj bi sindikalne organizacije usmerile svojo po- litično aktivnost, ki bi naj za- gotovila načrtno reševanje ob- stoječih perečih problemov ob fiodelovanju celotnega članstva. Ob tem je potrebno delo sin- dikalnih organizacij povezali z nalogami krepitve samouprav- ljanja in uveljavljanja načela nagrajevanja po delu. Jo sta dve področji, na katerih se dela ttlo maJo. Skrbno je potrebno piouioiti možnosti, ki jih imajo delavci za dejansko sodelovanje v samoupravljanju. Analize, ki ■oa/ bi jih izdelala sindikalna vodstva, naj bi osvetlile sedanji ristem dela samoupravnih orga- nov, povezanosti članov delav- skega sveta, sveta delovne eno- te in upravnega odbora s člani delovne skupnosti, ter upošteva- nje predlogov proizvajalcev. _ V delavske svete je bilo izvo- ljenih polovica novih članov, za- gotoviti je potrebno, da se jih usposobi za funkcijo upravlja- nja. Cesto nekateri »vodilni in strokovni ljudje« očitajo delav- cem, da niso sposobni, da bi opravljali in razumeli zakoni- tosti ekonomike. Vsak tak oči- tek je žaljiv. Ob tem je treba zastaviti vprašanje, kaj je sto- rila delovna organizacija za družbeno-ekonomsko izobraže- vanje svojih upravljavcev? Ma- lokje o tem vprašanju sploh kaj mislijo, kar potrjuje tudi ugotovitev, da delovne organiza- cija v tem pogledu sploh nima- jo nobenih programov, niti se ne pove;-IIjejo z Delavsko univerzo, «^zgodovinski preobrat«, pri čemer še posebno poudarja- jo, da so se zanj odločili ne kon- servativci, temveč laburisti, to- rej stranka, ki ni prikrivala svojega nasprotovanja do Nem- cev zaradi uničevalne vloge v drugi svetovni vojni in je s tem med konservativnimi krogi br- zdala tiste, ki bi se morda za- vzeli za zbližan je oziroma popu- ščanje v odnosu do Bonna ... Pravzaprav so se Britanci znašli v zadnjih letih v zelo tež- kem položaju. Svoj čas so si prizadevali, da bi postali ne- kakšen posredovalec med ZSSR in ZDA. med dvema najmočnej- šima jedrskima silama, toda znana sueška pustolovščina sku- paj s Francijo in Izraelom jim je odvzela to legitimacijo. Ev- ropa jih jc — po zaslugi de Gaulla — tako rekoč izključila, o čemer priča dolgoleten boj za britansko vključitev v skupno evropsko tržišče. V Afriki se za- pletajo v nemogoče kombinaci- je, pri čemer skušajo rešiti (po- sebno v Rodeziji) kolonialne oblike vladavine, v Aziji pa je njihov vpliv še odvisen od tuje pomoči. Seveda jih najbolj prizadene protibritanska politika de Gaul- la, ki postaja vse bolj tudi pro- tiamcriška politika, kadar gre za evropska \-prašanja, za nove odnose v Aziji, posebno do Ki- tajske, in za nove odnose do prebujajoče se Latinske Amcri- se. Razvoj zadnjih let kaže, da se de Gaullu ni posrečilo zgra- diti nemško-francoskega sodelo- vanja na novih temeljih tako, da bi pozabili preteklost in da bi iz nemške politike čimbolj izrinili — ameriški vpliv. Zato je to kovanje prijateljstva, za katerega se je zavzemal tudi nekdanji kancler Adenauer. po- časi oslabelo, odnosi so se ohla- dili. Ali želi sedaj Velika Britani- ja spodriniti ifrancoskega tek- meca v Boimu in prevzeti nje- govo vlogo, posebno še, ker oce- njujejo v Parizu zelo pogosto- ma britansko politiko kot nava- den privesek atneriške? Pravijo, da je težko razčleniti v zadnjih letih tako zelo zainotano bri- tansko politiko. Eno pa je za- nesljivo: veliki pompom,.ki so ga na obeh straneh uganjali pred obiskom britanske kraljice (sprejem naj bi bil celo slav- nostnejši kot sprejem pokojne- mu Kennedyju in Eisenhower- ju) in ob samem obisku (ta se- daj ravno traja), vznemirja ti- ste, ki so videli v britanskih od- nosih do Boima še vedno od- ločno potezo medvojne Britani- je, velike žrtve nacističnega ma- ščevanja. Kljub temu, da sku- šajo opraiičiti britansko nenad- no zanimanje za Nemčijo z ugo- tovitvijo, da je po dvajsetih le- tih vendar treba pozabiti pre- teklost. .. Proslava 20-!etnice osvoboditve v Središču PROSLAVA JE BILA DOBRO PRIPRAVLJENA. NA NJEJ STA GOVORILA PREDSEDNIK OB- ČINSKEGA ODBORA SZDL OR- MOŽ VLADO 02B0LT IN PRED- SEDNIK OBČINSKE SKUPŠČI- NE ORMOŽ FRANC NOVAK. CENTRALNA OBČINSKA PRO- SLAVA 20. LETNICE OSVOBO- DITVE NI BILA V SREDIŠČU SLUČAJNO. Središče, 16. maja. Danes je bilo Središče praznično okrašeno. Na javnih zgradbah in zasebnih hi- šali so razobesili zastave in okna so okrasili z zelenjem. Ob domu TVD »Partizan« so postavili slav- nostno tribuno, pred njo pa mize s klopmi. Na dan občinske pro- slave je bilo za proslavo v Sre- dišču vse pripravljeno. Nekaj po dvanajsti uri so pričeli ljudje prihajati na slavnost, ki jo je skrbno organiziral Občinski od- bor SZDL Ormož, zabavni del pa je pripravila krajevna organiza- cija ZROP Središče. Proslave 20-lctnice osvoboditve se Jc udeležilo nad 500 ljudi iz vseh krajev občine Ormož. Na proslavo so prišli z avtomo- bili, avtobusi, .s-kolesi in z mo- pedi ter motorji. Z avtobusom eo se pripeljali pevci iz vseh krajev- nih centrov na občinskem pod- ročju. Krajevne organizacije SZDL so poslale na proslavo svo- je delegacije. Dvajset let je minilo. Pred dvajsetimi leti je bil iz naše do- movine izgnan ziidnji sovražnik. Dvajset let je svobode in neumornega dela pri razvijanju gospodarstva ter pri odpravljanju zaostalosti. V tem času se je mar- sikaj spremenilo v dobro delov- nega človeka. Postavljene so bile številne tovarne, zgrajene ceste, mostovi, zgradbe, obnovljene so bile porušene in razdejane hiše. Mladi človek raste v boljših živ- ljenjskih pogojih m se vzgaja v naprednem socialističnem duhu. Na proslavo 20-letn;ce osvobo- ditve so prišli sekretar Občinske- ga komiteja ZKS Ormož Drago Pintarič, predsednik Občinskega odbora SZDL Ormož Vlado Ož- bolt, predsednik Občmske skup- ščine Ormož Franc No\'ak, repub- liška poslanca .'^latko Kovačič in Milan Pvitonja, direktor Kmetijske ?:adruge Ormož Matija Ratek. predsednik Občinskega sindikal- nega sveta Ormož Alojz Balažič in drugi. Na odru je bil mešani pev- ski zbor, sestavljen i? pevskih zbo- rov v občini Ormož. Ob tci prilo.'- nosti se je zbran nad 100 pe-cc.' ki so Dod \-odstvr>'Ti i/knšoripos d - -igenta zapeli nekaj pesmi. Pred pevskim zborom je bila na tribu- ni godba na pihala. Proslavo je pričel Slavko Kačičnik. Nato je govoril predsednik Ob- činskega odbora SZDL Vlado Ož- bolt o pomenu in važnosti 20-let- nice. Med ostalim je dejal: »Po- polna zmaga nad okupatorjem in notranjimi reakcionarnimi silami je zasluga vseh naših narodov, zlasti tistih junakov, ki so v ne- posrednem boju z orožjem v roki unčevali sovražnika. S hvalež- nostjo se je treba spomniti vseh, ki so sodelovali v NOB: borcev, ki so krvaveli, dru- žin, ki so dajale zadnje zaloge hrane partizanom, vseh naših to- varišev in tovarišic, ki so trpeli in umirali v nemških taboriščih smrti, v zaporih in v Jzseljeni- štvn. To so bili ljudje, ki so glo- boko ljubili svojo domovino in svobodo. Ta velika ljubezen jih je vodila k velikim dejanjem. Pod vodstvom tovariša Tita in KPJ so številni anonimni in skromni ljudje postali junaki. Nismo slučajno izbrali Središča za kraj centralne občinske pro- slave 20-letnice osvoboditve. Ta prijazni kraj je bil v preteklosti nosilec slovenske narodne misli. Središčani so se pogumno upirali poskusom ponemčevanja ter vpli- vom najbolj reakcionarnih sil stare Jugoslavije. Zato je razum- ljivo, da so aktivno in množično sodelovali v NOB. Delež, ki so ga prispevali v boju za osvoboditev je velik in vreden spoštovanja. Nemci so se izselili iz teh krajev mnogo ljudi, v taboriščih smrti pa je trpelo 56 Srcdiščanov. Rafa- li hitlerjevih band so prekinili življenje 14 talcem. Središče je poslalo v enote NOV mnogo svojih sinov, 19 pa jih je padlo z orožjem (Nadaljevanje na 2. strani) Tribuna za predstavnike ob 20-letnici osvoboditve v Središču BRODARJI SO ODNESLI PREDSEDNIKU TITU PRISRČNE ČESTITKE Tudi letos, kot vsako leto, je prispela v Ptuj 15. maja bro- darska štafeta iz Maribora, ki se ji je v Ptuju pridružila do Varaždina še štafeta brodarjev iz Ptuja. Mariborska štafeta je štela 26 članic in članov posadke in je imela 1 motorni čoln, 1 ribiški, 2 KI in 12 C2 čolnov. To šte- vilo se je v Ptuju povečalo za nekaj ptujskih čolnov. Predsednik občinskega odbora LT Stane Vičar je v nago- voru štafeti pri Vinarskem muzeju želel vsem srečno pot, »redstavnik mladine pa je prečital pismo predsedniku Titu, ki ga je nesla iz Ptuja brodarska štafeta. Na sprejem brodarjev se je zbralo ob Dravi precej mla- dine in odraslih. Stran f »TEDNIKc — petek, 21, maja 1965 Stran S B kvalitetnimi usiugami do dobodlca Letošnje omejitve investicij na raznih področjih silijo go- spodarske organizacije tudi v ptujski občini, da se morajo prilagoditi v svojem poslovanju danim možnostim. Namesto dttsedanjega planiranja, kako bi povečali svoje kapacitete, se bavijo z vprašanjem, kako bi si obdržali čim več naročil, kako bi čim boljše opravili prevzeta dela in kako bi ob seda- njih kapacitetah dosegli plani-rani dohodek. Med podjetji v ptujski obči- ni, ki so že prilagodila svoje poslovanje letošnjim možno- stim, je tudi podjetje Agro- transport v Ptuju. Organi upravljanja in kolektiv tega podjetja si tudi prizadevajo, da ne bi bilo zastoja v plani- ranem prevozu tovorov in pri strojnoTzemeljskih delih. Lani so dala ta dela nad pol milijar- do dinarjev celotnega dohodka, ki, je bil za 44 «/0 večji kot 1963. leta.' Tudi letos bo več agroteh- ničnih uslug kot transportnih, čeprav imajo investitorji in in- teresenti za agrotehnične uslu- ge manj sredstev kot lani, pod- jetje pa le ima toliko naročil, da jih bo sedanji strojni park težko zmagoval. Nabaviti bi si morali vsaj še tri nove stroje za zemeljska dela v kmetijstvu in v gradbeništvu. V minulih 4 letih obstoja in razvoja podjetja se je to sa- moniklo podjetje znalo dobro uveljaviti v raznih krajih naše domovine in si je tudi 4>rizade- valo opraviti prevzete naloge v zadovoljstvo investitorjev, obe- nem pa si z lastnimi sredstvi tako izpolniti strojni park, da bi si lahko obdržalo večino stal- nih naročnikov del, poleg tega pa iz leta v leto pridobivati no- ve. Tako ima tudi letos skoraj 80 »/o naročil stalnih strank in 20 «/0 novih. Z njimi je v stikih po teleprinterju, ki jim glede na razsežnost poslovnega ob- močja izredno dobro koristi. To je še najbolj potrebno pri pre- vozništvu, kjer je potreben pre- voznikom hiter stik z matičnim podjetjem in s strankami, ki naročajo prevoze blaga po dalj- ših relacijah. Mnoga naročila jim je doslej posredovalo jugo- slovansko poslovno združenje (»VEKTOR«), prej Slovenija- transport, ki ima svoje poslo- valnice v vseh večjih krajih Jugoslavije. To podjetje ima tu-^ di izobraževalni center za izo- braževanje kadrov, potrebnih za prevozništvo in za agroteh- nične usluge. Letos opravlja »Agrotrans- 3ort« Ptuj agroteh. usluge na Aluri, kjer dela v kooperaciji z Vodno skupnostjo Mura. V Za- grebu ima zaposlene nekaj me- hanizacije za gramoznice in za transport jgramoza na delovi- šča. Na ljutomerskem vinograd- niškem območju ima dela na 50 ha vinogradniških površin. V Medjimurju pripravlja teren za topolove plantaže in za vr- hov nasad za pletarstvo, za ko- šare za Ameriko. Nekaj mehani- zacije dela pri izgradnji hidro- elektrarne SD 1. Na Koroškem sodeluje pri izdelavi gozdnih cest na sektorju Logatec—Idri- ja pa pri graditvi asfaltirane ceste. 1964. leta je opravilo več- ja dela tudi na Pesnici. Večji problem kot mehaniza- cija je pri enakih podjetjih s kadri in to predvsem zaradi me- njavanja delodajalcev, ko si pri- dobijo zadostne izkušnje pri podjetju, kjer so imeli možnost izobraževanja. Pri >Vektoriu< se je strokovno izšolalo nekaj bageristov in šoferjev za trans- port. V Ljubljani je možnost za izobraževanje srednjega stro- kovnega prometnega kadra. Tja je poslalo podjetje v šolanje 1 svojega člana. Iz delavnic pod- jetja so poslali na šolanje 1 čla- na za avtomehanika, 5 študente imajo na višjih šolah. Skupno zaposluje podjetje 140 ljudi; od tega je 19 vajencev. Kot sta pojasnila direktor podjetja Vlado Skorjanec in predsednik upravnega otbora Konrad Horvat, zanima celotni kolektiv podjetja predvsem dvo- je: naročila del in realizacija. Pri tem tudi najbolj občutijo trdnost podjetja in vrednost svo- jega deleža v njem. O tem je največ diskusije, ko pridejo skupaj in ko jih obiskujejo na deloviščih. Čeprav so razsejani po velikem območju, so obve- ščeni vsi člani o vseh proble- mih, ki jih tudi vsi pomagajo reševati predvsem z vestnim opravljanjem vseh naročil in z dobrim vzdrževanjem vozil in strojev. V lanskem letu je doseglo pod- jetje najboljše rezultate, kar ka- žejo indeksi čistega dohodka, ki je višji od 1963. leta za 630/0, število zaposlenih pa samo za 31 "/0. Tudi poslovni sklad pod- jetja je za 79 o/o višji kot 1963. leta. Dosedanji letošnji rezul- tati kažejo, da si bo moral ko- lektiv resno prizadevati, da bo dosegel letošnji plan dohod- kov, V. J. Čestitke predsedniku Titu (Nadaljevanje s 1. strani) znanost in tehnika, nikoli te ne bomo razočarali, radi bomo ho- dili po pati, ki ste nam jo nakaza- li, s svojimi mladima močmi si bomo prizadevali čimveč prispe- vati za srečno bodočnost seda- njih in naslednjih generacij.« Z vsem prednjim soglaša pes- mica »Voščilo« učenke Novako- ve iz hajdinsike šde: VOŠČILO Naš pozdrav naj gre prek vseh daljavi K Tebi, dragi Tito. naj gre to voščilo, ki iz naših src se je rodilo. Zgradn si nam dom preleip, nima lepšega ves svet. Ata, mama, siiric in teta, jaz in Franci naš ter Meta in še vaških otrok Ti želimo zdravja, sreče in moči! To je želja za vse dni, ki jih nikdar naj ne bo kraj, dokler vračal se bo maj. Dolgo živi, srečen bodi in veselje bo povsodi, kjer Tvoj mladi rod živi Stafetne palice so ostale na komiteju ZMS v Ptuju, pisma pa je odposlal občinski komite za republiško štafeto v Ljubljano, kjer jih zbirajo iz vseh strani Slovenije in jih hranijo kot dra- goceno zgodovinsko gradivo poz- nejšim rodovom v dokaz, kako je naš rod proslavljal rojstne dne- ve svojega predsednika Tita. VJ. Najvažnejše }e skrlino gospodarjenje in povečanje proizvodnje (Nadaljevanje s 1. strani) naj bi imenovali komisije, ki bi naj takoj začele izdelovati za- časne odloke, ki jih morajo v najkrajšem času sprejeti delov- ne skuf)nosti. O vsebini in osnut- kih teh odlokov naj sindikalne podru/riice razvijejo demokra- tično razpravo, ki naj bi hkrati prispevala k spodbujanju za na- daljnje spreminjanje in dopol- njevanje statutov delovnih or- ganizacij in sestavljanju pravil- nikov o delovnih razmerjih. Pravna služba Občinskega sin- flikalnepra sveta bo nudila vso potrebno pomoč. V kratkem bo- do <;eininarji, na katere bodo po- vabljeni predsedniki in tajnOci sindikalnih podružnic, delavskih svetov, svetov delovnih enot. upravnih odborov in komisij za izdelavo začasnih odlokov in pravinikov o delovnih razmer- jih. Skrntka. pred sindikati so ze- lo odfrovorne nalo?e, ki .zahte- vajo od sindikalnih vodstev in rilierneira sindikalnega delavca aVtivno. načrtno in poglobljeno politično flelo in čut velike orl- rovornosti pred družbo. FB Proslava 20-letnlce osvoboditve v Središču (Nadaljevanje s 1. strani) v roki v boju proti sovražniku našetra naroda. Gole številke niso primerni registratorji naše revo- lucije, ker ne morejo izmeriti globine človeškega trpljenja. Slava in naša večna hvaležnost žrtvam boja za svobodo in socia- lizem I Naj živi ZKJl« Govor predsednika Občinskega odbora SZDL Vlada Ožbolta so navzoči pozdravili z dolgim aplavzom. Nato je navzočim go- voril predsednik Občinske skup ščine Ormož Franc Novak, ki je med ostalim dejal: »Danes pro- slavljamo dvajseto obletnico osvoboditve in zmage socialistične revolucije, v kateri si Je sloven- ski narod skupno z bratskimi na- rodi Jugoslavije pod vodstvom Komunistične partije in združen v Osvobodilni fronti priboril svo- jo neodvisnost in nstvarll demo- kratično državo. Proslavljamo tu- di velik napredek, ki smo ga do- segli v dvajsetih letih z marlji- vim delom pri graditvi domovine ter v ustvarjanju in v razvijanju novih socialističnih družbenih od- nosov. 9. maj 1945 je bil dan, ko so zavezniške sile v drngi sve- tovni vojni zmagale nad fašizmom in ko se je zmagovito končala ju- naška borba naših narodov za svobodo. 15. mala pred dvajseti- mi leti so se dejansko končale vojne operacije v Jugoslaviji. V teh dneh je življenje zmagalo nad smrtjo. Med drugo svetovno voj- no se je slovenski narod prvič predstavil na svetovnem zgodo- vinskem odru kot samostojen akter. Po zaslugi Komunistične partije, ki je že pred vojno za- netila močna žarišča naprednega In protifašističnega gibanja, smo začeli neenak hoj za nacionalno In socialno osvoboditev. Epopeja narodnoosvobodilne bor- be je bila epopeja ljudstva, ki Je bilo v vsakem trenvitku priprav- ljeno žrtvovati življenje za svoje tisoč let teptane pravice. Teror okupatorja, nadčloveSki napori, lakota, mitraljezi. topovi, fa.šistič- nl bič in številne sovražne ofen- zive niso mogle v naših narodih zlomiti volje in ljubezni do svo- bodnega življenja. Delovno ljudstvo je prišlo na oblast, toda država je bila zaosta- la. Jugoslavija je čez noč postala eno samo ogromno delovišče. Gradili smo, kar je bilo v vojni vihri porušeno, in ne samo to, gradili smo novo lepšo Jugosla- vijo. Sto in sto tisoč mladih ljudi je gradilo pomembne gospodarske objekte, kot so železniške proge Brčko-Banovičl, Samao-Sarajevo. Doboj-Banja Luka in druge. Avtomobilska cesta »bratstva in enotnosti« od Ljubljane do Djev- djelije, novi Beograd, Nova Go- rica, Zenica. Litostroj, nove vasi, naselja, tovarne, odprli smo nove rudnike, skratka, rasli so novi potenciali in sproščala se Je nova energija. PROSLAVE 20. OBLETNICE Vse akcije so imele velik vzgoj- ni in politični pomen. V dvajsetih letih svobode smo spremenili fi- zionomijo naše dežele. Leta 1950 je ljudstvo uzakonilo določila, da delovni kolektivi upravljajo de- i lovne organizacije. Ljudstvo je 1 uresničilo davno bojno geslo »to- } varne delavcem«. S tem se je pri- ' čel prehod od centraliziranega administrativnega načina gospo- darjenja na nov način v ^smislu socialistične graditve, ki je višji način gospodarjenja, ki temelji na družbeni lastnini, na delav- skem in družbenem samouprav- ljanju ter na načelu dohodka in delitve po deln. V sistemu samoupravljanja in delitve p.o delu ima vsak delovni človek zagotovilo, da njegovo de- lo služi njemu, njegovemu kolek- tivu, komuni In celotni družbeni! skupnosti. V takem položaju je stimuliranje za produktivnejše in boljše delo najdoslednejša afir- macija načela, da celotno osebno in družbeno delo v socialistični družbi služi samo neposrednemu zadovoljevanju individualnih in družbenih potreb občanov.« V na- daljevanju je predsednik skupšči- ne govoril o razvoju gospodar- stva, o višji produktivnosti dela n o drugem. Po slav-nostl, ki se je končala nekaj pred šestnajsto uro, se je pričelo splošno ljudsko veselje. R. D. Proslava 20-letnice osvoboditve v Središču Na delovišču »Agrotransporta« v Ormožu Ostali dogodki problem, ki bi ga morali rešiti oto- čani sami. Turki še vedno govore o delitvi otoka na grškega in tur- škega, medtem ko je enozis — pri- ključitev k matični deželi še ved- no klic grških nacioruilisfov. (Nadaljevanje s 1. strani) predlogi niso prodrle. Zato pa so osvobodilne južnovietnamske eno- te vse živahnejše. Tako je eksplo- zija v ameriškem letalskem opori- šču Bien Ho uničila 15 letal in 25 poškodovala. Uradno sicer govore o nesrečnem primeru, vendar v to mnogi ne verjamejo. Poročajo o novih indijsko-paki- stanskih praskah na meji, ki naj bi pomenile le nadaljevanje spo- pada v znanem puščavskem prede- lu Kač, kjer tudi še vedno ni mi- ru. Tisti ciprski prebivalci, ki si zares žele neodvisno domovino, nič kaj z radostjo ne gledajo na tur- ško grške razgovore, ki so jih že pričeli in jih nameravajo sedaj spet nadaljevati. Slednjič gre za Italijanski tist z zaskrblifiiost.jfl piše o velikem prodoru ameri^kcsa kapitala v italijansko gospodar^-t- vo. Tisk pravi, da je samo U-ta 1964 prišlo v roke ameriških taiiii ogromno število aljicij italijanskih podjetij, katerih 'vrednost znaša okrog 80 milijard lir. Po zadnjih podatkih iz VVasbin«- tona dela v Italiji več kot 400 ame- riških firm, katerih kapital znaša okrga 500 milijard lir. OBJEKTI BROJLERSKE FARME V CELOT! SLUŽSJO mmm Objekti brojlerske farme na Sp. Bregu pri Ptuju so v celoti gotovi, kakor so bili projektirani po investicijs.kem elaboratu, po tipskem projektu Zvezne gospodarske zbornice Beograd, in so za- htevali nad 900 milijonov dinarj ev investicij. Tako je sedaj v proizvodnji s polno zmogljivostjo 42 objektov v katerih je prostora za letno proizvodnjo nad 2,S milijona broj- lerjev. Z graditvijo so začeli leta 1960, najprej v lastni režiji, potem pa po gradbenem podjetju »Grad- nje« Ptuj in »Gradiš« Maribor. Otvoritev farme je bila lani ob občinskem prazniku. Zanimanje za proizvodnjo broj- lerjev je zelo veliko, saj že opo- zori na farmo pogled s ptujskega gradu, odkoder se lepo vidi ob- sežnost objektov (kurja vas). Mnoge šole in kolektivi bi si radi ogledali notranjost farme, vendar je uprava farme skopa z dovolje- nj] za ogled glede na nevarnost prenašanja bolezni, ki bi lahko ogrozile celotno proizvodnjo, če ne bi bili skrajno previdni. Izje- moma dovolijo o^le^l le delegaci- jam v snremstvu občmskih noli- tičnih in upravnih funkcionarjev in še tem le bolj mimobežnc kn' podrobno. Največji del prirastka iz te far me porabijo domači potrošn:K' nekaj pa tudi inozemski trg 0°' mače potrebe so mnogo večje, k" jih zmore ptujska tarma Siaf^ klavnica perutnine v mestu ustreza več sedanjim sam ta in'" predpisom In tudi ne kapac:ie' tam, zato je v i^.gradnii no*'' klavnica za perutn.no. Tovarna močnih krmil, farm' brojlerjev in klavnica za perutni' no tx)do tvorile večje gosooda'''; sko središče na .Sp. Bregu k; je tukaj določeno mesto. V te^ delu ptujskega predmestja sic^ mso predvideni dru,gi objekti * vzrejo perutnine. čeprav ^ Vzhodno od farme za vsak daljnji razvoj še dovolj prostor* y. z. 20 letnica osvoboditve V času od 23. aprila do 16. maja 1965 se je zvrstilo v Ptuju in na območju ptujske občine mnogo slovesnosti in prireditev po programu IV. tedna »Bratstva in, prija- teljstva« in stalnega sodelovanja med občinami Cakovec, Ormož, Varaždin in Ptuj in po programu 1. maja ter 20- letnice osvoboditve. V^i trije programi so bili pripravlje- ni za množično udeležbo večinoma v sobotah in nedeljah ter v prazničnih dneh, z njihovo izvedbo pa so bili za- posleni vsi, od pionirjev do odraslih, ki radi prispevajo svoj delež ob vseh podobnih prireditvah. Seda), ob koncu vseh teh pri- reditev, lahko z veseljem ugo- tovimo, da je bil dosežen na- men tako obsežnih priprav za to, da bi se vsi, od najmlajšega do najstarejšega občana iz ptujske in sosednih občin, spomnil vsega veselja, truda, dela, težav in uspehov v minu- lih 20 letih svobode in da bi bili ponosni ob vsaki materialni ustvaritvi, ob vsaki besedi, de- klamaciji, recitaciji, pesmi, kon- certu, plesu in družabnosti, da je k vsemu, kar nastalo in zrastlo na naši svobodni zem- lji, v naših podjetjih, zavodih in ustanovah, prispeval delež vsak zavedni državljan, ki je delal in ustvarjal ob posvetilu: »Vse za SFRJ, za miri Nikdar več vojnel« Vsem, ki so pri teh priredi- tvah sodelovali in so pripomo- gli k temu, da so uspele, so se prireditelji zahvalili ob koncu vsake prireditve, zaslužijo pa si tudi priznanje celotne jav- nosti, ki jim ga v njenem ime- nu izrekata Občinski komite ZKS Ptuj in Občinski odbor SZDL Ptuj na čeln vseh orgra- nizacij in društev pa tudi Ob- činska skupščina Ptuj ter Od- bor za medobčinsko sodelova- nje. Vsa snidenja nastopajočih z gledalci in poslušalci so pustila poleg splošnega zadovoljstva nad vsebino prireditev na odrih, v dvoranah, na igriščih in v telovadnicah pripravlje- nost vseh, da bodo še nastopali v in občinstva, da jih bo še pri- hajalo občudovat. Ostala je želja, da bi bilo raznih tako pestrih nastopov, gostovanj iz drugih društev in krajev še več. ker prinašajo v vsak kraj. na vsako dobro obiskano prire- ditev nekaj novega, prijetnega in osvežujočega, zlasti pa izpod- budnega. To željo smo slišali v Ptuju in na podeželju, na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Vse obljube, da bodo te želje izpolnjene, so bile jasne in glasne in smo lahko prepriča- ni, da bodo vse tudi uresniče- ne. Te niso ostale samo v ptuj- ski občini, temveč so jih odne- sli gostje tudi v sosedne občine Cakovec, Ormož in Varaždin, pa tudi v oddaljeno občino v Srbiji, v Arandjelovac. Vsa ta bogata vsebina minu- lih dni, od 23. aprila čez 1. maj in 9. maj do 16. maja, ko je bilo konec prireditev za IV. teden >Brntstva in prijatelj- stva«, je v skl iu z vsebino iz- jav predstavnikov iz vseh na- vedenih_.občin. .na medobčinski konferenci 25. aprila 1965 Ptuju, v katerih so poudari da obstajajo področja, razlo in pogoji za uspešno in korjs no sodelovanje na tem velike sosednem območju in da opravičuje napore za izi)o po- slovniku. Za ostale varilce bi naj organizirali tečaj ter jim po opravljenem izpitu priznali kva- lifikacijo varilca. To velja tudi za žerjavovodje, ki so prav tako kvalificirani delavci kovinske stroke, za ostale žerjavovodje pa bodo organizirali tečaj ko^ za va- rilce. S tem bodo dobili kvalifi- kacije tudi žerjavovodje, ki jih doslej niso imeli. In še ena ugotovitev! Mnogo je kritike sedanjega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki ima sicer res določene pomanj- kljivosti, ki so pri izdelavi takš- nega pravilnika skoraj neizogib- ne, vendar je dosegel svoj na- men. V TGA zaposleni so se za- čeli izobraževati, višja izobrazba delavca pa je eden od bistvenih pogojev večjo proizvodnost. —ko. Italijanska delegacija na obisku v Ptuju v petek, 14. maja 1965 je obi- ikala Ptuj tričlanska delegacija /laprednih organizacij iz itali- /anske pokrajine Verone in si- cer predstavnica organizacije borcev Armiliato Letizia kot vo- diteljica delegacije, Grazia Go- tardi, kot predstavnica KPI in Berta Piva kot predstavnica Ženske zveze. V Ptuju je sprejela italijansko delegacijo in njeno spremstvo iz Maribora predsednica občinske skupščine Lojzka Stropnikova skupno s predstavniki poliitičnih organizacij in ženskih društev Francem Rebernakom, Brankom Bračkom in dr. Nado Pavličevo. Po ogledu zanimivosti etno- grafske (kulturno-zgodovin-ske) in NOV zbirke v Muzeju v Ptuju je bil še krajši razgovor delega- cije s ptujskimi predstavniki, članice delegacije iz Verone so se zanimale za gospodarsko moč, prebivalstvo in za bodoče načrte ptujske občine. Na vprašanja je odgovarjala predsednica občin- ske skupščine Lojzka Stropniko- va, prevajal pa je funkcionar SZDL Maribor — Center Miro Posega Snidenje delegacije iz pokraji- ne Verone s predstavniki iz Ptu- ja je bilo prav prisrčno. Pred- stavnice iz Italije so se zanimale za vse. kar jim je bilo mogoče videti tokrat v Ptuju in so izra- zile upanje, da bodo lahko ob prvi priliki razkazale in raztol- niačile zanimivosti Verone go- stom iz Ptuja ob obisku funk- cionarjev političnih organizacij iz občin Maribor in Ptuj. VJ. ^ MEDOBČINSKI TURIZEM Preišnjo soboto, 8. maja 1965, je bilo v Cakovcu posvetovanje o možnostih turističnih izme- njav med občinami Cakovec,Or- mož, Ptuj in Varaždin. Iz Ptuja so se udeležili tega Posvetovanja v imenu občinske skupščine Ptuj Viktor Makovec, 3_ predstavniki pa v imenu poli- t^ičnih organizacij, turizma in gostinstva Po posvetovanju so si vsi na- ^'zoči ogledali grad v Cakovcu, Jpuzej in park ter novozgrajeno ■^opali.šče v Cakovcu, v Vučkov- cih pa termalno kopališče in iz- l^tišče, na katerem se radi sha- pjo ob sobotah in nedeljah ko- '<^ktivi iz občine Cakovec in iz sosednih občin. Vse kaže, da bo v bodoče pri- Jj^tjalo več turističnih obiskov iz ^akovca in Varaždina v Ptuj in °a bo Turistično društvo Ptuj ^^"ganiziralo več izletov Ptujča- '^ov v sosedne kraje, da bi spo- znali tudi tamkajšnje zanimivo- sti. Podgorce fe dobHo še drugo trgovino Pred kratkim je bila predana svojemu namenu preurejena tr- govina v Podgorcih. Tako sta na območju krajevne skupnosti Podgorci dve trgovini. Prostori obstoječe so bili pretesni in to je narekovalo, da so v tem po- gledu nekaj ukrenili. Preurejena trgovina bo podružnica doseda- nje poslovalnice v Podgorcih, Prevrnil se je tovornjak s prikolico Pred kratkim je peljal tovor- njak s priklopnikom iz Središča proti Trnovcem. Pri srečanju z avtobusom je zavozil predaleč na desni rob cestišča, ki se je zaradi prevelike teže vgreznilo. Tovornjak s prikolico pa je pa- del po dva metra in pol visoki škarpi in prevrnjen obstal. Telesnih poškodb ni bilo Na tovornjaku se je razbila prednja desna šipa in se zvila kabina na desni strani spodaj. RD Pisma ureclništvu Je takšen odnos pravilen? v dneh prijetnega praznova- nja, kvalitetnih kulturnih pri- reditev in tovariških srečanj v okviru IV. tedna »bratstva in prijateljstva«, je vladalo vse- povsod v ptujski občini prijet- no praznično razpoloženje in prav vsepovsod so ljudje ne- strpno pričakovali svoje goste. Enako je bilo tudi v Selah, kjer se je zbralo dvesto ljudi iz Sel, Dolene, Draženc m drugih okoliških krajev m čakalo na prihod zabavnega ansambla »Žibrat« iz Ivanjkovec pri Or- možu. Ljudje so čakali tri ure, njihovih gostov pa ni bilo, če- prav je že en dan prej prispelo sporočilo iz Ormoža, da nrav gotovo pridejo. Ljudje so čaka- li, vendar zaman. Vprašamo, ali je tak odnos pravilen? Mnojro drugače pa so pokaza- li svoj odnos do ljudi člani delavsko kulturno-iimetniškeBoris Kidrič-" v Kidričevem ter člana in inštruktorja AMD Ki- dričevo, izredno tovariškega in prizadevnega sodelavca ter iz- vrstnega vozača, se je hitro zve- delo med ljudstvom po domovi- ni. Kolektiv tovarne v Kidriče- vem in AMD Kidričevo sta sto- rila vse potrebno, da je prispelo truplo pokojnega v njegov rojst- ni kraj, v Skorbo, od koder je bil 13. maja 1965 pogreb na haj- dinsko pokopališče. Podrobnosti o sami nesreči je objavil -Večer*" v svojem dnev- niku 13. maja po podatkih pred- sednika AMD Kidričevo Franca Vrliča, ki je odpotoval skupno s pokojnikovim bratom v Peč, kjer se je pripetila nesreča, zbral potrebne podatke, posnel kraj nesreče in poskrbel za prevoz pokojnikovih posmrtnih ostan- kov v domači kraj. Nekaj po- datkov je dal tudi preživeli Stan- ko Vrbančič, ki je bil na vožnji skupno s pokojnim Galunom in je bil manj poškodovan pri ko- taljenju avtomobila 70 m na- vzdol v prepad, kjer so obležale razbitine fička. Nesreča je močno prizadela kolektiv, društvo in zlasti dru- žino, ženo z dvema malima otro- koma ter ostale svojce, ki so ga vsi radi imeli. Kako priljubljen je bil, je pokazal tudi edinstven pogreb, ki se ga je udeležilo vsaj 2000 ljudi, nekateri v osebnih avtomobilih, ki jih je bilo nad 100 v koloni in na pokopališču, drugi pa peš ali pa so ga čakali ob cesti in na pokopališču. Nje- gov prerani grob je pokrilo nad 100 vencev sorodnikov, kolekti- va, AMD in znancev ter prijate- ljev. Pozno v noči se je poslovilo od pokojnika 6 govornikov — iz kolektiva TGA Kidričevo, iz AMD Kidričevo, iz Združenja šo- ferjev in avtomehanikov in dru- gih, ki so poudarili vrline pokoj- nega Franca Galuna, izrazili družini in svojcem pokojnika so- žalje ter so obljubili v imenu vseh navzočih, da pokojnega Franca Galuna ne bodo pozabi- li, ker je bil zgleden delavec in tovariš, mož in oče. Prerani grob pokojnega Fran- ca Galuna prekriva stotina ven- cev, sedaj že ovenelih cvetic. S cveticami so želeli sorodniki in znanci izraziti, kako jim je bil pokojni pri srcu in kako jih je prizadela njegova nenadna smrt. V. J. »Borovo« se bo kmalu selilo v nove prostore Okrog 25. maja ti. bo zasedla poslovalnica »Borova«, Ptuj, Bezjakova ulica, svoje nove pro- store v poslovno-stanovanjski I zgradbi med ulico heroja Lac- ka in med Trstenjakovo ulico, pri hotelu »Petovio«. V pritličju tega novega poslop- ja bodo poslovni prostori t/ovar- ne »Borovo« in »Merkurja« Ptuj. Na desni strani bo poslovalnica »Borova«, ki bo prva zasedena in bo izročena namenu. Sedaj opravljajo obrtniki v njej zadnja dela. Moderne police za čevlje so dobili že decembra 1964. Pri- pravljeno imajo tudi že vso osta- lo opremo. Vedno bolj se vidi, da bo to novo poslopje pri železniškem prehodu in pri hotelu »Petovio, Ptuj po svoji legi, razporeditvi prostorov, po pristopnosti in po vsem ostalem med najlepšimi po- slopji v Ptuju. To poslopje bo zakrilo poslopja poslovno-stano- vanjskega otoka okrog »Belega križa« z vzhodne strani. S sever- ne strani bo to storilo trgovsko podjetje »Merkur« z razširitvijo poslovalnice »Opreme« na pro- stor, ki je že pripravljen za zazi- da vo, enako pa tudi z zahodne' strani. Ogelna zgradba s poslov- nimi prostori »Merkurja« :n s stanovanji v I. in II. nadstropju je zakrila oziroma izpodrinila nekdanje hleve, šupe in drugo okrog »Belega križa«. Veliko vzhodno steno stanovanjskega poslopja zraven »Belega križa« je zakrilo novo dvonadstropno poslopje, ki bo vzbujalo pozor- nost vsakogar, ki bo prispel v Ptuj iz ormoške strani in ki bo zapuščal Ptuj na Mariborski ce- sti in se bo odpeljal čez železni- ški prehod proti Ormožu ali Borlu. ■Dosedanje prostore »Borova« bo zasedel servis »Getaldusa«, ki ima sedaj tesne in neprimerne prostore nasproti Narodnega do- ma in »Slona«. Ta servis ima ve- dno več dela, ker opravlja vsa dela po receptih in na željo stranik. V novem prostoru bo bližje prometu v Ptuju kot je bil doslej. Oba kolektiva se že veselita preselitve, zlasti pa kolektiv po- slovalnice »Borovo«, ki ga bo res lahko veselilo delo v na novo i urejenih prostorih, svetlih in zračnih ter sredi mestnega vr- veža, ob važni cesti Maribor— Zagreb. Potrošniki bodo morali biti na tem mestu zelo previdni, ko bodo prihajali v trgovino, ker je na vse strani velik promet. Glede na to je puščen pred novo zgradbo večji prostor, ki bo za- sajen s cveticami. Na njem bo preglednost na vse strani, da se bodo potrošniki lažje varovali pred prometnimi nevšečnostmi. V. J. V kmetijski zadrugi »Haloze« se pri- pravljajo na volitve Volitve v zadružni svet Kmetijske zadruge »Haloze« bodo v nedeljo, 23. maja 1965. Politične in tehnične priprave na te voli- tve potekajo že od 17. aprila 1965, ko so bile volitve tudi razpi- sane. Na štirih kandidacijskih zbo- rih v Vidmu, Leskovcu, Cirkula- nah in Zavrču v nedeljo, 16. ma- ja, so se odzvali vabilu kmetje zadružniki, doma na teh območ- jih in so predlagali kandidate in sokandidate. Na celotnem ob- močju bo izvoljenih 21 članov zadružnega sveta iz vrst kmetov zadružnikov in članov kolektiva. Zbori delovnih enot pa so bili 8. maja ti. v Nerapljah, kjer je tudi bilo skupno praznovanje 9. mgja — 20-letnice osvoboditve s kresovanjem. Nove člane zadružnega sveta bo letos volila le polovica članov zadruge z območja proizvodnih okolišev Videm z Leskovcem in Cirkulane z Za vrčem, kjer po- teče mandatna doba vsem dose- danjim članom zadružnega sve- ta, ki je trajala eno leto. Sedaj bo trajala mandatna doba 2 leti. Značilno za letošnje zbore je to, da so člani zadruge zahtevali od zadruge, da bi jim posredova- la manjšo mehanizacijo, zlasti motorne kosilnice z raznimi pri- ključki, kar bi rabili že pri le- tošnji košnji. Zadruga bo to lah- ko storila le, ko bo imela na raz- polago potrebna devizna sred- stva. Ta bo lahko dosegla le iz prodaje pitane živine in od ob- sega izvoza. Kmetijska zadruga »Haloze« je že v dogovoru z »Agrotehniko« Ljubljana, kjer so kosilnice že na zalogi, vendar jih brez deviz ne da. Člani za- druge so že naložili dinarsko vrednost strojev, vendar jim pred nabavo deviz strojev ne bo mogoče dobaviti. Najprej bodo lahko dobili stroje tisti kmeto- valci, ki imajo sami devize ali ki jih bodo nabavili, kjer jim je to mogoče. Nadalje je bilo na zborih mno- go govora o gradbenem mate- rialu in zaščitnih sredstvih, ki so potrebna v vinogradništvu. Za- radi pomanjkanja opeke in ce- menta zaostaja obnova stanova- njskih in gospodarskih objektov zadružnikov, pomanjkanje gaU- ce in drugih zaščitnih sredstev pa je lahko usodno za letošnji pridelek. Prizadevanje zadruge, da bi dosegla vse potrebno prek »Agrotehnike« Ljubljana je v glavnem brez uspeha, ker nima niti galice, ki bi jo tako nujno rabili. Vsako leto potrebuje Kmetij- ska zadruga »Haloze za svoje ob- močje vsaj 30.000 kg modre ga- lice, doslej pa je je dobila le 5.000 kg, kar zadošča kvečjemu za 1/6 območja zadruge. Naročilo je bilo pravočasno oddano in je upanje, da bo vsaj delno izvrše- no v bližnjem času. Zaščitni sredstvi ditan in kosan bodo do- bili, vendar je tudi pri nabavi kosana potrebnih nekaj deviznih sredstev, ker se to zaščitno sred- stvo uvaža. Dva vagona cemen- ta, ki jih je zadruga dobila v zad- njem času, sta zadoščala komaj nekaj kooperantom, ki urejajo hleve za pitanje zadružne živine. Naročeno imajo tudi opeko in jih ima opekarna Zabjak v eviden- ci. Pri tem, da imajo gradbena podjetja prednost pri nabavi gradbenega materiala, si mora zadruga prizadevati, da doseže nekaj tudi za svoje potrebe in da ostane v evidenci med naročniki s prednostjo. Za kandidate v zadružni svet so predlagani večinoma moški med kmetovalci, iz kolektiva pa večinoma ženske. Tudi zadruga vedno bolj upošteva žensko enakopravnost v praksi, ker se je tekom dosedanjih izkušenj iz- kazalo, da segajo njihovi pred- logi globlje v življenjske raz- mere članov zadruge in so zato tudi dosledne pri tem, da se spre- jeti predlogi in sklepi potem tudi izvedejo. V. J. Uprava KZ »Haloze« Tudi trgovsko podfetje ^^Pem. ižia^^ ima obrat za kooperac |o Trgovsko podjetje »Perutni- na« Ptuj je ustanovilo k svojim dosedanjim obratom, in sicer k mešalnici krmil, farmi brojler- jev, farmi kokoši nesnic, obratu perjadi, obratu meso ter obratu servisnih služb, še obrat za ko- operacijo, ki ima namen organi- zirati vzrejo piščancev, kokoši nesnic, prašičev in goveje živi- ne. Kjer to že opravljajo kmetij- ske zadruge, bodo te svoje delo nadaljevale in bodo dobavljale po pogodbah trgovskemu pod- .ietju »Perutnina« Ptuj dogovor- jene količine piščancev in jajc, prašičev in klavne živine, kjer pa še kooperacija ni urejena, bo to uredil obrat za kooperaci- jo. Z individualnimi rejci se bo pogodil za količine vzreje in za dobave. Pri vzreji perutnine jim bo lahko pomagal z dobavo 1 dan starih selekcioniranih, pa- semskih piščancev, z dobavo kr-1 mil, s strokovno službo in s po-j trebno opremo, ki jo bodo ko-j operanti potrebovali. To je ena \ izmed možnih oblik kooperaci-| je. Kjer bodo za to dani pogoji, bo uvedel še druge oblike ko- operacije, in sicer v.se take. k; ' bodo vključevale zasebne proiz- i vajalce v družbeno proizvodnjo in ki jim bo na podlagi dela pri- pomogel k izboljšanju življenj- , ske ravni. Pri vseh oblikah ko- ' operacije pa bo le nujno, da bo- do dobili kooperanti selekcioni- i:an zarod, ki jim bo tudi jam- čil za dosežen uspeh pri vzreji. Kooperacija se ne bo nanašala samo na vzrejo perutnine, tem- I več tudi na vzrejo prašičev in I klavne živine. Možna bo tudi : kooperacija za vzrejo divjadi, I kar bo vsekakor zanimivo pred- vsem za lovsko gospodarstvo, ki še doslej ni imelo možnosti za tako obliko kooperacije. Območje novo ustanovljenega obrata za kooperacije bo obse- galo sprva le območje ptujske občine, čeprav sega poslovno območje »Perutnine« Ptuj daleč čez te meje. Razširitev poslov- nega območja obrata je odvisna tudi od tega, kako bodo spre- jeli kooperacijo rejci perutnine, svinj in klavne živine na ob- močjih kmetijskih zadrug izven občine Ptuj. Trgovsko podjetje »Perutni- na« se doslej ni bavilo s koope- racijo. Spodbudo za to mu je dala splošna gospodarska poli- tika preskrbe prebivalstva z mesom in mesnimi izdelki ter z iskanjem vseh oblik, ki pospe- šujejo rejo perutnine, svinj in klavne živine tudi izven večjih živinorejskih obratov, zgrajenih : v minulih letih, kjer so še dane možnosti za dosego večjih kapa- : citet vzreje ob primerni stimu- 1 laciji. Tako bodo najboljše uve- ljavljeni dragoceni viri naših notranjih rezerv, ki zahtevajo manjše investicije za dosego boljših uspehov v živinoreji in perutninarstvu. Izkoriščanja teh možnosti se je zato lotila tudi »Perutnina« z novim obratom, ki bo lahko rejcem perutnine in živinorejcem dobrodošla gospo- darska pomoč z obojestransko koristjo. Delo novega obrata »Perutni- ne« Ptuj bo toliko bolj važno, ker bodo kapacitete nove klav- nice za perutnino presegale po- trebe iz same farme in bo lah- ko zalaganje trga z zaklano pe- rutnino z večjega območja ne- moteno za domači in za ino- zemski trg, od česar bodo imeli koristi proizvajalci kot tudi po- trošniki. Pri klanju svinj in klavne živine bodo veljale za- časno še sedanje možnosti ptuj- ske klavnice za živino, ki pa se- veda niso tako ugodne, kot bodo v novi klavnici za perutnino, ki je v izgradnji. Dogovarjanje s kmetijskimi zadrugami in z zasebnimi rejci perutnine in klavne živine je že v teku in vse kaže, da se bo de- lo na tem področju normalno razvijalo. Kmetijskim zadrugam še doslej nikjer ni uspelo zase- či celotnega območja, ker za to niti nimajo finančnih možnosti in ostalih možnosti, kljub naj- boljši volji, da bi storile čim- več. V. J. Na delovišču klavnice za perutnino Gradnja bloka pri Tomažu h^tro napreduje Gradbeno podjetje '»Ograd« Ormož gradi pri Tomažu blok za uslužbence. Gradnja hitro na- preduje. Blok bo v kratkem po- stavljen v surovem stanju in bo letos že služil svojemu namenu. Nekatere prostore bo uporablja- la milica. Stran 4 I Stran 4 Tekmovanje v strojepisju in stenografiji V Administrativni šoli v Ptu- ju je bilo v sredo, 19, maja 1965, četrto tekmovanje med dijaki- njami Iz administrativnih šol Celje, Maribor in Ptuj v obvla- dovanju strojepisja In steno- grafije. Iz vsake šole je bilo na tekmovanju po 5 dijakinj za strojepis in po 5 za stenografijo. Poleg predmetnih učiteljev iz teh šol, ki učijo strojepis in ste- nografijo, je prišel na tekmova- nje tudi prof. Rakuša iz Mari- bora, ki je izdal 1946. leta knji- go o reformirani slovenski ste- nografiji. Za najboljše tekmo- valke je bilo pripravljenih 10 rednih in nekaj izrednih nagrad. V Administrativni šoli v Ptu- ju je bilo to drugo enako tek- movanje, odkar so se vse tri bližnje uprave šol dogovorile za skupna tekmovanja v strojepis- ju in v stenografiji — in za red- no izmenjavo izkušenj v pri- pravljanju administrativnega kadra za službe v administraci- ji. Kot je dejal direktor ptujske šole Jože Stropnik, imajo taka tekmovanja namen izpodbujati mladino k obvladovanju stroje- pisja in stenografije in k med- narodnim tekmovanjem najbolj- ših strojepisk in stenografinj z raznih medšolskih in širših tek- movanj. Po mnenju prof. Raku- ša pokažejo udeleženke tekmo- vanj poleg znanja tudi samoza- vest, ki jim jo utrdi šola z dobro pripravo za samostojno delo v službi. Na to so vse šole zelo ponosne, ko to tudi dosežejo. Dekleta, ki so prispela na tek- movanje v Ptuj iz okolice šole v Mariboru in v Celju, so sicer že tekmovale med razredi, niso pa še tekmovale med šolami. Zato jih je nekoliko motila moč- na trema, ki je tudi delno kva- rila uspeh tekmovanja. Pred objavo rezultatov so bila dekle- ta zbrana v predavalnici in so bolj v tišini kot v razgovoru čakala na objavo rezultatov tekmovanja. Prvih pet mest v strojepisju so dosegle: Videčnik Irena, Ce- lje, Ambrožič A^nuša, Maribor, Zupane Anica, Maribor, Plohi Katica Maribor, in Školiber Sil- va; v stenografiji pa so do- segle prvih pet most naslednje: Orničnik Marija, Celje, Go- lob Terezija, Celje, Mohorko Matilda Ptuj. Žolgat Branka Celje, In Kalčič Marija, Mari- bor. Te so tudi prejele nagrade. Kot so pokazali rezultati tek- movanja, so tekmovalke iz Ce- lja in Maribora prehitele so- tekmovalke iz Ptuja, da pa so se tudi te zelo trudile doseči njim enak uspeh. Spominsko nagrado je prejel tudi, prof. Rakuša, direktorja sosednih administrativnih šol in učitelji strojepisja in steno-^ grafije. Vsi skupaj so bili veseli tega ponovnega tekmovanja m sreča- nja z zborom AdmindstraMv- ne šole v Ptuju in so si tudii v bodoče medsebojno želeli! I mnogo uspehov. V. J. 1 Irena Vedečolk prejema nagrado za doseženo I. mesto v stroje- pisju na tekmovanju v Ptuju Tekmovanfe mate- matikov je uspelo v nedeljo, 16. maja 1965, je bilo v osnovni šoli »Franca Osoj- nika« v Ptuju tekmovanje mla- dih matematikov, ki ga je orga- niziral Zavod za prosvetno-peda- goško službo v Ptuju, udeležilo pa se ga je 30 učencev iz VI., VIL in VIII. razredov osnovnih šol z območja občine Ptuj in 11 učen- cev iz enakih razredov z območ- ja občine Ormož. Na tekmovanje je poslalo svoje najboljše mate- matike 12 šol iz ptujske in 4 šole iz ormoške občine. Žal se niso udeležile tekmovanja večje šole iz ptujske občine kot so Majš- perk, Videm, Desternik, Juršinci in Tomaž iz občine Ormož. Na tekmovanju so morali re- šiti mladi matematiki 5 nalog v 90 minutah. Za najboljše je pri- spevala nagrade občinska skup- nost prek Občinske skupščine Ptuj in sicer za prvoplasiranega zapestno uro, za drugoplasirane- ga nalivno pero in za tretjepla- siranega šah. Rešitev nalog so ocenjevali: pedagoški svetovalec iz Zavoda za PPS in 9 predmet- nih učiteljev iz osemletnih šol. Najboljši uspeh so dosegli učenci VI. razreda osnovne šole -^Franca Osojnika^* Silvan Ur- bančič, Jožica Zafošnik, iz osnovne šole Cirkovce in Franc Kodela iz osnovne šole ►>Ivana Spolenjaka« Ptuj. Tovrstno tekmovanje je zbra- lo v osnovni šoli ►►Franca Osoj- nika« v Ptuju doslej med seboj nepoznane mlade matematike, ki so se odločili za udeležbo na tej prav lepo uspeli in za talentira- ne učence izpodbudni prireditvi. Pri nalogah so se različno zna- šli, po objavi rezultatov in po nagraditvi najboljših pa so sedli s sotekmeci in z ocenjevalci za skupno mizo in so se z njimi v prijateljskem vzdušju pogovorili o tekmovanju, o posameznih na- logah in o načinu reševanja, o nagradah in o bodočem večkrat- nem srečanju, ko bo tekmovanje tudi iz ostalih učnih snovi. Za- čeli so z najboljšimi matematiki, tem pa bodo sledili še lahko naj- boljši zgodovinarji, prirodoslov- ci, jezikoslovci itd. Športniki imajo vsako nedeljo razna sre- čanja in tekmovanja, zato je prav, da je našel Zavod za pro- svetno in pedagoško službo Ptuj možnost srečanj in tekmovanj tudi za tiste mlade ljudi, ki so na drugih področjih enako goto- vi svojih uspehov kot so jih športniki v svojih panogah. V J. Na tekmovanju matematikov SREČANJE PROSVETNIH DELAVCEV V nedeljo, 16. maja 1965, je bilo v Ptuju na obisku 45 profe- sorjev in učiteljev iz vseh šol iz občine Cakovec. Ogledali so si razstave slik ob IV. tednu medobčinskega sodelovanja, ptujski muzej, grad štatenberg, zvečer pa so se udeležili za- ključne prireditve ob koncu IV. tedna »Bratstva in prijatelj- stva«. S ptujskimi profesorji in uči- telji so se dogovorili za bodoča večkratna srečanja in za izme- njavo izkušenj, ker smatrajo, da je na šolskem področju mnogo skupnih vprašanj in iz- kušenj. VABILO Prihodnjo nedeljo, 30. ma- ja 1965, priredi Zgodovinsko društvo Ptuj enodnevni izlet k Sv. Duhu ob avstrijsko-jugoslo- vanski meji. V tem kraju je bil leta 1929 ubit sekretar KPJ, Dura Dako- vič. Zelo pomemben je bil ta kraj tudi med NOB. Izlet je v okviru 20-letnice osvoboditve. Prijave sprejema Turistični biro v Ptuju do četrtka, 27. ma- ja 1965. Odbor Zgodovinskega društva Pionirska tribuna Obiskali so nas pionirji iz čakovca v četrtek zjutraj je skupina pionirjev in pionirk iz petega razreda osnovne šole »Tone Zni- darič« na postaji pričakovala pionirje iz Čakovca, da bi jim razkazala naše mesto. Ko so iz- stopili iz vlaka smo se lepo po- zdravili. V začetku smo bili ne- koliko nerodni, ker se nismo znali pogovarjati. Kmalu pa smo se že kar dobro razumeli. Peljali smo jih mimo spomin- ske plošče in spomenika Jožeta Lacka. Povedali smo jim vse o Lackovem življenju. Na gradu so si ogledali muzej, ki jih je najbolj zanimal. Nekateri pionir- ji so slikali grajski vodnjak in grad. Z gradu smo jih peljali na razstavo likovnih izdelkov v 2e- lezničarskem domu. Po ogledu razstave je vsak od nas zbral pet pionirjev iz Čakovca in jih vo- dil po mestu. Po ogledu mesta smo jih pripeljali k restavraciji »Evropa-«. Tam so imeli kosilo, mi pa smo šli domov na kosilo. Potem smo se ob 13. uri zbrali pred našo šolo. Tam smo imeli športno srečanje. Po tekmovanju |"smo jih še spremljal na postajo. ! Slovo je bilo težko, komaj smo se spoznali in že so odšli. Ob- ljubili smo jim, da bomo tudi mi prišli k njim na obisk. Ptuj, 18. maja 1965. Bojan Majdandžič, 5. razr. osnovne šole »Tone Znidarič-« Doživetje Reči smemo, da je bilo za mnoge naše ljudi res doživetje. Slišimo in beremo, kako lepo so sprejemali hrvaške folklorne skupine v raznih krajih naše ob- čine. Naš kmečki človek nima niti priložnosti, da bi razen do- mačih igralcev ali pevcev spo- znal še bogato kulturno zaklad- nico naših bratov v sosednih re- publikah. Sedaj, med tednom bratstva in prijateljstva so ga so- sedje obiskali tako rekoč na domu. Dvorane, kjer so nastopali gostje, so bile prenapolnjene. Mnogi so morali stati po vežah ali pa so prisluhnili zvokom tam- buric kar na cesti. Narodna ko- la, plesi, popevke, bogate narod- ne noše so bile za mnoge naše dežela ne nekaj novega. Pravijo, da našega človeka ne gane kar- sibodi, toda hrvaškim gostom so ljudje burno ploskali in jim vzklikali. Ni bil redek niti aplavz ob odprti sceni. Ponekod, npr. v Cirkovcah, so udarili hr- vaški dečki na tamburice kar na cesti, nato so se gostje in do- mačini prijeli za roke in zaple- sali narodno kolo. S pesmimi in plesi jugoslo- vanskih narodov so v nedeljo popoldne fokloma sekcija in tamburaši DKUD »Vilko Jurec« iz Varaždina gostovali v Rogoz- nici pri Ptuju. Gledalci, ki so jih bili razen prostorne dvora- ne zadružnega doma polni tudi vsi stranski prostori, so občudo- vali okretnost plesalcev, ki so dovršeno odplesali turopoljsko, bunjevačko, srbsko, banatsko in še druga kola, prijetne pevske glasove solista in ženskega due- ta, ubrani tamburaški zbor, le- pe narodne nošo (zlasti so ugaja- li z zlatom pretkani ženski rob- ci), posrečene šale vodje skupine pred zaveso in končno njihov ne- prisiljeni naravni nastop. Gostje so po skoraj dve uri trajaiočem programu ostali z rogoiniškimi domačini v prijateljskem po- menku in izmenjali zdravice. V imenu Soc. zveze Rogoznica se je gostom zahvalil tajnik Stanko Žitnik, v imenu prosvet- nega društva »Svoboda« pa Ivan Rubin in Karel Koren. Za goste je govoril vodja skupine. Bil je lep popoldan, kakršnih si želimo še več. V. K. PREŠERNOVE KNJIGE Knjige Prešernove družbe so postale pri naših družinah pri- ljubljeno čtivo ne samo za stal- nega bralca, marveč tudi za sle- hernega delavca, gospodinjo in tudi za mladino. Ob urejeni poverjeniški mre- ži lahko vsak pride do knjige za ceno, ki je drugod ne more do- biti. Knjiga je najuspešnejše in najbolj potrebno sredstvo za širjenje znanja, tega se tudi na- ši ljudje zavedajo. V dobi tehnike — atomski do- bi, kot jo nekateri imenujejo, je knjiga nujna potreba za izobra- ževanje in tudi za razvedrilo. Da bi bilo našim potrebam zadoščeno, izdaja Prešernova družba knjige, ki jih dobimo za polovično ceno. Letos bo Prešernova družba izdala za članarino 1200 dinar- jev knjižno zbirko šestih knjig in eno umetniško sliko, in sicer: 1. Prešernov koledar 1966; 2. Mira Mihelič: »Zmeraj ni- koli«, povest; 3. Ernest Hemingway: »Imeti ali ne«, roman; 4. Sergej Sartakov: »Po brzi- cah Cune«, potopisna po- vest; ' 5. Pravljice, izbor iz svetovne literature; 6. Emilijan Cevc: »Slovenska umetnost«, poljudnoznan- stveno delo; 7. eno stensko sliko po izbiri: Lovro Janša »Gorska po- krajina«; Ferdo Vesel »Pri- jateljici«; Rihard Jakopič »Sava«. Slike bodo v velikosti 50x35 cm. Kdor doplača 800 dinarjev, prejme vezane knjige. Prešernova družba izdaja tudi mesečno revijo »Obzornik«. S svojo vsebino na prikupen na- čin širi obzorje bralcev in nji- hov pogled v najraznovrstnejša področja življenja. Letna naročnina za Obzornik je 1200 dinarjev, plačljivo tudi na obroke. Poleg tega izdaja Prešernova družba tudi zbirko žepnih roma- nov »Ljudska knjiga«, kjer sta- ne 10 romanov, broširanih, 3000 din, trdo vezanih pa 4000 din. Za ljubitelje lepe knjige tiska založba posebno izdajo na brez- lesnem papirju in vezano v plat- no za ceno 6500 dinarjev. Člane Prešernove družbe zbi- rajo poverjeniki Prešernove družbe, ki so v vsakem kraju, v podjetjih, pri sindikalnih po- družnicah, v šolah in tudi v ljudskih knjižnicah. Vsakdo se pa lahko naroči tu- di naravnost pri Prešernovi družbi v Ljubljani, Pražakova 1. Ljubitelji dobre knjige, pohi- tite z vpisom v Prešernovo dru- žbo, ker vas loči do zaključka vpisovanja 31. maja t. L le še kratek čas. Občinski odbor Prešernove družbe Tri dni med koroškimi Slovenci Letošnji trije prvomajski dne-i vi na potovanju z novinarji j »Večera« in »Radia« Maribor in \ z očetom po Koroški mi bodo ostali vse življenje v najlepšem spominu, saj sem v njih doživel in občutil prisrčno srečanje s Slovenci, ki živijo onstran naše meje, na Koroškem, na avstrij- ski strani. Mariborski novinarji so se z njimi že večkrat srečali, zato so se tudi tokrat z njimi pozdravili kot s starimi znanci. S hčerko mariborskega novi- narja Srečka Paniča sva bila med 33 odraslimi v večjem udobnem avtobusu najmlajša sopotnika, oba prvič onstran meje naše domovine. Prepoto- vali smo čez Vič v Velikovec, na Ruštat, do Velikovškega je- zera, k Št. Rupertu pri Velikov- cu, v Železno Kaplo skozi Sin- čo vas, Dobrlo vas in Žitaro, do Klopinjskega jezera, na Zama- nje nad Zablatniškim jezerom, v Borovlje, potem čez Kotmaro vas in po Gurah v Bilčovs, proti Baškemu jezeru in Beljaku, na vrh Dobrača, potem v Vrbo in k Vrbskemu jezeru, nato v Ško- fiče, iz teh čez Poreče v Celo- vec, od tam pa čez Gosposvet- sko polje in mimo gradu Visoka Ojsterca čez Velikovec in Vič zopet domov. Da bi se lažje znašel ob po- gledu na levo in desno med vožnjo po . dolinah, hribih in planinah, sem imel s seboj zem- ljevid, vendar mi ta ni bil po- treben, saj nam je vse lepo tol- mačil urednik »Slovenskega vestnika« iz Celovca g. Singer. On nas je počakal v Velikovcu in nas je spremljal vse tri dni. Vsi smo ga radi poslušali med vožnjo, pa tudi, kjer smo izsto- pili in se več časa zadržali. Ze prvi dan smo videli mno- go krajev na Koroškem, od Viča do Zamanja, kjer smo prvi ve- čer prenočili. Manj časa smo se zadržali na Ruštatu ob razgledu po Podjuni in po Velikovškem jezeru, nato pa še pri spomeni- ku v St. Rupertu pri Velikovcu, kjer smo obiskali spomenik 85 koroških partizanov, padlih na Sviniški planini. Dalje smo se zadržali v Železni Kapli, kjer so nas pričakali predstavniki slo- venskih organizacij in tudi de- želni poslanec g. Lubas. Odgovo- ril je na nekaj vprašanj novi- narjev o gospodarskem razvoju Železne Kaple in o delu in živ- ljenju Slovencev v njej. Z nami se je zadržal več časa, kot bi smel, saj je bil povabljen na več strani na prvomajsko pra- znovanje in se je pač tam opra- vičil zaradi zamude. Imeli smo nekaj časa za ogled kraja. Obi- skali smo spomenik v II. sve- tovni vojni padlih Slovencev, ki so ga postavili bivši borci na krajevnem pokopališču. G. Sin- ger nam je več povedal o Zvezi koroških partizanov, v kateri so včlanjeni bivši borci slovenske in avstrijske narodnosti na Ko- roškem. Vse nas je močno rre- treslo pripovedovanje o trage- diji Peršmanove družine s Pod- pece nad Železno Kaplo, ki so jo pobili fašisti tik pred koncem vojne, od 8-mesečnega otroka do 80 let stare matere. Na hiši te družine so odkrili sedaj ob 20-letnici osvoboditve Avstrije spominsko ploščo. Naslednji dan smo se več časa dopoldne zadržali v Borovljah, kjer nas je sprejelo več občin- slčih in političnih funkcionar- jev, ki so nam po prisrčnih na- govorih in odgovorih na neka- tera vprašanja novinarjev raz- kazali Borovlje, in tudi kraj, kjer bo stal nov spomenik ko- roškim partizanom. Iz Borovelj smo se odpeljali v Bilčovs, kjer je bilo posebno prijetno poslu- šati slovensko družino Ogris, zlasti pa priletnega očeta, ki nam je v lepi sloven.^'mi tolma- čil, kako si prizadeva starejša generacija, da bi se lahko mladi Slovenci šolali v slovenščini najprej v osnovni šoli in pozne- je v gimnaziji. Vendar ne gre tako zlahka, kot bi lahko, upa- jo pa, da bodo končno le dose- gli, da se bodo otroci lahko v osnovni šoli več učili v sloven- ščini in da bodo potem nada- ljevali študij na Slovenski gim- naziji v Celovcu. Poudaril je, da bo potrebnih v bodoče tudi iz matične Slovenije več stikov s koroškimi Slovenci, kar bo prav gotovo koristilo zlasti mlajšim, ki jim je potrebno več opore za ohranitev slovenščine. Enako prisrčno je bilo pri slo- venski družini Umek v Skofi- čah, kjer smo drugi dan preno- čili. Po večerji smo odšli mlajši k počitku, ostali pa so prav lepo zapeli več slovenskih pesmi. Pri Umekovih se je zbralo več oko- liških Slovencev, pevcev, ki so skupno z Umekovimi in našimi zapeli, da se je moralo slišati tudi do oddaljenih hiš. Ob vsem tem, da nas je vo- dil g. Singer k slovenskim dru- žinam, kjer smo tudi prenoče- vali in se hranili, se razgovar- jali, z njimi in s slovenskimi funkcionarji, sem imel vse tri dni občutek, kot da potujem po naši Koroški. Ob vsem, kar sem videl in doživel, sem se spomnil lepih besed pisateljev, svojih učiteljev in profesor- jev ter njihovega tolmačenja o visoki narodni zavesti večine Slovencev, ki živijo tudi izven naše domovine; ne pozabijo na svojo materinščino in se je ne sramujejo, temveč jim je drago- cena vsaka slovenska beseda, ki jo slišijo od sorojakov iz ma- tične Slovenije in iz svoje oko- lice. Ponosni so, da so vzdržali čez vse težave in zavračali vse poskuse potujčevanja in da so na obzorju tudi za nje lepši časi ob ugodnejši politiki v Avstriji tudi do koroških Slovencev. V teh nekaj vrsticah sem že- lel opisati vsaj delček vsega le- pega, kar so mi prinesli letošnji trije prvomajski dnevi. Za to se moram zahvaliti novinarjem Iz Maribora, ki so organizirali ta- ko lepo potovanje, še posebno pa uredniku »Slovenskega vest- nika«, ki nam je v treh dneh povedal o sorojakih toliko le- pega, obenem pa toliko juna- škega o Slovencih onstran naše meje. Prinesel sem s seboj vtis, da bodo veseli, če bo prišlo k njim na obisk še več naših izletni- kov. Prav radi pa bodo tudi oni obiskali Maribor in okolico, saj vedo, da bodo tukaj vedno prav prisrčno sprejeti. Miran Vrabl, II. razred gimnazije Ptuj Pogled z Ruštata na Podjunsko dolino in na Velikovsko jezero Na pokopališču v Borovljah, kjer bo postavljen nov spomenik koroškim partizanom »TEDNIK« — petek. 21. maja 1965 stran 5 »TEDNIK« - petek. 21. mnjn 196? Stran ? Predstavniki itiladne pred praznikom mladosti Vsako leto praznuje mladina svoj praznik mladosti. Letos je ta praznik toliko pomembnejši, ker praznujemo 20-letnico osvoboditve. V tem burnem obdobju je mladina mnogo nare- dila. Zgradila in obnovila je številne ceste, mostove in druge objekte ter postavila nekatera naselja. Hilda Trstenjak, matičarka in §ef Krajevnega urada, je pred- sednica mladinskega aktiva na iCogu. O delu aktiva, o njego- vih problemih in dosežkih je po- vedala naslednje: »Med 1960. in 1963. letom je jnladinska organizacija na Ko- eu zamrla. Aktiv ni imel sestan- kov, skratka mladina ni delala. >Ia pobudo Občinskega komite- ja ZMS Ormož pa je prišlo do spremembe. Z delom smo pri- čeli prvega aprila 1963. leta. Me- ne so izvolili za predsednico ak- tiva. V začetku je bilo težko, saj je bilo treba zbrati mladino, za- staviti načrt dela in skratka za- četi. Prvi sestanki so bili slabo obiskani, potem pa, ko je mla- dina spoznala, da gre za res, je postala udeležba boljša. Delo aktiva je napredovalo, saj smo reševali številne probleme in se zavzeli za vsa mladinska vpra- šanja. Prva večja naloga mla- dinskega aktiva je bila okrasi- tev volišč za zvezne in republi- ške volitve. To smo izredno do- bro opravili, saj smo prejeli pr- vo nagrado. Pripravili smo ve- selico, ki nam je prinesla nekaj .'^^■stega. To smo uporabili za adaptacijo mladinske sobe. To smo sami opravili s pomočjo strokovnjaka. Tudi s skromni- mi sredstvi se da marsikaj na- praviti, potrebna sta le dobra volja in sloga v aktivu. V letu 1963 smo pripravili tri prireditve in smo pridobljena sredstva namenili za ureditev mladinske sobe, preostalo pa smo porabili za izlete v Trako- ščan, ogledali pa smo si tudi grad Bori in Jeruzalem. S pro- stovoljnim delom smo opravlja- li razna dela pri čiščenju in urejevanju dvorane in drugo. Leta 1963 je mladina na Kogu pričela' z načrtnim izobraževa- njem. Za dekleta smo pripra- vili trimesečni kuharski tečaj, ki ga je uspešno končalo 24 mladink. Ob zaključku smo pri- pravili slavnost, katere so se udeležili tudi starši. V izobra- ževalni sezoni 1963/64 smo uspešno končali šolo za življe- nje, ki jo je obiskovalo 29 mla- dmcev. V tej izobraževalni se- zoni je pripravila Delavska uni- verza Ormož nekaj predavanj. Za mladino so bila predavanja zanimiva, zato se jih je polno- številno udeleževala. Delavska univerza Ormož bi naj tudi v prihodnji izobraževalni sezoni j obiskala Kog. Lani smo pripravili veseloigro .Doktor', ki so si jo radi ogle- dali občani, saj je bila skrbno pripravljena. Lansko leto smo pripravili tudi šest veselic in z zasluženim denarjem kupili in- ventar za mladinsko sobo. V lanskem juliju smo za ak- tivne mladince organizirali sko- raj brezplačen štiridnevni izlet v Zagreb, Bihač in na Plitvička jezera. Ogledali smo si tudi ma- riborski teden, pomurski sejem, pripravili smo dva izleta v Je- ruzalem in udeležili smo se raz- nih mladinskih sestankov in prireditev na območju ostalih aktivov v občini. Organizirali smo enodnevno ekskurzijo za mlade kuharice, ki so si v Mari- boru ogledale pomembnejše ži- vilske tovarne: Mlin-testenine, Tališ, Zlatorog, Tovarno mesnih izdelkov, samopostrežno resta- vracijo in nekatere druge. Lani je bila občinska prosla- va dneva borca na Kogu. V pri- pravah na proslavo se je mladi- na izredno izkazala, na dan pro- slave pa so člani aktiva nasto- pili z recitacijami. V lanskem avgustu smo opravili 250 pro- stovoljnih delovnih ur pri na- kladanju opeke in pri drugem tozadevnem delu v zvezi z adap- tacijo dvorane. V minuli izobraževalni sezoni smo pripravili kuharski tečaj druge stopnje, ki ga je obisko- valo 1$ mladink. Vse mladinke so tečaj uspešno končale in te- čajnice so pripravile staršem prijeten večer. Po tečaju smo odšle na enodnevno ekskurzijo. Ob tej priložnosti smo si ogle- dale tovarno SANA, druge to- vrstne tovarne in obiskale Po- horje. V minuli izobraževalni se- zoni smo imeli na Kogu VPš, ki jo je obiskovalo 12 mladincev. Letos smo pripravili tri pri- reditve, dobiček pa bomo upo- rabili za nakup športnih rekvi- zitov. Nabavili bomo nekaj gar- nitur šaha in kupili smo že dve žogi. Lahko rečem, da je v tem kratkem obdobju mladinski ak- tiv napravil precej, čeprav so mladinci aktiva prezaposleni na posestvih. 20 mladincev je iz kmečkih družin, 11 mladincev pa iz delavskih. 6 mladincev je na šolanju. Mladina Koga si pri- zadeva izboljšati življenjske po- goje. Tudi perspektivne naloge mladine na Kogu so precejšnje in zahtevne. To narekuje, da se bomo še bolj zavzemali in de- lali.« Hilda Trstenjak I mladino je treba znati delati FRANC ROTAR, pomočnik avto- mehanične stroke v »-Avtoremontu« v Ormožu in predsednik mladin- skega aktiva: »Lani je bil v Ormožu ustanov- ljen obrat ,Avtoremonta' iz Gor- nje Radgone. Obrat se povečuje in hitro razvija. V obratu je 28 zapos'lenih. Mladinski aktiv smo ustanovili lani in pričeli ismo z mladino načrtno delati. Mla- dinski aktiv šteje 13 članov. Per- spektivna naloga aktiva je ustano- viti strelsko družino. Za strelski šport ima zaposilena mladina pre- cejšnje zanimanje. Na prihodnjih mladinskih sestankih bomo raz- pravljali o nagrajevanju vajencev po učinku dela, o rekreaciji, o višji produktivnosti dela, o skraj- šanju delovnega časa, o izobraže- vanju in o strokovnem izpopolnje- vanju. Mladinci se vozijo na delo s ko- lesi, z mopedi in a\'tobusi iz raz- lično oddaljenih krajev, kar pred- stavlja precej težav. Glede na to, je delo z mladino precej otežkoče- no. Mladina se individualno udej- stvuje v kraju svojega bi vari ja. Obrat je mlad, zato ni moč vseh težav in problemov rešiti skozi noč. Aktiv nima lastnega prosto- ra za sestajanje, čeprav kažejo za to odgovorni vse razumevanje. Težave so le prehodnega značaja. Glede prehrane zaposlenih je vprašanje urejeno, grajati pa mo- ram nekakovostno hrano, ki jo pripravlja gostilna ,Grozd' v Or- možu. Težava je tudi v tem, da obrat nima primerno urejene je- dilnice. Mladino ,Avtoremonta' čakajo zahtevne naloge, ki jih bodo tudi v bodoče tako skrbno opravljali kot doslej.-« Franc Rotar Predsedniku Titu za 73. roistni dan BRODARSKO ŠTAFETO JE V 0RM02U PRIČAKALO MNOGO LJUDI. NA SLAVNOSTI JE GO- VORIL TAJNIK OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA OR- MOŽ JANKO KUSTER. PRED- SEDNIKU TITU SE NA MNOGA LETA! Ormož, 15. maja. Danes popol- dne ob 13. uri so prebivalci ob- čine Ormož pri starem kopali- šču ob Dravi v Ormožu slav- nostno sprejeli brodarsko šta- fetno palico iz Ptuja. Ptujski brodarji so se pripe- ljali v Ormož predčasno, zato so se nekaj minut zadržali približ- no 300 metrov pred kopališčem. Ob 13. uri so predali štafetno palico tajniku Občinskega sindi- kalnega sveta Ormož Janku Kuštru, ki jo je pričakal na obrežju Drave skupno s predsed- nikom Občinskega sindikalnega sveta, Alojzom Balažičem, pred- sednikom Občinske skupščine Ormož Francem Novakom in s predsednikom Občinskega odbo- ra SZDL Vladom Ožboltom. Pri- hod štafete so navzoči pozdravili z aplavzom. Ob prevzemu štafetne palice je imel tajnik občinskega sindikal- nega sveta krajši govor. Med ostalim je rekel, da bo brodarska štafeta ponesla pozdrave In pri- srčne želje našemu ljubljenemu predsedniku Titu ob njegovem 73. rojstnem dnevu. To je Izraz spoštovanja našemu predsedni- ku, ki je vodil revolucijo in je v zgodovini naših narodov dosegel največjo zmago. Zgodovina ZKJ In delavskega gibanja, kakor tudi celotnega razvoja gospodarstva je močno povezana z delom tovariša Tita. V narodnoosvobodilni vojni smo izbojevali svobodo in ustanovi- li ljudsko oblast. Ustvarili smo pogoje za graditev socialistične družbe in gospodarstva. Naša dežela se je razvila iz zaostale v srednje razvito industrijsko agrarno državo. Po polurnem postanku je šta- fetna palica nadaljevala svojo pot proti Varaždinu. Stafetno palico so v Ormožu prevzeli čla- ni »Kajaka«, brodarskega kluba iz Varaždina. Odpeljali so se v 14 čolnih. Ob 17. uri je brodarska štafeta prispela v Varaždin, kjer je pre- spala, naslednjega dne ob 9. uri pa je nadaljevala svojo pot. Ob 16. uri je prispela v Legrad. Ribliiko tekmovanje v okviru proslav in prireditev IV. tedna bratstva in prijatelj- stva je tudi Zveza ribiških dru- žin Ptuj organizirala srečanje športnih ribičev bratskih občin Ptuj, Varaždin, Ormož in Cako- vec dne 16. maja 1965. Ribiči so se pomerili med seboj v lovu ži- vih rib za prehodno PLAKETO BRATSTVA IN PRIJATELJ- STVA, ki jo je ZRD Ptuj name- nila zmagoviti ekipi iz vrst čla- nov in mladincev. Tekmovanje za to plaketo naj bi postalo traj- no ter bi se vršilo vsako leto v okviru proslav in prireditev Te- dna bratstva in prijateljstva. Zal so se letos tega tekmova- nja udeležile le članske ekipe občin Ptuja in Varaždina, med- tem ko ribiči iz občin Ormož in Cakovec iz nepojasnjenih raz- logov niso sodelovali. Mladinske ekipe pa je prispevala le Ri- biška družina Ptuj ter je tako tekmovanje precej izgubilo na množičnosti. Tekmovanje je potekalo ob lepem vremenu v Orešju od 8. do 12. ure. Zmagala je članska ekipa Ribiške družine Varaždin le s 30 točkami prednosti pred prvo ekipo Ribiške družine Ptuj ter tako osvojila kot prva član- sko plaketo v enoletno lastmiš- tvo. Mladinsko plaketo je osvo- jila prva ekipa mladincev RD Ptuj. Na skupnem kosilu s prisotni- mi gosti iz Varaždina je stareši- na RD Ptuj podelil diplome častnih članov Ribiške družine Ptuj tovarišem Peklar Marku, Maroh Petru, Brenčič Vinku, Stiplovšek Francu, Erhatič An- tonu, Gregorec Ozvinu, Hlupič Ivanu, Gačnik Alojzu, Rakuša Ferdu in Planjšek Francu v za- hvalo za dolgoletno in plodo- nosno delo na polju razvoja športnega ribištva na ptujskem območju ter kot iniciatorjem ustanovitve samostojne ribiške organizacije, takratne Ribiške zadruge Ptuj. V kratkem nago- voru je orisal življenjsko delo in zasluge vsakega posameznega jubilanta ter jih pozval, da kot izkušeni športni ribiški veterani še nadalje s svojimi izkušnjami pomagajo sedanji generaciji pri vodenju tega pestrega in na le- potah bogatega športnega izživ- ljanja naših delovnih ljudi. C. V. Kaf je odveč? v PTUJUt RAZDELILNIK ZA KLOPI V PARKU; ponekod jih je preveč, tam pa, kjer jih izletniki najbolj potrebujejo, pa jih ni. Pri Vinar- skem muzeju jih je vsekakor pre- malo, ljudi pa se tam zbere ob izletih največ. Nekaj klopi je brez naslonjal ali brez gred za sedeže. Dobre bi prestavili va mesta, kje radi sedijo dnevni obiskoval- ci. KAZNOVANJE KOLESARJEV Z DENARNO GLOBO, ko puščajo kolesa po mestu ob pločnikih, ne pa pri čuvaju koles; hoLjše bi ta zaslužil s servisovi za polnjenje zračnic: dovolj bi bilo spustiti zrak iz zračnic, ko niso kolesa na pravem mestu. RAZSTAVIŠČE ZA CEVI ZA PTUJSKO KANALIZACIJO na mestu kulturnega doma; dokler ne bo v Ptuju na prostoru med Mi- klošičevo in Trstenjakovo ulico, med Komunalno in Narodno ban- ko pred kletmi »Slovenskih goric« zgrajen kulturni dom, bi morali ta prostor urediti v začasni park, ne pa v skladišče neporabljenih cevi za mestno kanalizacijo. SMEROKAZ PROTI ZAGREBU. NA KRIZISCU NA BREGU; mno- gi inozemci se na vožnji iz Mari- bora proti Zagrebu ustavljajo pri promemi čuvajnici na Bregu in iščefo smerokaz proti Zagrebu, ki stoji izza prometne čuvajnice, m pa na mestu, kjer bi vsi lažje vi- deli. Nekateri zapeljejo zato po cesti proti Turnišču ne proti Ptu- ju. ŠKODLJIVO DELUJOČI NI- ŽINA IN VIŠINA; nekaterim mlajšim gostom, ki so pritiajati v »Halosko klet* v ptujskem hotelu, globina ni prijala. To so izrazili s kričanjem, prerivanjem in z dru- gimi znaki notranje razdraženosti. Hotel »Petovio« jim je hotel te občutke prihraniti in je prestavil godbo na grad v grajsko restavra- cijo. Namena pa žal ni dosegel, ker prihajajo sedaj tja drugi gostje, ki jim škoduje višina. Ta na nje tako neugodno vpliva, da bi se najraje pretepali, ko jim hočejo pomagati iz težav. PRI VELIKI NEDELJI! ' STRESNA OPEKA. ZLOŽENA POD RAZKRITO STREHO; na gospodarskem poslopju gostinske- ga podjetja Ormož, ki je zraven gostinske zgradbe, je razkrita stre- ha, spodaj pa je zložena opeka. V zadnjem vetrovju se je namočeno gospodarsko poslopje že toliko po- sušilo po prejšnjih nalivih, da ga bodo sedaj že lahko pokrili. OKNO PROTI STRANIŠČU V ČAKALNICI; v čakalnici železni- ške postaje pri Veliki Nedelji je sedaj znosnejši zrak, ker so lahko vedno odprta vrata, drugače pa je v hladnih dnevih. Čakalnice ni mogoče zračiti, ker je okno proti stranišču, od tam pa res ni mogo- če pričakovati prijetnih vonjav. V SREDiSCUl OBZIDEK PRI VODNI PIPI PRED ZDRAVSTVENIM DOMOM ni vse slabo, kar je staro, niti vse dobro, kar je novo. Obzidek pri vodovodni pipi pred zdrav- stvenim domom je nov, vendar je razpokal in njegovi ostanki ni!>o v okras okolici. Kdor ga je zgradil, pač ne more trditi, da jamči za kvalitetno delo. Osebnakronika Rodile so: Marjeta Janžeko vič, Bukovci 27 — Eriko; Marijs Lapuh, šprinc 19, Ljutomer — dečka; 3ara Ravenski, Turšk vrh 88 — Marjano; Neža Bračič Zabovci 15 — Danijela; JulijanE Cep, Kočece 16 — Janeza; Ka I tarina Prevoljšek, Cermožiše ^ i— deklico; Jožefa Horvat, Ru ška 77 — Lidijo; Rozika Mlakar Kidričevo 13 — dečka; Ana Vek; Naraplje 14 — Slavka; Marija Skledar, Savinjsko 45 — Darka; Terezija Herga, Gabernik 8 — Anico; Elizabeta Slana, Ruc- manci 22 — Moniko; Ljudmila Job, Senešci 19 — Anico; Eliza- beta Laporšek, Jablane 31 — Ivana; Marija Menoni, Nova vas 36 — Andreja; Marija Koro- šec, Zamušani 111 — Heleno; Viktorija Dabič, Ob železnici 1 — Rosando; Helena Zadravec, Slamnjak 20, Ljutomer — So- njo; Terezija' Drevenšek, Maj- šperk 10 — Ignaca; Elizabeta Stajnko, Juršinci 18 — Vesno; Marija Mlakar, Stanečka vas 7/a — Eriko; Ana Cafuta, Maj- ski vrh 10 — Marijo; Cecilija Slatič, Dravci 18 — Mirka; Ma- rija Kamperšak, Dobrava 25 — Roberta, Magdalena Mere, Sp. Hajdina 49 — dečka; Marija VVeissbacher, Njiverce 5 — Dra- gico; Marija Prosenjak, Mo- škanjci 103 — Romana; Milena Fras, Vošnjakova 6 — Majdo; Mihaela Ožinger, Tibolci 40 — Zdenko; Štefanija Vrabl, Paci- nje 26 — Dragico; Ana Murko, Trnovci 2 — Daniela; Ljudmila Doki, Rogoznica 2 — deklico. Poročili so se: Stjepan Kole- tič, Draženci 32, in Štefanija Kostanjevec, Prešernova 2; Jo- žef Horvat, Lancova vas 71, in Marija Maksi, Kicar 102; Franc Zupanič, Sp. Hajdina 58, in Re- nata Hostnik, Sp. Hajdina 144; Stanislav Debeljak, Medribnik 32, in Mina Drevenšek, Rodni vrh 28. Umrli so: Matilda Šmalcer, Na hribu 1, roj. 1892. umrla 12. maja 1965; Janez Krivec, Za- grebška 10, roj. 1903, umrl 13. maja 1965; Franc Markež, Crm- Ijenšak 7. roj. 1951, umrl 19. maja 1965. Nove knjige v Ljudski kniižnici Ormož Cronin A.: Usoda dr. Shanno- na. V Ljubljani 1965. (Zbirka »Mozaik«.) Šilih Gustav in drugi: Učenci — aktivni soudeleženci pri last- nem oblikovanju. Maribor 1964. (Šolski priročnik.) Vezjak D.: Mednarodni pla- čilni promet. Maribor 1964. Zola E.: Beznica. (Roman.) V Ljubljani 1964. Knittel J.: El hakim. (Ro- man.) Ljubljana 1964. Mihelič M.: Pridi, mili moj Ariel. Ljubljana 1965. (Knjižni- ca Sinjega galeba, 106.) Wallace E.: Grozoviteži. Ljub- ljana 1965. Gardner E. S : .lezna žalovav- ka. Ljubljana 1965. (Kiosk.) Mnačko L.: Smrt se imenuje Engelchen. Ljubljana 1965. (Kiosk.) Rezek B.: Železni križi. V Ljubljani 1965. Svetina T.: Ukana. V Ljublja- ni 1965. Piovene G.: Furijc. (Roman.) Maribor 1965. (Knjižna zbirka Nova obzorja. 46.) Rudolph F.: Kakteje, Indijanci in andski vrhovi. Maribor 1965. (Križem sveta. 13.) Šarič V.: Lisičja družma. (Ro- man iz živalskega sveta.) Mari- bor 1965. PoinDč pri reševanju problemov MIRKO OZMEC, skupinovodja obrata tapet v tovarni »Jože Ke- renčič« v Ormožu, je predsednik mladinskega aktiva tovarne: ^Mladinski aktiv tovarne šteje 70 članov. Mladini posvečamo pre- cejšnjo skrb pri izobraževanju. Lani je nekaj mladincev obiskovalo te- čcij za polkvalifikacijo plastične in kovinske stroke. To je za to- varno precejšen napredek, ker mjadiinci s tečaji pridobivajo Ustrezno kvalifikacijo. Tečaj za polkvalifikacijo je lani obiskovalo pet mladincev in so ga uspešno končali. Tovarna ,Jože Kerenčič' je mla- da in potrebuje za razvoj sposob- ne kvalificirane in visoko kvalifici- rane delavce. Te pa bomo sistema- tično pridobivali z izobraževanjem delavcev na delovnem me^tu. Pri- hodnjo izobraževalno sezono bo- mo priredili tečaj za kvalificira- ne in polkvalificirane delavce. Te- čaj bo namenjen predvsem tistimi zaposlenim, ki nimajo ustreznih kvalifikacij. V tovarni kolektiv in mladinski ekliV ne živita brez problemov in težav. Te rešujemo v okviru svojih možnosti. Mladina nima prostora za sestajanje. Zato je de- lo težavnejše. Mladina je aktivna na športnem področju, saj ima la.stno strelsko družino, ekipo za rokomet in ekipi za mali nogomet in odbojko. Na občinskih šport- nih prireditvah v okviru 20-1 etni- CG osvoboditve bo sodelovala v strelstvu, rokomntu. malem nogo- metu, šahu in odbojki. Mladina se zavzema za reševa- i J}je vseh proizvodnih problemov. ' ^-ato na svojih sestankih razprav- lja o višji produktivnosti dela, o zaščiti delavcev na delovnem me- ^"fu, o .s/krajšanju delovnes^a ča- ^'^^ o rekreaciji, o izobraževa- ^^ju, o delovni di.sciplini in o dru- gih pomembnih proizvodnih pro- •^iemih. Mladina se usipcšno uveljavlja v ^moupravnih crganih. 9 mladin- cev je v delavskem svetu. Izmed Mladincev so 4 člaoi ZK in bomo •korali v prihodnje v tem pogledu ^apredovati. Precej mladincev je V^lavnih in požrtvovalnih. Ti ima- v.s.e pogoje za vstop v članstvo. y ■tovarni 90 nastopile kadrovske ^^ž^ve ob hudi prometni nesreči kSvobodeBaranja< smelo zaplesali. V C razredu je izstopal ples- ni par Marjan Feldin z Marto Berčič ter upravičeno osvojil prvo mesto. Plesni pari M. Cu- cek — A. Šuic, J. Martinec — Z. Ščernjavič in F. Ambrož — M. Bajželj pa so zbrali enako število točk ter morali v izločil- nem kolu ponovno plesati vse predpisane plese. Naš plesni par Cuček-Sulc, ki se je medtem privadil novemu okolju ter je popustila začetniška trema, je sedaj prevzel vodstvo in zane- sljivo zmagal v skupini. V B razredu je presenetil ples- ni par iz Kranja, saj smo pri- čakovali zanesljivo zmago rlru- goplasiranega. Tudi v A razredu je bilo do- kaj >vročec. Različne ocene sod- nikov po prvem plesu so kaza- le, da lahko pride do ponovitve lanskoletnega sojenja v Ptuju, ko je sodnik iz Ljubljane s 3-točka- mi razlike pri posameznem ple- su ustvaril mučen vtis pri gle- dalcih. Naš A razredni plesni par je pri tangu. slowfoksu in dunajskem valčku uspel nado- mestiti izgubljene točke pri pr- vih^ dveh plesih — angleškem valčku in foxtrotu. Zaradi ena- kega števila točk sta se v tem razredu morala pomeriti plesni par iz Ljubljane Aleš in Vinka Kristan, prvaka zadnjega tur- nirja v Ptuju in Kranju, ter ples- ni par iz Ptuja Aleksander Glatz — Mira Bencak. Naš ples- ni par je sedaj zaplesal še bolje in kmaiu je bilo vsem jasno, da si je z umirjenostjo, eleganco in dokajšnjo preciznostjo zaneslji- vo priboril prvo mesto. Rezultati prvo in drugo pla- siranih: C. RAZRED 1. mesto Marjan Feldin — Mar- ta Berčič — PŠK Kranj, 2. mesto Miran Cucek — Anica Sulc — »Svoboda« Ptuj, B RAZRED 1. mesto Pavle Lužan — Nataša Cesnik — PŠK Kranj, 2. mesto Drago Sulek — Vere- na Drofenik — Ljubljana- Moste. A RAZRED 1. mesto Aleksander Glatz — Mira Bencak — >Svoboda< Ptuj. 2. mesto Aleš Kristan — Vinka Kristan — Ljubljana-Motste. Po objavi rezultatov je bil plesni par .Meksander Glatz — Mira Bencak iz Ptuja razglašen za medkhibskega REPUBLIŠKE- GA PRVAKA. Točkovni sodnik! so bili: An- ton At\o iz Ljubljane, Bine Ban iz Ljubljane in prof. Slavko Verhovnik iz Maribora. Naše čestitke veljajo obema paroma za odlično uvrstitev na sobotnem turnirju v Murski So- boti. Plesnemu parn Glatz — Bencak, ki se je pred nedavnim vrnil iz Bratislave ter bo še v tem mesecu obiskal Berlin in KarlmaTxstadt. pa želimo mno- go uspeha in športne sreče. Cv RK »»Dravo« - RK Griže 14:11 (11:7) Domačini RK »Drava« so go- stovali v Grižah ter odigrali tek- mo s tamkajšnjo ekipo RK Gri- že. V prvenstveni tekmi so pre- magali nasprotnika povsem za- služeno z rezultatom 14:11 (11:7). Tako so rokometaši pribeležili 2 točki in obdržali mesto na lestvici. V nedeljo, 23. t. m., gostuje v Ptuju RK »Fužinar« iz Raven. Srečal se bo z domačo ekipo RK »Drave«. Ljubiteljem se obeta lepa pri- ložnost za ogled lepega rokome- ta. A. Gorše Končono consko prvenstvo v rokometu osemletk občine Ptuj Te dni se je končalo consko prvenstvo za pionirke in pionir- je osemletk občine Piuj. Sodelo- valo je 8 ženskih ekip in 13 mo- ških ekip. Consko tekmovanje je bilo v Gorišnici, Kidričevem, Vidmu in Ptuju. Več pozornosti bi morali po.svečati ženskim eki- pam, posebno še v popolnih osemletkah, ker nekatere šole ni- so sodelovale. Zmagovalne ekipe so dobile pravico za nastop na finalnem tekmovanju, ki bo 25. maja 1965 ob 8. uri na igri- šču RK »Drava« v Ptuju. Srečale se bodo naslednje ekipe: PIONIRKE: »T. Znidarič- (lanski prvak), Hajdina, Cirkula- ne. »Franc Osojnik«. PIONIRJI: »Tone Znidarič« (lanski prvak). Gorišnica. Kidri- čevo, Markovci in »Franc Osoj- nik«. Zmagovalna ekipa pri pionir- kah in pionirjih bo prejela pre- hodni pokal ObZTK Ptuj ter di- plomo. Druga in tretja ekipa pa diplomo. Diplomo prejme tudi ekipa, ki bo najbolj disciplinira- na. zvezdam ali svojim sposobnostim? OVEN, 21. 3. — 20. 4. Ponudile se vam bodo nove možnosti za napredova- nje. Radi razglabljate, čeprav vam to največkrat mnogo ne koristi. Posreči se vam vse, česar se lotile v praveni času. BIK, 21. 4. — 20. 5 Trenutno razpoloženje ni merodajno za vaše odloči^ tve. Zelo ste prijazni in dobrosrčni in ta vrlina vas bo spremljala vse življenje. Najbolj vam ugajajo podjetni ljudje. DVOJČKA, 21. 5. — 22. 6. Veseli ste vsake pozornosti, ker ste jih tudi sami vedno pripravljeni izkazovati. Dolgočasja ne poznate, ker imate vedno čez glavo dela. Ne prizadevate si, da bi ugajali. RAK, 23. 6. — 22. 7 S svojo potrpežljivostjo najlaže dokažete, da razu- mete svojo okolico. Urediti morate nekaj najnujnejših zadev, da ne bo težav. Samostojnost vam bo prihranila razočaranje nad slabimi odločitvami po nasvetih. LEV, 23. 7. — 22. 8. Vaš življenjski uspeh je v tem, da določite za svoje načrte čas, kdaj jih boste začeli uresničevati. Lahko ste zadovoljni s svojimi dosedanjimi uspehi v službi. So- delavci vas zelo cenijo. DEVICA, 23i 8. — 22. 9. Ta teden boste zvedeli prijetne novice. Samozavest vam ne more škodovati, pač pa podcenjevanje lastnih sposobnosti. Doživeto srečo si boste prizadevali ohraniti, kar vam bo tudi uspelo. TEHTNICA, 23. 9. - 22. 10. Srce vam je najboljši svetovalec. Najbolj vas moti malodušnost ljudi, ki imajo zanjo najmanj razlogov. Eden izmed vaših sedanjih načrtov se vam bo prej ures- ničil kot mislite. ŠKORPIJON. 23. 10. — 22. 11. Preveč ne smete zahtevati od sebe niti od drugih. V službi ne odlašajte z najvažnejšim, sicer si boste nako- paU nevšečnosti. Za svojo družbo ste si izbrali ljudi, ki ste jih vedno veseli. STRELEC, 23.11.— 20.12. Zadeve bližnjih so za vas kot njihov vrt, ki ga sami najlepše urejajo. Vse lažje prenesete kot posnemanje slabih navad. Lahko razveselite tiste ljudi, katerih želje dobro poznate. KOZOROG, 21.12 — 20.1. Nikdar niste iskali sreče v daljavi, temveč le na bližnji poti, kjer vam je prišla nasproti. Hitre odločitve se vam navadno tudi hitro uresničijo. Sedaj lažje razu- mete življenje kot pred leti. ker imate zanj tudi vcC izkušenj. VODNAR, 21.1. —19. 2. Vsega ne spremljajo težave, kar si zaželite. Spoznah ste prijatelja, ki vam več pomeni kot ste si zamišljali. Radi sprejmete dober nasvet, največ pa le storite po lastnem preudarku. RIBI, 20, 2. ■— 20. 3. Preveč želja ne boste mogli izpolniti drugim niti sebi Vaš praznik je takrat, ko ste zadovoljni s svojinj srcem in svojimi mislimi. Z dobrosrčnostjo boste vcc dosegli kot z najlepšimi načrti.