,S a d j e -Reja a 1 i N a v u k Kako fe more prav lehko, ino v' kratkem zhafu nikar ko veliko dobreh, ino sdraveh drevef podrediti, temozh tudi n arshlahtnei fhi fad j $ *• T*^ sadobiti. Is N i e m 1" h k e g a v' Slovenji jesik prenefhen, ino ponmoshen. V Zelovzu 1817. Per joanesu Leonu, mieftnemu Natifkavzu. v ■ i E S i E D 4 iia kmete, iiio na vlakega, ki le sa fhtiri pedi semle ima. Lnb i moji l ud i ! Kdo je med vami, ktiri bi ne videv, ne ozhuriv, da njegove hifhne potriebe od dnu do dnu rallejo?—Davki fo povifbani, po-fli fo drajlhi; kovazhi, kolarji vie forte de-lavzi fvoj saflushik vsdigujejo; oblazhilo, pijazha, vfe, kar potrebujete, na vifh liese» kamer fo vafhi ozhovi s'eno petizo prifhli, vi fhe s'rajnifham ne saj dete; s'eno befie-do! vfe kar sa fe, ali sa fvojo hifhuvanje potrebujete, je dva-ali trikrat drajfhi, ka-ker je nekdej bilo. Riefn je, tudi shito, shivjna, platno $ vovna, Bet—vfe, kar le vi, lubimoji, per-dielate, perredite, florite ino prodate, je en tolkaj, kak' vfe druge rezhi v*fvojmu kupu na vifh sleslo; pa vie fe vender, da per vfem tem tifti kmet, ktiri sdaj na fvoje njive, na fvojo shivino, na vfe fvoje hifhuvanje nikar vezh fkerbi ne oberne, kaker nekdej, ktiri vfaki kof fvoje semle drobno ne pregleda ino ne posviefti fe ga fpraviti na bolfhi ženo , da bi mu fkerbno obdielana semla vezh snefla ; da tifti kmet— pravim — per vfej dragoti fvojega perdelka ino fvoje perreje, vender povfod le sadi oftaja, ino vboshtvo terpi. * Najte vafvprafham, lubi moji! al fte savolo tvojega hifhuvanja dro v(i hvale vrie-dni? Mienim, da nikar! Tolko riedkeli, tra* ve-povneh shitna liepeh poleh, tolko s'me-ham obrailieneh travnikov, tolko prasneh hifhneh vertov, ktiri fe povfod snajdejo, nam dajo na snanje, da ktiri rajnifh-nameft' v' vafheh mofhnah , do fe dobe fhe nerodoviten v'semli leshi. Tukej vam nozhem praviti, kako imate fvoje njive ino travnike obdelovati, da bi shito ino trava na njih rajfhi ino vefelejfhi-rafla- Le eno vam bom pravi v, in od nje k'vara govori v, namrezh; kako morete prav lehko, v'kratkem ino tako rezhi saftojn ktiri rajnifh perdobiti. To opravilo , ko val* ga bomvuzhiv, ,fe lehko bres samude vftga drujega dela opravi, tudi bres fhkode dru-geh dobizhkov; fhe semle ino fkerbi ne potrebuje toliko , ino vender je fhe po velko krajeh le malo f humana — jas mienim ,Sadje- reja. Zhel bi tebe, lubi moj perjatel! kdo re-kuv * vifh, tule imafh en kof semle, od ktirega vfe leto kumej enega ali dva kofha trave dobifh, pojdi, jas ti zho perkasati, kako bolh moguv is tega kofa defet rajnifh f kupiti J — ali bi fe ti ne ponagliv, to fkriv-noit svedeti od njega? Al bi ne barav, kej'/ kako ? — kada ? al bi ne vfako befiedo, ki ti jo rezhe, globoko v1 ferzefi vsev, ino prav dobro ohranuv ? — Sa refnizo! — Pojdi tedaj s'meno v'te bukvize; vuzhiv te bom, kako morefh dofti dobreh ladunof-neh drevef perdobiti ino ii srediti, s'ujemi fVoj prašen vert, fvoje travnike, ino ktiri kraj fvoje semle obfaditi, ino tak' sraven do-bizhka, ki ti ga sdaj semla da, fhe en dober fad sa fvojo jied, ali sa*pijazho, ali pa kako robo sadobiti, is kfire (i morefh fheliep denar sa druge potrebe fkupiti. Ne sgovarjaj fe, rekozh t „moja semla sa laduuolne drevefe ne vela nizh; per mene fadja ne rafte." Alfishie fkuliv? Pazh pra-vifh,. tak' je! — Jas te pa vprafham: ktiro ladje ino kak'fi ga (kuriv faditi? Povej mi, al vfako serno, ki ga vfejefh, tudi rafte, ino fadu pernefe ? Nie li treba, da fimojfrerna f Janje, da semlo prej sa fietvo obdielafh, da V pravemu zhafu fejefh, ino shito, kader rafte, oplevafh, ino fhe s'ktirem delam ofkerbifh? Vfaka semla, svunaj velike blate, je sa to, al uno fadje dobra; al ne sa hrufko, pa faj sa jabuko; al ne sa jabuko, pa faj sa zhvefhpelne sa zhriefhnje ali sa orehe. Pa nikar vfakej semli nie sadofti, da lefnika v' njo vfadifh; ino gapevzafh; temozh v'kti-reh krajeh murefh semlo tudi prej perpravt-ti, ino per drevefnej rafhzhi vezh fkerbi do njih imeti, al hozhefh ladja dobiti. Ne sgovarjaj fe delej: „Zhimii fo mi Pa-dunofne drevefe? faj njih fadje ne dozha-kara!« Tako hitro kaker pfheniza ino ovef i - • slafti ne raftejo; pa refuiza je, da en dobro ofkerblen pevzar nikar fhe le v' 15 ali 20 listah, temozh shie v' kratkem zhafu fvoj fad perkashe, od leta do leta vezh dobizhka da, ino do fto ino vezh liet rodoviten oftane. Poftavimo pa, da te fmert prej prenagli, kaker fi fadu po fvojej fkerbi moguv dobiti: al nimafh otruok, ktirem bo danfal jutre dobizhek po hvali? al ne viefh, da, zhel fvoje pohiflitvo ino vef fvoj dom komu na prodaj poftavifh, tebe kupez sa fadja deli prezej bolfhi kupzhijo flori? Kader bi nafhi ,Starejfhi tako nemarni, kaker mi bili rekli* „fadnih drevef nozhmo faditi, kir njih fadja ne dozhakamo" tedaj bi mi fhe danf bres fadja bili. Kar nam difhi, murmo tudi drugem dovofhiti! Kader nobeden ne feje, tu* di nobeden ne shenje] — »Spravite fe tedaj, lubi moji ,Slovenzi na to opravilo, ko vam ga bom v'teh bukvizah raskladav; pojte v' fvoje verte ino travnike obfadit jih s'fadunofnemi drev^fi; pa ravnajte tako, kaker fe vam bo povedelo ! — V teh bukvizah bote naf hli, kak' fe vfe to sgodi. Prav sverti jih preberite, pa ohra^ nite ino bogajte tudi, kar bote brali. Ino zhel v'kakeh lietah fe vafhe hifhe m-'d lepo zve-tezhemi dreveTi fkrijejo ; ino v'jefeni veje o i fadja potvarjene jemejo pokati; tedaj fpom* nite hvaleshni na moshe, ktiri nam take buk, vize pifhejo, ino tak fpomin je vfa plazha, kar je sa fvoje delo shelo. , . ' P e r p r a v 1 e li j e, k' navuku na ,Sadje - rejo. Prej da fe vuzhimo, kako fe fadne dre-veTe sredo ino v'dobizhek. fpravijo, je potrebno vedeti fhe drevefno naturo ino podobo, ino v'kaj fe drevo rasdeli, ino od tega fe bomo fedaj pogovarjali, ino flifhali is kaj, ino fkos kaj vlako drevo poftane, kako rafte, ino shivi. — Shivi, flifhim jas pra-1'hat, kaj al drevo shivi?—Toeda, perjatel! nikar ko zhlovek, shivina ino sverina,temozh tudi vlaka goba, vlaka ohlanza ino vfako seljize, od narmenfhi trave, noter do velikega ordha ino doba ima fvoje shivlenje. Poglej enkrat jabuzhno serno, ali zhre« fhnjovo kofhzhizo! v'tem majhnem krajzu feme ali zima velikega drevefa fpije. Pofadi serno, ali kofhzhizo v'dobro semlo; tam fe rasmozhi, raspihne, ino po enem zhafu nikar ko s'eno majhno koreninizo vdere pod fe, ampak tudi nad semlo dvoje perje, ali dva lifta pomoli. Sdaj fe po malem koreniniza v'semli rasfhirja, te dvie pereti poganjata v'deblo, da fe na vifh vsdiguje; is debla fe verh rasproftiera, ino v'ktireh lieteh vidimo drevo ftati, ktiremu fe zhlovek zhudi. Obras takega doraf henega dreveTa fe na tablizi vidi, ktira je sadi tem bukvizamper-vesana. Kader na drevu pogledafh, najdefh na njemu poglavitneh dielov troje, namrezh; i. Korenino. II. Deblo ali penj; ino III. Ver h. Od vfakega teh trojeh najte da sviemo, kar je nam na navuk od fadje-reje potrebno. I. Od Korenine. Per korenju najdefh t. ,Serzhno korenino, ktira ravno nasdol pod drevo v'semlo rije. Kolko glo-bokejfhi je semla, v'ktirej drevo ftoji, tolko globokejfhi ie tudi velka ali ferzhna korenina v' njo saliese. Nje pofebna flushba je, drevo v' semli obdershati, ino pred lilo vetrov ob-varvati ga. Drevje, ktiro v'plitlej semli rafte, ima zelo kratko ferzhno korenino; pa ravno tako drevje tudi od vetrov narvezh terpi. Dele j najdefh 2. ,Stranfke korenine, ktire fe na vfe kraje okol velike korenine pod semlo ras-fhirjajo. Vezhi ki je drevo, vezh ima ferzh-na korenina takih ftraniz, ino bol fomozhne; sakaj tudi one pomagajo drevo v' semli vterditi. Is teh ftraniz rafte j o na vfe kraje. 3. Tinke, lefene koreninize, ali fefavke. Te fe pefebno po verhu, kir dobro semlo najdejo, raspreftierajo; fkos nje korenina ino drevo fvojo rejo, ino vezhi del tega, kar k' jVojemu shivlenju ino k'raftju potrebuje, is semle na fe poteguje. Bolfhi ino mehkej-fhi ki je semla, poktirej fe te fefavke rafte-gujejo, liepfhi ino hitrejfhi rafte drevo. Na-fproti pa drevo vmerje, ali pa faj slo flabo rafte, kir fefavke i'kos kamenje liesejo, ali kir per mladeh drevefeh tolko trave nad korenino rafte, da fefavkam vef fok is semle odkrade. Is tega fe vuzhimo t Pervizhj da je ferzhna korenina, ino med njo fefavke narjimenitnejfhi diel na drevefu. Drugizh t Da drevo ne rafte prav,ne fadu pernefe, prej —ali bres tega, da korenina dobro semlo naj de, ino fe v'njej obrafte. Tretjizh: Da muremo per faji rrf|i-deh drevef, kolker je mogozhe tak kraj li isvoliti, kir je dobra perft^ ali pa faj vezhi jamo iskopati, ino korenino s'bolfhi perft-jo obdati. ,Shtertizh: Da murmo korenino pred vfo fhkodo obvarvati, ino dobro gledati, da — kader blisi drevef orjemo, koplemo, ali kako drugo delo s'ojilrem orodjarn delamo — fe korenina ne prefieka prebode, ali druge rane dobi. Petizh: Da je potrebno per mladeh drevefeh travo, ktira nad korenini rafte, vezhkrat oplievati ali ispipati, da flabej korenini fok ne jemle. II. Od debla, ali panja. Deblo ali panj fe imenuje tiftikraj dre. vela, ktiri fe od semle ino korenine, gor do perveh vej ali do verha fteguje, ino nad kti-rem verh ali krona ftoji. Deblo je per ktireh drevefeh krajfhi, per drugeh delji, ino v' zhalu fe is njega divji odrafliki perkashejo, kaker fo na tablizi sasnamenuvani. Al deblo rasloshimo, najdemo narprej a. Od svunej eno rjavo ali zhernkafto fkorjo, ktiraje ravna ino gladka per mladeh ino sdraveh — terda, ino raspokana per fta-reh drevefeh , ali per takeh, ktire nesdravo ino flaboraftejo. Tafkorja je, tako rezhi — oblazhilo drevefno, fkos ktiro fe pred nadlego vremena obvarje. Pod to fkorjo fe nam jprkashe; b. Eno tkanje, ena mreshiza, ali ena mnoshiza tinkeh nit, podobno enej vezhkrat vkup sravnanej pajenzhini. Te niti fo tov-fhi od svunej per fkorji, ino tinfhi od sno-trej per lefu. Tukej fo shile, fkos ktire voda , ino kar drevo k'fvojej rafhzhi potrebuje, is semle ino korenine do verha , ino is verha drugizh nasaj v' korenino tezhe; tukej je delavniza, kirfe drevefni fok obdeluje, kuha, ino k'drevefnej reji perpravla; s'eno befedo, tukej je drevefno ferze. Snotrej per lefu to tkanje po malem terfhi podaja, inomesdro diela, ktiro — kader fe odlupi, sa eno obeso vela. Vfako simo fe to mesdro zelo oterdi, lief perhaja, ino kaker en nov krienz v'lief perrafte. Ravno is tega fe ftaroft drevefa leh-ko fposna, kader deblo blisi korenine vprek preriesheino. Koliker fe takeh krienzov fliteje, toliko liet je drevo ftaro. Delej proti friedi najdemo c. Tifti lief, od ktirega fmo ravno fli-fhali, kako povftane, ino vfako leto perrafte. On je narterfhi kraj debla, ino drevefa; ima pa tudi majhne shlebizhe, po ktireh lok tezhe. Per ftareh mo boliehafteh drevefeh fe ti shle-bizhi po malem sadielajo; lief od snotrej, ali v'krajeh vef fuh perhaja; drevo pa vender shiviino rafte, dokler — kaker fmo flifhali — orudje njegovo rafte, ino shivlenje pofebno le pod fkorjo tizhi. ,Sliednje, kar v'debli najdemo, je d. Stershen, ktiri v'fred debla v'enemu shlebizhu Ieshi. Dokler je drevo fhe mlado, drevefni fok tudi po ftershenu gor ino dol lie-se, ino k'rafhzhi perpomaga. Koliko ftarejfhi pa ki drevo perhaja, sa toliko manji je ftershen k' njegovemu shivlenju potreben; ino dofti vidimo drevef, ktire fo votle, ino fuhe na friedi, ino vender raftejo. Ta je taj podoba, ino ti fo imenitni kraji na debli; pa nikar ko farno deblo ampak tudi vfaki koren, ino vfaka veja na drevefu je tako ftorjena, to je, ima enako fkorjo, mesdro lief ino ftershen. Is tega fe vuzhimo, Pervizh: Da je fhkodlivo, drevetu fkorjo odlupiti, ino shile, po ktireh fok liese, bres pokrive vremenu vunpoffaviti, Zhe fe to sgodi, je potrebno, da masho naredimo, ino odlupleni kraj s'njo samashemo. Dru.gizh: Da je fhe fhkodlivejfhi, shi-le, aH mesdro preresati, prefekati, ali drevo raniti. Kader fe ti v'perlt, ali v'nogo vrie-shefh, al vfiekafh, tedaj fe kri raslije, bo-lezhina fe ftori, inozhel rano ne sazelifh, sgo-diti fe more, da od rane vmerjefh. Taka je tudi per drevefeh. Zhe jih ne varjefh, ino rano s'vofkam al s'kako drugo masho ne obe-shefh, tako fe fok is rane raslije, drevo rjavka-fto perhaja, ino al taj zelo vfehne, al pa per rafhzhi terpi, IIL Od Verha. Ver h je tifti kraj drevdfa, kirfeveje is debla rasproftierat sazhnejo, Vfaka veja je, tako rezhi, eno novo drevo, ktiro fvojo korenino v'debli ima, ino fkos deblo fvojo rejo is semle na fe poteguje. Na vfakej veji, kader vezhi perhaja, fe druge menfhi nafajajo; is teh fefpet mlajfhi odrafliki na vfe kraje ftegujejo; ino tako fe verh po malem raskof hati, da nam, zhe pod njem ftojimo, fonze ino nebo f krije. Kako veje sraftejo, vfako leto vidimo.- shie mlado — kumaj is kofhzhize, ali serna israfh-zheno drevo nam na debli, pofebno pa proti verhu veliko popkov ali berftov perkashe, v' ktireh fe — kaker pifhe v'jajzetu —zima dre-vefna ali vejina snajde. Is teh popek ali berftov fe v'vigredi mladize perkashejo, ktireh tri forte posnamo, namrezh; s. Tifte, ki is ene tovfte, debele veje, ravno na vifh raftejo, delezh rasrasen popke na-1'ajajo, shie Vpervem leti sa dvie al tri pedi dovge ino"sa en perft debele sraftejo. Ino te inladize le pravijo vodenize, kir drevefu narvezh vode ali loka jemlejo. Vfaki jih leh-ko posna. Poglej Nr. 4. ino g. 2. »Sadunofnize fo pa narmanjfhi vfeh mladiz ino nardrobuejfhi, imajo popke blisi vkupej, ino narvezh fadja nofijo. Nr. 6. 3. Le fe nize fe pa pravijo tifte mladize, ktire ne raftejo tak vifoko, kaker vodenize, pa tudi ne tak tinko, kaker fadunofnize. Poglej Nr. 7. Na fadunofnizah najdefh delej: 1. Reditni zhop, kir fe reja na faduno-fhenje perpravla ali fkuha. Poglej Nr. 9. Ta je taj tifta i'-hramba, kir fe is korenin f kos deblo ino fkos veje potegnjeni fok na rejo perpravla, da morejo popki poganjati v'zviet, ino potle panofhenju pa v'fad, ktirega reditni zhop nefe, Delej najdefh na njiem ; 2. Zvetneh popkov, ktiri fe na njiem nafajajo. Poglej Nr. 10. Al je vreme toplo, pa rasprafnejo fe popki 3. V'z viet. Nr, u. Pa nikar vfi popki ne zveto, neki fe 4. Sprebernejo vMiftje. Nr. 12. Vender raftejo pod temi liftami fhe drugi popki, ktiri bojo na leto fadja nofili. 5. Is reditnega zhopa rafte fadovitni mulazh, poglej Nr. 13. Pod reditnem zho-pam je 6. Prašen lief (.tiuivf&ofi) Nr, 14. Ta je taj vfa od drevefne podobe. Ktiri tedaj drevo tak drobno posna, to tudi ve-dev sTadjerejo obhoditi fe. Le pogleduj po* dobo po numrah, ino v' kratkem fe bofh na-vuzhiv j kar je ti potreba vedeti. K a s a v e z. Pervi Rasklad. Od vfakda nje , Sadje - veje- I. O d ft a v i k. Stran Kako fe more lehko ino v'kratkem fadjeh drevef dobiti — — — 3 §. i. Kakfhna mure biti perft v" safadnej gredi 5 g. 2, 3, Kada ino kako je narbol prav , sernje vfaditi — — — .— ^ §. 4. Pobizhek od sernateh debliz — io J, 5, Kaj je s'leta ftaremi drevefzi 16 II. O d ft a v i k. Od prefajenja drevef. 1. Kada fe drevefize prefajajo -— 18 1. Ktire deble — — — se §. 3, Kako fe prefajajo drevefize — 22 4- Kaj fe poreshuje na korenju — 23 §. 5. Kaj fe poreshuje na verhu — 25 J, 6. Kako fe deblize safaja — — 26 III. O d ft a v i k. Kako fe diela v'vertu. 29 §. 1. Kako delezh rasrasen fe drevefe safado 29 g. a. Od poreshuvanja novo prefajeneh drevef 3 s Stran §. 3. Kaj fe poreshuje 'na ftareh drevefeh 34 4, Kaj je sa fiare drevefe, dane vmerjo 35 5, Ktirem fortam vfako semla lubi — IV. O d ft a v i k. Od safajenja mnogeh fort. 40 J, i. Od jabuka — — — 40 jj. 2. Od hrufhek — — — 43 (J. 3. Od zhrefhnj — — — 44 §. 4. Od fliv — — —; — 46 g. 5« Od marelz — -— — 47 ijj. 6. Od briefkv — — — 49 7, Od Lafhkega oreha —. — — §, 8. Od koftanj — — — 5o §• 9, Od fadunofneh germizhov — 51 P r i k 1 a d. N. 1, Prav dobro kelje ino drevefna masha 53 N. 3. Dobra drevefna finola — — — Drugi R a s k I a d. Od isvumlene ,Sadje-reje. I, O d ft a v i k. Od porozhanja — — 56 fi, 1, Kako fe porozna —— — 5y (j. 2, Od obeh preriesov — — 58 3. Od svesanja obeh mladiz — 60 §.4. Kada fe porozha — — 61 j, 5. Kakf bne murijo biti porozhne mladize 63 §, 6, Od debla, na ktirem fe porozna 66 §, 7. Od hod fe dobijo pevzovne mladiz* 7» II. O d ft a v i k. Kako fe fhe na druge vishe pevzije. Stran §. i. Orudje k'pcvzanju — — 74 §. a, Kada je narbol prav pevzati — 75 J". 3. ,She kake regelze sa pevzanje —* 76 III. O d ft a v i k. Oi pevzanja v'ziep — —* 79 IV. O d ft a v i k. Od pevzanja v'lup — — 83 V. O d ft a v i k. Od popkanja — — -—86 P e r ft a v i k. Pevzanje v'naries — — 90 Snamenuvanje velike tablize po numrah —• 94 ■ 1 Od 4Sadje - reje. ,Sadje - reja je dvojna: vfakdanja ino isvumlena. V fakdanja fe pravi, kader sernje vfajafh, od ktirega f-zhafam drevef, od teh pa fadja dobifh. Delo je ravno tako, kaker per oranju, kir tudi sernje vfejefh, da morefh latovje, ino na latovju ob fvojem zhafufpet sernje sadobiti. Dokler je pa ,Sadje-reja shie veliko tavshent liet zhloveThko opravilo bila, je pa zhlovefhka 'netrudnoft jo tako delezli dognala, da fe temu v'refnizi murmo zhudi-ti. Ludem pazh fhe nie bilo dofti, da je drevo le fadje po fvojej naturi nofifo, ampak fo fkufhali na vfe kraje, kako bi mogli ktiro flabo fadunofno dreVo permorati, da bi jim tako rezhi po fili bolfhi, ino ve-zhi fadje nofilo. kakerfhnega prej nie moglo nofiti. Zhlovek je to delo tak' sazhev A On On je namrezh v' vejo flabega drevefa mla* dizo dobrega drevefa vfadiv, ino tak'nare« div, da je ta mladiza lehko mogla v'deblo sarafti, ino na fliednje lamo deblo biti. Temu fe rezhe Pe v zanje, kar fe sgo M na vezh vish. Ravno sa tega volo, kir fe fkos pevzanje naredi, da mure drevo le vfajeno, da bi rektiv njemu perfileno fadje nofiti, fe ta tudi isvumlena ali kunfhta fadje-reja imenuje. Kunfhtna fe pa ne imenuje sa tega volo, j^aker da bi imev zhlovek per tom deli veliko vumiti, al na vfe kraje vuzhen biti. Nie taka. Včdnoft ali kunfht je slafti shlahtna ino liepa, pa vender tako lehka, da fe jih dofti najde deshe'fkih ludi, ktiri to opravilo dobro snajo, ino s'fvoje-mi sdielanemi rokami fkoro tak' dobro pev-zijejo, kaker vuzheni vertnarji. Isvumlena fadje-reja le lamo s'pevzu-vanjam pezha fe, ino toliko sda, da mo-refh ravno to fadje dobiti, ktirega shelifh ino rad imafh, ino da fe tudi mladem dre-vefam mozh da, da morejo dobrega fadja nofiti. Obie, vfakdanja ino isvumlena fadje-reja fta veliko vriedne, ino vfakemu zhlo-veku na dobre. Ino zhe bi lih kdo ne snav pevzuvati, al pa bi notev, fe pa faj more na vfakdanjo fadje-rejo obernlti, ino lis'to kaj perdobiti: sakaj na prizho ti poviem, da tudi bres pevzarjov dobrega ladja dofti dobifh, kaker bofh v'kratkem fhlifhav. Pervizh bom govori v od vfakdanje! Na verh pa od isvumlene fadje-reje, Per v i Rasklad. Od vfakdanje fadje-reje. Pervi O d f t a v i k, Kako femore lehko ino v'kratkem veliko drevef dobiti. Kdor hozhe mladeh ino pridneh fadneh drevef dobiti, naj vfeje njih sernje, ali pa pofadi fi ga, ino dobiv jih bo obivno. Kdor fto sern vfadi, dobi is njih ftuo drevef, ino kdor jih tavshent vfadl, jih dobi tavshent. A a Naj fo shie serne, pizhke, ali kofhize od jabuk al od hrufhk, al od zhvefhpelnov, al pa od briefk, vfe venler fzimijo ino fe perkashejo. Jabuzhno ino hrufhkovno sernje srafte v'pervem ldti fkoro sa eno ped dovgo, ino sa gofjo pere debelo. Pa sernje is kofhiz srafte vifhi ino debelejfhi. V drugem raftejo mozhnejf hi, ino v' tretkem leti je vfako deblize shie fkoro sa en perft tovfto al debelo. * Deble is sernet fo sdravejfhi ino bolfhi ismed drugeh. Ktiri je moder, fi jih sredi mladeh dreveflam, ino ne snofi jih 's dobrave; sakaj lefniki, ki fe v'dobravi iskople;o» fo malovriedni, burniino is med ftuo rjih kumaj eden dobro die; na vertno perfl fe ne morejo navaditi, dobivlajo radi Ti k, nofijo posdnje fadje, ino pogoflo pomerjo, kir imajo flabe korenine, ino na fliednje je vfa saftojn. Nafproti pa imajo sernatne de-beUe, ki fi jih fam srediv, dobro korenje liepo rafho, gladko fkorjo, ino doshivo dvie ino tri ftuo liet. Kdor taj hozhe do« breh ino pridneh drevef ime"ti, vfadi fi sernet. t 5 ■ Da fe ti pa prav ravna, povanzhaj na to, karti fedaj poviem, namrezh: kjuj, kada, ino kako fe pofaja sernje. §. i. ■ Kakfbna mure biti perft v'safadnej gredi (ty$ci\ltfč)l\U.) Treba lih nie, da bi perft bila slo dobra: sakaj sernetam tudi friednja semlina lii-bi, da je le perft sa en zhrevel globoko srahlana ino okopana, da fe more korenje vkoreniti ino rasproftrleti. Ktiri fi hozhe mladeh drevel le [sa fvojo Mino potriebo sredki, ftori narbol, da k'temu kak majhen proftor v'fvojemu vertu sbere; sakaj v'enem prodoru, ki je sa i zhrevel dovg ino sa t zhrevel fhirok, jih lehko ftojl 25 mladeh drevefiz, zhe fe lih vfako serno od drujesa sa 3 pavze fhirjave delezh rasrasen vfadl. To ftori vfaki po fvojej voli: Veliko drevef veliko , malo drevef malo proftora potrebujejo. Kdor pa hozhe slo veliko mladeh drevef imeti, ino sa-nje safadno gredo narediti,on mure k'tomu shie perpravleno semlino imeti, to fe pravi: Perft, mure shie vezhkrat v* pravej globokofti okopana, derni vfi sagniti al od simnega mrasa premrasheni biti, da nobena ftara plevka ne srafte vezh, kir mladem dreveTam nie fhkodlivejfhega, ko plevka. — Je semlina mokra ino mozhivna, pa ftori drage ali grabenzhe, da po njih voda odtezhe. — Tudi je slo potrebno, da fe kraj, kir mlade drevefize raftejo, v'pofebne grede rasdeli, da fe per vfakem dedi, ki fe per drevefizah opravla , lehko more do njih priti , ino da fe ne pohodijo al natergajo. — To fe pa tako vie, da safadna greda ne fmie na takem kraju biti, kir bi mogla shi-vina, kokofh, al kak otrok vThkodo jki. Proftor, kamer fe sernje vfadi, mure proti jutru ali pa poldnevi leshati- Na fien-zhnem kraja, kamer fonze ne more prav fjati, sernje ne rafie rado. Slafti sa mlade drevefe tudi nie dobro, al slo proti vrozhe-mu fonzu lesho: pa temu fe lehko pomaga; zhe jih le svezhier pridno polijafh, pa tudi narvezhi vrozhina jim ne bo fhkoduvala. Sadnjizh ne fmie nobene plevke ali lu-like biti na tom kraju. Plevka je narvezhi fovrashnik vfeh ohlanz, sakai ona jim od« vliezhe kar le farno reditni f6k, ampak tudi fonzhno toploto, ktira je viemu selifhu po-trebna. V semli, kir trava ino plevka ra-fte, sernje slafti szimi, pa ne perhaja debe-lejfhi kaker nit, ino ne vifhi, kaker sa dva pavza fhiroko. Naj ne rafte trava tam, ino tudi ne samudi vfaki miefez pleti. Tudi je fhkodlivo mladem drevelizam, kader drugo selifhe nad njemi rafte; sakaj kir diela fienzo, ino fonzhnej toploti v'bran ftoji ravno tako kaker drugo selje. Da kratko po-viem: Kraj mure biti od vfe plevke zhift, ino od fonza obfjan. §• 2- Kada je narbol prav, sernje vfaditi. Sernje vfaditi je jefiena narbol prav,- sakaj tovrieda fi morefh biti svieft, da ti is ftuo sem kuraaj eno smanjka. Kofhzhize pa to je, zhrefhnove, viefhnove, zhvefhpelno-ve, brieskove morefh shie po leti, kader fi njih fad shie fnieduv, v'semlo vfaditi, kir te savolo koftene lufhine vezh zhafa potrebujejo, da fe napjo, ino szimijo. Al fi pa to delo jefiena samudiv, pa „vender fhe nie sgublenega nizh; fhe tudi v'ired sime to delo opraviti morefh, zhe je le semla kopna ino nikar premrashena. Tudi fhe v'pomladu (v' vigredi, sbivasha) fe moriji serne pofa-diti, zhe fo le sdrave. Vender ti poviem, da je jefenfka fietva narbolfhi; sakaj sernje, ktiro fe poshnje vfadi, tudi poshnje fzimi, ino veliko jih zelo ne srafte. §■ 3- i Kako fe pofdja sernje. Reklo fe je shie, da sernje mure biti prav srelo« Pa tudi prav dobro ga murefh ohraniti, nikoli ne v' toplej al saniezhenej jifpi, tudi ne na takem kraju, kamer fonze feje, ampak na fuhem kraju, kjir fe sernje ne pofufhi. 9 Serne fe sa povdrugi, bol sa dva zola gluboko vfado, ino sa tri zole fakfebe al ras febe. Pa tam, kir fo velike safadne grede, bi ne bilo rozhno, vfako serno pofiebe vfaditi, bolfhi je jih vfjati. — To fe vie, da je bolfhi sernje vfaditi, kaker fjati, kir fe per fjanju taka liepa red ne dershl, kaker per vlajanju; tadi oftane per fjanju veliko sern sverha na perlli, ino te posoblejo tize. Sa to je bolfhi, zhel fe more sgodki, serne po redi vfaditi,, kaker fjati jih. Mienifh, da fo pizhke slo pofufhene, pa deni jih ktiri den v'gnojizo mozhit, pot-le jih vsemi, ino pofufhi jih malega kaj, po tem jih dej v'semlo- Tako namakanje ser-netam lubi, da veliko rajfhi raftejo. Kdor hozhe per tem opravili pravo red dershati, pofadi fi sernje vfake forte pofebe, in glej na kraj, kir je vlaka forta pofajena, ino anej fe na nja, vtakni po tifteh rasdeleneh krajeh majhne palzhize, v'kti-re fo Numare I. II. III. IV. V. i. t. d. vriesane. Doma pa imej kak papir so. hran j ea, na ktiri fi prej sapifav, na ktiro forto vfaka Numara kashe, Poftavim: Nr. I. Sernje od Vlifhanzgar-jovr. Nr. II. Belize- Nr. III. Zhebulize. Nr, W. Sheliesnize. Nr. V, Tepke. Nr. Vf.Sim-nize. Nr, Vil. Kofmazhi, i. t. d. Tako red , vfaki lehko sapifhe, da iie sabi, kako je '[ sernje pofadiv; ino to sapifanje mu vfelej tekne, kaker ti bom lihkar povedev. Dobizhek je velik, kdri fe is sernja srejeneh drevefiz dobi. Od "pofajeneh sern dobifh narsdravej-fheh ino narterdnejfheh drevef, sraven ti pa tudi fhe en dobizhek perrafte, namrezh: zhel sernet pofadifh, ktire fo prav dobre ino slo velike forte, pa tudi fpet dobrega fadja morefh dozhakati od teh drevefiz, da j h lih ne pevzafh. Riefn je slafti, da je fadje od nepevzaneh sernateh debliz fkoro vlelej le menfhi, ino bol grenko, kaker je fad biv, od ktirega fe je serno vselo. Vzhafu pa dobi fe fadje, ktiro je ravno tak' dobro sa jied, kaker fad, od ktirega jeser-no bilo. ,Skufhva je to pofebno na kofh-zhizjera fadju sa dobro fposndla. Pofajafh; zhvefhpelnove - zhrefhnjove - ali viefhnjove kofhzhize, pa dobifh od njih drevefiz prav dobro fadje, da jih lih ne pevzafh. Tudi per Marelzah je tako, da fadje, ktirega do-bofh is nepevzaneh kofhzhizjeh debliz, veliko bol difhi, kaker od pevzaneh. Taka je tudi per sernatem ladja j sakaj tudi od nepevzaneh debl ga dobofh dobrega fadja narb61fhi forte. Pa profim vfakega, ktiri fe s'pevzuvanjam ne pezha rad, da fe poananafledijozhetri rezhi: Pervizh, da ne pofajafh drugeh sernet, kaker le takih-od ktireh vief h, da fo prav dobre lorte. Je jabuko ali hrufhka, od ktire imalh ser-no, nikar le farno dobre ampak tudi velike forte, sa toliko bolfhi je. Drugi z h, perraftejo te serne, da fo mlade drevfize, pa glej, al nimajo poftranfke mladize ali od-raflike, ternam podobne. Taki ternjaftiino bodezhi odrafliki na snanje ti dajo, da je drevefize fpreverglo fe, ino fvojo zeno fpre-meniio, ino da ti dobrega fadja ne bo per-nefio. Take je pevzati potreba, alhozhefh dobrega fadja dozhakati. Imajo pa mlade deblize liepo, veliko liftje, debele, okrogle popike, ino fo na vejizah bres ternja, tedaj fi savupaj, da fo dobre forte, ino takih morefh safaditi bres pevzanja. Tretjizh: Zhe fo te deblize leta al dva Idta ftare, dobro jim bo djalp, ako jih bofh preftaviv, al prefadiv; ino al fo na tom kraju slie" d vie leti ftale, jih pre-fadi fhe le na tifti kraj, kir hozhefh , da bi vfelej oftale. Pokaj pa po dvakrat predav-lati jih, bi me rad vprafhav ? To je sa de^ tega dobro, kir preftavlanje toliko vela, kaker bi jih na po v pev-z a v; sakaj golo preftavlanje shie dreveTu na pomrizh pride. Le na to farno fe poanej, da drevefize is dobre perfti v' kako burnejfhi ali shenzhejfhi ne prefadifh, to bi mu slo hudo djalo. Kdor te tri rezhf vie, vie tudi narpotrebnejfhi rezhi per fadje-reji, ino kdor fe tega navuka dershi, vezh perdobi, kaker bi ktiri mifliv; sakaj al tako ravnafh, ne dobifh le lamo dobreh drevef bres vfega vumlenja, ampak fe rado pergodi, da do-bofh is njih tudi fadje nove forte, ktiro prav dobro difbi; ino kar ti fhe poviem, dobifh is njih narterdnrjfheh drevef: sakaj nepev-zane drevefe narmanji ftuo liet del shivo kaker pevzane. Nekak moder vertnar fhe to perftavi, kar je fam velikrat fkufiv. Dobro je, pravi , da pofadifh z i e 1 o jabuko ali z i e 1 o hrufhko v'semlo, da serne israftejo, dobi v bofh is njih narbolfhi forte drevef. Zhudn6 fe ti ne more sdeti to, sakaj v'fadju je riefn narbolfhi ino najreditnejfhi fok, ktirega serne dobijo. Jabuzhni ino hrufhkovni fok je sernetu to, kar je materno mleko otroku. Ktiri fe taj s'pevzuvanjam nozhe pezhati> ino bi vender mladeh debliz dobre forte rad imev, temu poviem, da fi gleda dobiti tako jabuko, al tako hrufko, ktiro fi vofhzhi v' fvojem vertu imdti; pogrdbi jabuko al hrufhko, al fta shie prav srele, v'semlo, ino na j, da sernje fzimi. To je tako lehko delo » da ga vfaki otrok opravi. Drugi veliki dobizhek, ktiri ti perrafte is sernja srejeneh debliz, je te: Zhe na ta. ke mlade deblize mladize pevzafh, ktire i'o take forte, kaker serno (is kri-rega je deblize sraftlo) tedaj pa pevzanje prav dobro die , ino tudi dobi fe ladje nar-bolflii. Da me bol saftopifh, poflufhaj: Po-fadiv ft v'fvojcm vertu sernje od zhebuliz ino pergamot, srafle fo ti, da jih shie lehko morefh pevzati, pevzafh pa na nje fpet zhebulize ino pergamote, na prizho ti poviem, da bofh preslilalitno fadje dobiv. Mati je mati; mazheiha aie mati. Vdj! da vfaka drevefna forta fvoje pofebne laftnofti ima. Neke raftejo vifoko, neke pa nifko; nektire imajo obivno, nektire fpet malo foka; ene imajo terd, druge fpet mehek lief; per ti6' keh berft prej popanja, per nekeh posdeje« Poftavim fedaj, da pevzafh kako mladizo pergodnjega berila na deblo, ktiro je po fvojej forti le poshnjega berila, al pa, da pevzafh terd lief na mehek. i. t. d.; ti bo pa fhe narnevumiKJfhi zhlovek vedev, da fe tak drevefam le lila diela; rafhzhi fe bra- ni, ino velikrat dobi drevo tam, kir je pev-zano, prav gerdo gumpo, ali pa raite fpa-z^eno, ino tako dobrega ladja ne pemefe, kakerfhnega ti dozhakav. — Is tega fe vidi, kak' je dobro, da serne vfake forte pofeb-no na en kraj safadffh, ino da jih doma imafh po redi sapifane na papirju. Kuomer fe pa to preteshko sdf, pa naj diela'ino ravna po fvojej voli; farno to fhe perilavim, da pevzanje tudi bres tega vezhkrat dobro die; jas le pravim: Dobro je dobro, ali bolfhi je pa vender bolfhi. I *'**.;. Tako fe mure ravnati, kader fe sernje pofaja, ino tak' fe tudi prav veliko more dobiti mladeh drevefiz. Eno farno takfhno drevefize je vezh vriedno, kaker dvanajft divjakov is dobrave. Polajeno sernje, pofebno tiflo, ki je jefiena potadilo fe, fe perkashe shie v' pri-hodnem pomladu,"*) Vfe tifto leto nimafh drujega d^la s' njemi, kaker da jih pridno *) Pomlad, to je : vigred, bivash. 16 oplievafh, ino jih, kader je dovgo fuho vreme, svezhier polijafh. Kdor hozhe dobro srafhzheneh debliz fhe iifto jefen prefaditi, on jih bres fhkode prefadi. Bolfhi je pa vender, kader fe fhe le v'drugem pomladu prefado, kir njih tin-ke ino flabe koreninize huda sima slo per-tifka. Narbolfhi pa je , da jih eno leto smi-ram puftifh , da fe more deblo bol odebeliti, ino korenje prav vkoretiiti. S- $• Kaj je iloviti s'mlademi drevefzi, kader fo leta ftare. Nektire is sernja 'srejene deblize rastejo shie v' pervem leti sa ped dovge. Druge fo pa flabejfhi ino nishi. S' fla-bemi v' pervem leti fhe nizh nie, ampak naj jih le rafti fhe eno leto, dabojomozh-nejfhi ino debelejfhi. Tifte deblize pa, ki fo sa eno ped vi-foko, ino sa eno gofjo pere debele sraftle, i i? morem shie v' pervem ldti pevzati , al taj p o p k a t i, al pa porozhati, kar ti bom sverha bol pokasav, kader bom od isvumlene fadje-reje govori v. Sedaj ti farno to poviem, da porozhanje narbol lubi tiftem deblizam, ki fo fhe le leta ftare. Ino prav liepo je videti, kader fo majhne deblize , ktire fo pred malem fhe serne bile, fedaj shie pevzane, ino v'shlahtnejffai forte fpremenile fe. Drugi Odltavik. Od prefajenja drevdf. Kak' fe serne pofajajo, fini shie po-vedev, oftalo fhe je, da poviem, kak' fe narbol prav ino rozhuo prefajajo dre« vefize. To vedeti je narbol potrebno; sakaj, zhe lih v'fvojej safadnej gredi dofti imafh debliz, ktire fo v' narliepfhem taftju, 18 ino prav dobre forte, pa vender per fadje-reji ne bofh opraviv nizh, al ne bofh ve-dev, kak' fe prefajajo mlade drevefize. Ktiri ne prefaja drevefe tako, kaker fe fpo-dobf, on bo dobiv al taj le malo, al pa le poshnjega ino flabega fadja, tudi mu bojo dobile drevefe vfe forte bolesni, ino bojo v'kratkem pomerle. Per fadje-reji je pre-fajenje drevef narimenitnejfhi riezh. Kaker je imenitna, je pa tudi lehka navuzhiti fe. Da fe zhlovek le kaj malega poaua, jo pa shie v' ktireh minutah sapopade, ino jo potle saftopi vfe shive dni. Po redi bom praviv, kar je potrieba. §• i. Kada je narbol prav drevefe prefajatf. Narbol prav, drevefe prefajati je tedaj, kader je fok is debla v' korenine dol odte-kuv, to je, od kraj jefiena do vi-gredi, Vfako leto jefiena fok is drevef v' korenine sad tezhe, to ftori po tem, da liftje *9 odpade: Vpomladu al v'vigredi pa liese fok fpet v'deble, ino is tega pride, da deble fpet poganjajo ino liftje dobijo. Is tega vfaki fprime, da je od jefeni do vigre. di narbol prav, deble prefajati. To ti poviem, da nikoli ne prefadi kako deblo, ktiro je fhe povno foka: le farno tedaj ga fmiefh prefaditi, kader fi ga s' perfljo vred iskopav, da ga potle hitro safadifh, pa vender tako, da per tem deli perft od korenin ne pade. Dokler je lin je na drevefu, viefh, da je v' njemu fhe fok. Ne prenagli fe tedaj s' prefajenjam, ampak pozhaj, da liftje odpade. Ampak tudi v'vigredi, kader berft shie poganja, je prefajenje preposdi. Prefajati morefh jelena ino v' vigredi, pa tudi fhe po sitni, al je semla le operta. Prefajenje jefiena bol lubi, kaker po širni ino v' vigredi; le farno tega fe je bati, da v' kakej hudej simi merslina zhe do kore-B 2 20 nin ne feshe; ino al fe to sgodi, porr.erjo vfe novo pofajene deble od mrasa, ktiro fe fhe niefo prav vkorenile. Pa tomu je lehko pomagati, kader fe namrezh okoli nov sa-fajenega drevefa pridno perfti, ino na perft dovgaft gnoj natroG, ino nakopf, da merslina do korenin ne pride; V pomladu, ka« der fe mersline nie bati vezh, dej gnoj ino vfo nakopitano perft fpet na ftran. — Pa vender ne boj fe, da bi ti huda ino velika merslina vfe drevefize pofhkoduvala, ino pokonzhala. Nie taka. Velika merslina fhko-dije le koreninam tifteh drevef, ktire fo novo vfajene, ino fe fhe niefo vkorenile ,• per okorenjeneh dreveTizah pa merslina nobene fhkode ne flori, daje lih vfe korenje pre-mrasheno, sakaj merslina prejide po malem vfa, ino sibne is korenin. Ktire deble fe murijo ino fmiejo preladiti. Prefadfti morefh vfe deble, da bi lih le leta ftare bile. Pa per takeh rnladeh deblah, 2t ki imajo le majhno ino tinko korenje, fi rnurefli prefkerbeti, da (e fpet na tak kraj prefado, kir plevke ino trave nie, sakaj fi-zer ne morejo dobrega korenja delati, tudi ne rafti prav; sa take mlade deblize je nar-boJfhi, da fe, po tem, ki fo bile popkane, tkoj v'pervej jelieni iskoplejo, ino fe v'po-febno gredo prefado,viako od drujega sa pov-drugi zhrevel-rasrasen. Hiterno prefajenje takeh drevefiz je sa tega volo dobro, da fe jim more od globoke ali ferzhne korenine kaj odresati, ino da morejo poftranfke ko-korenine bol poganjati, kaker bom v' fhter-tem odftaviku jo pov^dev. V tej gredi naj ftojo mlade drevefize eno bol dvie leti, da fe vkorenijo. Potle jih fhe le prefadifh na njih kraj. K'prefajenju fo tifte deblize narb61fhi, ki fo shie preže debele, ino ki imajo veliko ftranfkeh korenin. Narteshi k' prefajenju fo pa tifte drevefe, ktire fo shie sa eno roko debele, al pa fhe debelejfhi, kit* od njih per iskopanju ino is- 22 isruvenju veliko korenja v'semli oftane al pa preterga fe, kar drevef slo fhkodije. §• 3- Kako fe vfajajo drevefze Kader deblize safajafh, narprej glej na to, da fe korenje koliker je mogozhe, ne pofhkodije ali rani. Isdreti ali isruvati deblize nikoli ne fmiefh, sakaj fizer fe vkon-zhajo poftranfke korenine, ktire fo slafti narpotrebnejfhi; temozh per tem deli fe perft s'kako fekirizo rahlo odbere, al pa fe opravi to delo s'eno mozhno sheMsno lopato, ktira je dovga, pa vender bol voska; tako lopato vtaknefh tak' globoko v'semlo, da s'njo na korenine ne feshefh; ino oddievafh perft ino odkoplefh jo; kader fi vfe to svefto opravi v, pa fkufifh, alfo korenine dofti srahlane, ino zhe fe tako najde, vsdignefh deblo is perfti. Ima peblo eno dovgo ferzhna korenino, mu ne bo fhkoduvalo nizh, ' zhe jo sa eno ped odrieshefh al odfiekafh; pa kaker fim rekuv, poftraniz le lepo varvaj. *3 Kaj fe poreshuje na korenju1? Je drevefize shie sgrebeno,najdefhpofebno na mladeh sernateh drevefeh eno farno-to vfto al debelo korenino, ktira je ravno v' globokoft sraftla, ona fe pravi globoka al ferzhna korenina; korenine, ktire odftraniraftejo, fe jimenujejo poftranfke korenine al poftranize; ino ako fo te poftranize tako tinke, kaker en laf,'fe pa pravijo; fefavke, doklier felajo fok is semle. Zhe fe na ddbli ena farna debela korenina vidi, tak' fe jej sa fhtiri perfte kouzod-rieshe, da fe poftranize bol odebelijo, in da fe morejo proftrieti. Vries pa ali rana na korenini fe s'drevefno fmolo samashe. Ima pa deblize vezh korenin, tedaj jim nizh ne odreshi, svunaj tifte kraje, ktiri fo per vsdignenju s'lopato, ali na kako drugo visho bili ranjeni. Vender fkerbno glej na to, da korenje bol kroglo vdershifh, ino sa tega volo murefh korenine, ktire fo is mej dru- geh nardelji, poreshuvati, ino drugem enake ftoriti. Na maleh koreninah pa, posebno na fe-favkah fe nizh ne fmie odresati; svunaj da bi bile slo fuhe ino pofufhene; le farno tedaj fmiefh sa nektiri telabiz ali noshni herbet vriedno jim odresati. Le to ti pofebno isrozhim, da fe varno obhodifh, kader korenje poreshujefh, varvaj ji, koFker je ti mogozh. Drujega fe nizh ne poreshuje, kaker i.) ,Serzhni koren- 2.) Korenine, ktire fo predovge. 3.) Tifte korenine, ktire fo per isgrebenju s'lopato ali kako drugazhi bile ranjene. Sakaj, zhe bi kaj pofhkoduvanega al fterganega na korenju nehav, bi po malem fhkoda bila fhe vezhi, kir bi rak sa-zhev jefti deblo, ktiri bi ga potle vmoriv. Od korenja dobivla drevo fvoje shivlen-je ino mozh; sa to fe mu bres potriebe ne fmie vseti kaj. i §. 5* Kaj fe poreshuje na Verhu. Verh fe pravijo vfe tifte veje ino vejize, ktire je deblo shie pognalo. Verh mure fe zelo nevfmileno oftrizhi ino poreshuvati; nar-liepfhi veje murijo prozh, ino per mladizah fe odrieshe toliko, da le nekoliko popkov oftane. ,Slabejfhi korenje ki je, manji mu fmie oftati popkov, dva popka fta mu dofti. M6zhne deble, ki fo fadja shie nofile, ino ktire miflifh prefaditi, murefh fhe bol nevfmileno oftrizhi, tako uamrezh, da jim le ktire reditne veje oftanejo. Debelejfhi deblo ki je, vezh mu murefh odresati. Ktiremu fe deblo fmili, tiftemu le fhkodije, on galfa fam febe. Pokaj fe pa murijo novo pofajene deble tak mozhno oftrizhi? To pride is tega, kir deblize v'pervem leti dela dofti imajo, dafe morijo prav vkoreuiti. Dafh pa novo vfajene-mu deblu dvojno delo, namrezh sverha da v' berft poganja ino fpoda pa v'korenine, tak mu malo mozhi oftane, kir jih vfeh rasdeh', ino sverha flabo poganja, pa fpoda burno korenje diela. To fhe vej: Mozhne rane, ktire fi ftoriv per poreshu-vanju, murefh s'drevefno fmolo samasati, al pa s1 drevefno masho (od ktire bora fhe govori v) da mras ne pokasi kaj. Prefajafh mladeh drevef pred simo, ne odreshi jim kmalo vfe veje, ampak le po malem: poreshuj jih per prefajenju tako, da ti na bresen ali Sufhez fhe kaj oftane k' poreshuvanju, kader je mras shie henjav. To fe flori savolo mrasa, ktiri per odriesa-neh vejah rad noter lili, ino perve popke fkasi. Narbdl prav je, da fe deble v'bresnu ali poftniku poreshujejo. Nosh mure biti prav ojfter ino rieshezh. §. 6, Kako fe deblize safaja. Narprej flori eno jamo v'semlo, kir hozhefh, da bi deblo ftalo. Pa jama mure vezhi biti, kaker jo korenje potrebuje, ino s!afti sa tega dedi vezhi, da korenine per tvojemuraftju povfod srahlauo perft najdejo. Dobro je, kader fe fpod v' jamo gnoj po-klada, ino s'nogami prav potlazhi; pa gov gnoj fe korenin ne fmie pertekniti, sakaj ko-renine fe murijo s'golo perftjo pokriti: na gnoj fe potle fpet perft natrofi. Pode pofadifh en kov v' semlo, da fe iriore deblize na njega pervesati, ino da je pred vetram obvarjeuo. Kov fe sa tega volo prej vfadi, kir bi fe lehko ktire korenine ranile, kader bi ga fhe le na fliednje perfadiv. Po tem fe drevefize vfadi, ino slafti nikar globokejfhi kaker je prej ftalo, al pa narvezhi le sa en zol globokejfhi. Okoli korenin murefh narbolfhe perfti pokladati, ktire le morezh dobiti. Perft, po-febno tifta, ki pride okol korenin, mure biti zhifta, ampak nikar kepafta ino nakopitaua,-sakaj natrofiti fe mure tako, da fe na korenine perleshe, ino da nobena korenina votla ne oftane, to je, bres perfti. Sa to je bolfhi^ da fe per safajenju s'lopato ne diela, ampak le s'roko, ino da fe vfi prasni kraji, ktiri fe najdejo med koreninami, svefto s'perftjo napovnijo. 28 Per pofajenju korenine tako po redi ino glih delezh rasrasen poklaiafh, ino raspro-itrefli, da fo vfe lepo ftegnjeneino na raftje poravnane. Ravno v'globokoft nobene korenine naj obernjene, ampak vfe fe murijo po ravnem preftrieti, tako, kaker pet perftov na miso pokladafh djavfh-jih narasen; sakaj, nikar globoke ampak po ravnem pokladane korenine fefajo narbolfhi ino nar pogoftejfhi fok. ,Si vfe korenine s'perftjo shie pokriv, potle pa opravifh delo s'lopato. Na fliednje fe perft s' nogami potlazhi ali potanza. Deblize fe1 na kov perveshe, ino potle mu-refhna vfehkrajeh, kir fe deblo na kov per-leshe, feno, flamo al pa meh fpodvtekniti, da fe drevefna fkorja ne rani ali oddere. ,She nekaj potrebnega fe ne fmie posabi-ti; ino to je, da fe narmanj sa en zhrevel od drevelza vfa trava ino plevka prozh fpra-ri. Doftikrat dofti ti ne morem povedeti to. Ta je vfa 'per safajenju drevef. Tesh-kega per tem deli zelo nizh nie, le netrud- iiofti fe vezh potrebuje, kaker pameti. —Je vfe to delo dokonzhano, ti drujega nie treba vezh, kaker pervizh, da mladeh debliz ob-varjefh pred sajzami, ktiri jih po simi radi oglodajo; pa lehko obvarifhjih, kader jih s1 flamo obvijefh, al pa s'ternjam sagradifh; le to vari,da ternje v'fkorjo ne bode ino tifto rani. prugizh, zhe v'prihodnjem pomladu, ali poletju dovga fufha pride, nie le farno dobro, ampak tudi potrebno je, da fe novo prefa-jene drevefe svezher polijejo. Tretji Odftavik. Vtem odftaviku bofh flifhav, kako delezh ras-febe fe drevefize pofajajo; — ino kako morejo mlade deble fvojo pravo podo-I bo ino vif liavo dofezhi, ino tudi kako fe fta-re drevefe poreshujejo, ino na bolfhi zeno perpravijo. §. i. Kako delezh ras-febe fe murijo drevefe safaditi. ,Se jih najde nefpametnih ludi dofti, ktiri drevef pa drevef shelo imen v' fvojem vertu, da jih le veliko imajo, miflijo, je pa dobro; sa to jih tudi safado drevo na drevo, tako, da je vert le vezh gojsdu podoben. Pa to jim fhkoduje. Sakaj kir drevo pred dreveTam floji, da fonzu ino pifhu brani do njih priti, tam dobijo drevefe vfe povno meha, lief perhaja fuh, riedko nofijo ino slo majhno, ino tudi to fadje, ki nolijo ga, nie dobro ino tudi bres barve. Sa to bogaj me, kar ti poviem: ■ Jablane, hrufhke, zhriefhnje sa-fadi tridefet zhrevlov, to je, dvajnajft ftopi-nj ras-febe. V i ef huje ne raftejo tak' vi-foke, ino-njim bo dofti, da fo le fedm-ali ofm ftopinj rasrasen. Tudi zhvefhpelni ino flive murijo savoftega le fedm ftopinj fakfebe biti. Pa Lafhki orehi in ko-ftanje, ktiri raftejo kaker lipe vifoko, murijo fe petnajft ftopinj ras-febe pofaditi. Kti- , ri taj hozhe vTvojem vertu vfe forte fadja imdti, on mure med dfema vifoko rafrezhe-ma4drevefma vfelej eno uisko raftezhe drevo safaditi. Narbol prav ravna tifti, ktiri fvojo drevefno verfto po redi potegne. Narliep- fhi je, kader drevef na pet voglov safadifh, uamrezh , kaker tule vidifh: o o o o o Ino po tej podobi imafh navfehkrajeh po vfem vertu, kirkoli noter ali vunftopifh, narliepfhi drevne verlte ino pot po redi ali shnuri. fl<>Ti Kako fe novo prefajene drevefe eno leto v'drugo, al leto sa letam poreshujejo. Vfako drevefize potrebuje v'fvojeh perveh Jieteh, doklier fhe nie fvojo vifhavo dofeglo, pofebnega poreshu vanja, da prav liep verh dobi , ino tako srafte, kaker bi ga rad imev. Kdor hozhe pertlikavze (groergbaume) poreshuvati, mure na nje vuzhen biti. Kir pa kmet s' pertlikavzi nozhe pezhati fe, ino mu tudi niefo potriefca, pa tudi nozhem fpomeniti kaj, kako fe poreshujejo. Kdor bi pa rad snav to, naj gre k'vuzhenemu vertnarju, da mu pokashe, kako fe poreshujejo, al paiiaviizhi fe poreshuvauje na pertlikavzeh is tifteh bu- 33 kev, ki fo jih Gofp6d Fajmofhter Krift na fvet-lobo dali v'Niemfhkem jesiku: 23on Wan* jung «nt> SOSactung t>et nu$u#en £5&jHume. Pertlikavze poreshuvati slafti nie lehko, bol lehko je tifte deble poreshuvati, ktire hozhefh, da bi ti vifoke srafle. Vfako lepo vpodobleno drevo mure tako srafhzheno biti. da fo njegove narnishi veje narmanji n zhrevlov nad siemlo, danazhlo-veka fpodej hodezhega ne fhterlo, ino mu ne branijo, fprehajati fe pod drevjam. Pa bres poreshuvanja male drevefze malokada raftejo tako, kaker bi imele rafti, ampak poganjajo od vfeh krajov mladize prav gerdo odrafh-zhene na videsh, ino oftanejo tudi vef zhaf gerde podobe. Per ftareh drevefeh nie veliko , al pa zelo nizh vezh opraviti s' pore-shuvanjam; bcMfhi je, da jih ne poreshu-jefb. — Pa per mladeh drevefeh fe naredi s'poreshuvanjam, da sraftejo po nafhej voli. To delo fe tako sazhne: Vpervem teti, ki je deblize safadilo fe. naj mu mladiz rafti, kolikerjih poganja; na 33 vfeh teh mladizah nizh ne poreshuj- Pa v' prihodnjem pomladu, kader fe hude mersline nie bati vezh, fe mu vfe poftranfke mladize s'ojftrem nosham blisi debla odrieshejo; ena lama mladiza fe deblu pufti, ino slafti tifta, ki je narmozhnejfhi, nardelji, ino narmanj fkrivlena. Ta farna oftaue, vfe druge murijo prozh. — To je pervo poreshuvanje. — Na tej mladizi bojo potle fkoro vfi popki do jeleni fpet nove mladize poganjali. Vle te pa fpet puftifh do prihodnega pomladu; po tem pa, kije narvezhi mras shiehenjav, fe vfe flranfke mladize blisi (debla odrieshejo. Ino to je drugo poreshuvanje. Ravno tako fe naredi vfako leto, ino deblo fe tako dovgo poreshuje, dokler je prav perraflo ino fvojo vifhavo dofeglo, to je, dotle, da je nar-fpodnja vejiza 7 al S zhrievlov nad siemlo.— Pa per flivah ino viefhnjah, ktire ne raftejo vifoko, je narnishi vejiza 5 zhrevlov nad siemlo tudi dofti vifoka. Je deblo fvojo vifhavo enkrat dofeglo, pa naj, da mu verh rafte, ino poreshuvanja C 34 je km j — ,zhna od. shirati. 3. H' kraju,Svizhana ali fviezhnika murefh vfe drevefe ozhediti, ino jim fuhe vep odresati. 4. Ravno tako jim murefh ti>1i vfc vodenize odrejati, sakaj, kir vfem vejam fok ino rejo jemlejo; o l tega pride, da fe vezhkrat narllepfhi drevefe sgorej na ver- 35 jiu pofufho, ino vef zhaf le del proti semli fuhe perhajajo, kir fo fe jim vodenize puftile, ktire vef fok farne poshro, dana vifh v'veje ne more lesti. Pa tudi od Vodeniz ti kaj imenitnega poviem. Per ftareh drevefeh, ktire shieho- : zhejo pomreti, fo Vodenize velko vrie- ■ dne: sakaj al fo poglavitne veje fkoro vfe shie pofufhile fe, napienja drdvo fvoje po-fliednje mozhi ino poganja vodenize. Alfe [to pergodi, tedaj fe odshaga drevefu vef fuh lief do vodenize, bol paodfieka femuverh, ino potle ftorjeua rana s'drevefno masho sa« mashe fe. Vodenize po tem, ki fo fvojo ftaroft shie dofegle, perhajajo slo fa- jdovitne, ino drevo more fhe dovgo shiveti. Tako fe ftare drevefe pomlajfhajo. \ S. 4- ,S'zhipm femore ftare m drevefam, ktire fo v'nevarnofti pomrieti, fpet na pomozh priti ? Kader hozhe ti kako drevo dobre forte pomrieti, ktirega bi pa vender rad del fhe ■ 3« imev , tak' mu vsami narprej vfe fuhe veje; sakaj, kar je enkrat mertvo, fe ne more vezh oshiveti j pode naredi tak'le: Stori jefiena preže eno jamo v' vertnern kote, naj iskopano perft sraven lesnati, ino versi v'jamo ktiri jerbaf dobre perftf. Zhres simo nabiraj per mefarju goveje kervi, iho vli jo v'tifto jamo na perft, ktiro fi prej no, ter djav ! prefekaj ino smiefhaj oboje prav, ino kader fpet uovekervf dobifh, versi vfe. lej od sravenleshezhe perfti kaj noter, ino premiefhuvaj oboje prav pridno. Pergodi v'brpsni okopli to ftaro drevo okol korenin, pa vender ptifti na koreninah perfti sa eno flabo dlan fhiroko. Pode pokladaj s'kervja namiefhane perftf sa pov zhrdvla tovfto na okopAno perft, ino pokri to vkervavleno perft s'eno drugo. Savsev fe bofh kar malo, kader bofh videv, kako fe bo tvoje drevo fpet pomlajfhalo. ,S'tiem fo fe shie 11 are dreveTe, ktire fo le na enej korenini fhe vi« fale, fpet poshivele ino fadunofne perhajale, Tudi per tifteh drevefeh morefh to fku. Cti, ktire shie davno niefo vezh nofile fad- |a. V ktratkem bojo fadja dofti nofile, zhe jim bofh take vkervavlene perfti dav. Al fi tega ftoriti po sitni samudiv, pa tkoj potle v' vi gred al po leti semlo okol drevefa okopli, ino vli kervi noter ino po-Kri jo fpet, bo pa ravno to sgodilo fe. Ktire forte fe v' vlake j semlini nafajajo, Bolfhi semla ki je, raifhi bo drevo raflo, vezh, bdifhi ino obivnejfhi fadja bo nofilo, Slafti je sa tiftega prav, ktiri ima semlo po vfem vertu ghh dobro. Pa goftokrat je semla bol friednja, pa tudi v' zhafu ravno lv'tiftem vertu na vfe kraja vpodoblena. Ven-Ber nie nobena perft tako flaba ino burna, da bi v'njej ena bol druga forta ne mogla rafti. Le farno to prav vej, ktira forta raj-flri tu, ktira rajfhi tam rafte. Ino sraven tudi nie najti nobene perfti, nobene semline, ktira bi fe s'pridnoftj,o ino delavnoftjo ne mogla perpraviti na fadunofhenje.-—Narbol-fhi perft je ta zherna, kir je slo rahla, ta- ko, da fe morejo v' njej korenine prav ras. proftrieti. Jilafta perft je slafti terda, ino teshka, jo pa vender morefh slo dobro fto. riti, zhe jo s'merglino pridno namiefhafh, Piefkaft ino rod grunt je fizer nerodo-vit, kir vfo dishovno vodo hitro popje, ino per koreninah mokrote ne derslri, ino tako fe sgodf i da fe korenine fkoro vfe pofufhd. Tako semlino pa lehkobofh mogev bol dobro narediti, zhe jo s'zherno al pa ilafto perftjo, al pasTusho namiefhafh. Narliujfhi je mokra semla, kir ne morefh ftoriti, da bi voda odtekla, v'njej nobeno drevo ne bo dobro djalo. Al pa morefh drage narediti, da vodaodtezhe. bofh videV, kak' fe ti bo tvoje delo obivno plazhalo. Jablan rafte v'vfakej semli, da je lih friednja, ino piefka, jila, ino kamzhizhov v'febe ima. Pa rajfhi fhe rafle v' rahlej fivnej semli, ktira je sravenfh globoka. V' mozhiv-nej inoniskej semli dobivla meh inopomer-je fkoro. Narbolfhi proftor v'lvojem vertu j daj Jablanu, 39 Hrufhka hozhe imeti fuho semlo, ino lopov kraj; sa to jo safadi bol proti fonzu. Pa tudi mokra semla je sa njo, kader kutine vfadifh, ino hrufhke na nje pevzafh, sakaj kocini lubi mtkio.kafta semla. ,Slive, namrezh: zhvefhpelni, fhter-bonzeli, marbolane imajo rade lehko ino rahlo semlo; jim pa vender mortfh v'vertu tift; kraj dati, ktiri je narmanji od fonza ob-fjan, zhe Jih bol proti fonzu bolfhi fadje nofijo, Zhrefhnje ino Viefhnje imajo rade fuho semlo, da lih nie fivna; ino kraj mure biti prav fonzhen. Is tega fe Iposna, da bi nevurrno bilo, enemu dreveUi dobro semlo dati, ktiro bi tudi v'flabejfhej lehko moglo radi; al pa da bi dre" vo, ktiro le v' dobrej semli ratte, v'flabo semlo poladiv. Al drevefe na pravi grunt ne prefadifh, ktiri je sa nje, bojo ti le flabo ino pozhafno rafle. Je pa vfe na fvojem kraju, bojo drevefe vertu lepoto delale, ino tiftemu, ktiri jih ima, vefelje. 40 ,S liter ti Odftavik. Od vfe forte fadja v'enem vertu saiadivnega. Kdor ima kak proftorn vert, ino sbelf od fadja veliko dobiti, on ne pofaja tkojo.l ene forte fadja, tem6zh od vfeh fort; on vfaja kofhzhizje ino sernato fadje ; tudi per-godnjo ino poshnjo; pofaja fadje na prodaj, sa jedbo, sa Mnenje, diela kif ali jefih 's nja; ino kader bojo Judi enkrat vedeli so fadjerejo prav obhoditi fe, bojo tudi navii-zhili fe, vino is njega perpravlati, kar veliko dnarjov ino dobro pijazho da. §. r. Od J a b u k a. Jabuko je ismed vfega vertnega fadja narimenitnejfhi. Pa vender vfi Jablani niefo od ene mere fadunofni, tudishivo eni del, drugi krajfhi. Mif hanzkar*) je eno slo dobro ino shlahtno jabuko; pa njegov zviet je slo v' nevarnofti, kir merslhia ino flana ga perti-fkata ino mu hudo diefta , da potle tifto leto ladja ne nofi. Dofti je, da v'1'htireh lieteh enkrat obivno fadja ima. Tega pofadi fhe ]e tedaj, kader fi drugeh shie dofti nafadiv, ktiri po fvojej forti vezh fadja nofijo: Bolfhi fo tifte, ki jim Niemzi pravijo §Soi^vorfcr« kir jim mras tako hudo ne die; drevo nofi [obivno, Iiepo, veliko, ino slo dobro fadje. ,So lietueino simue. Lietne fe morejo shie po veljkej Gofpodnizi ms drevo vseti ino jefti« Tudi Renete fo slo dobre, ktire fe v' ydiafu shlahtni kofmazhi jimenujejo. Al hozhefh, da bi slo foka-povne biie, pa naj jih vifati dovgo va drevefu. ,Se najdenjih *) Perczi pravijo Miflienfko jablko, to je fcec 0)ieifjnet*s?!pfef , ino is te Pemfke be« (iede Mifhenfko fo Nemzi naredili, ^afcnonjgev, ktira befieda je polie tudi v' Slovcnjim oftala. vezh fort, ino nektire dersho fe do Velike nozhi. Roshmarinovez je preliepo ino shlaht. no jabuko, ino dershi fe do poletja. Te ja« buke fe po velikej nozhi drdgo predajajo. Zhebulize ali riepnjiki fo tu Ji prav dobri, ino radi dersho fe. ■ Limonado jabuko, ali Limonovz fe po ktireh krajth tako jimenuje, kir je lemonj slo podoben, da lih farbo nima vfe-lej tako; to jabuko je veliko, ino prav dobro, iuo oftane do ,Sviezhnize, ima kratek ino melnaft rezel, ino v'zhafu je na fonzh-nem polu slo lepo rudezh. Te fo sladi narjimenitnejfhi ino pa ven. der fhe nikar narbolfhi forte. En priden gofpodar, ktiri do fadjereje vefeljeima, fe bo po malem vuzhiv, vezh fort fposnati, §• t* Od HruflieL O iHrufhk fe naj le ravno toliko mnogeh fort, kaker od jabuk. Tide, ki fo sapofu- 45 fhenje, vfaki deshelfki dobro posna. Pa tudi fhe najde fe jih veliko bolfheh fort, ktire po kmeteh ne poniajo. Le njih narjimenit-nejfhi bom fedaj jimenuvav. ,Sladkiza, ali fladka hrufhka je taka, da bi jo kralizo med hrufhkami jimenuvav; dovgafta je, ino nje rezel globoko tizhi. Nje lok je tak, ko zuker ,• ino nie farno sa fufhenje, ampak is nje fe tudi more narediti prav dobra Latverga, zhe fenje fok istlazhi, na ognju derslii, da tako pov-rie, ino fe fkuha, kaker lizer besovez ku-hafh ino nja gofhzho perpravlafh. Pergamote fo tudi shlahtne, njih fe najde veliko fort. ,So jefenfke ino «imne pergamote, obojne preshlahtno difho. Ki jih ras drevo vsemefh, fhe niefo sa jied. Naj da lefho en zhaf, potle bojo mehkushne ino difho kaker novjpu.ter.___ Kmeti fe bojo sav-seli, kader bojo perVobart tako hrufhko po-kufili. Drevefe nofijo obivno, ino hrufhke fe drago predajo, kader jih lepo ohranifh, da fe ne stlazhijo, ino gniti ne sazhn6. Kofmazhula je ena slo dobra in sa pokui' shlahtna hrufhka, V o d eni z a (<§?cf;tt>ct$crI)ofe) je prav Kepa hrufhka, kir ima selene ino rumene pafe, kaker buzha. Je slo dobra na pokuf, ino fe lehko proda. Ktire fo sa fnfhenje dobre, bofh lehko farh fposnav. Po vfeh krajeh kaker v'Niem-fhkem pa imajo tudi v',Slovenjem druge hijene. Od Z h r e f h u j. Zhrefhnje, ktire fe po kmeteh najdejo, fo vezhidel tako flabe ino medle, da liefn nie vriedno, jim toliko proftora puflki. Kdor hozhe dobreh zhriefhn imeti, on jih naj pevzije, kar fe narbol ino narlesheji s' porozhanjam sgodi; le farno ,"na to fe poanej, danamladizi, ki jopevzafh, noben zviemj popek ne oftane, kar fe per zhriefhnjah ino viefhnjah lehko pergodf. Le to je per tem fa Iju narhujfhi, kir drevefe vifoko raftejo , ino tize rade soblejo iadj?. - ,Se najdejo zherne, biele ino rude z li e pevzaue zhriefhnje, ino vfe fo preže velike ino dobre. . Viefhnje fo snano ino perjetno fadje, tudi nepevzane fo dobre, kader lepravper-sorijo ino tj^nno rudezhe perhajojo. Pevzane viefhnje fo slafti vezhi ino liepihi, pa vender niefo vfelej tako dobre, kaker tifte, ki jih niefi pevzav. ,Spomeniv fim shie, da is viefhenfkeh kofhzhiz prav dobre deblize sraftejo, da jih lih ne pevzafh. Hruftavke (9ftttareUen) fo tudi dobro fadje: med zhriefhnjami fo nekaka friednja forta, niefo tako kifle kaker viefhnje, ino ne tako fladke kaker zhriefhnje, pa vender fo vezhi kak?r une ob<£. Kdor hozhe bres pevzanja dobreh zhrefhnjoveh debl dobiti, on naj pojifhe fi kofhzhiz prav dobre ino velike fort*. Kader fe zhriefhnje ino viefhnje s^efam vred pofado, bo veliko bolfhi, kaker bi le farne kofhzhize pofadiv. 46 S- 4-Od Sliv. ,Slivino fadje je shlahtno ino per pohifhtvi velko vriedno. Ternoflni ino Kobihiize fo med vfemi narmanj vriedne, ampak vender fhe sa kaj- Ktiri Iudi po kmeteh miflijo, da to fadje kervolo ali grisho napravi; to pa nie riefn, sakaj vfako srelo fadje pofebuo pa srele flive fo narbolfhi ino narsdravejfhi jied tudi fhe tedaj, kader zhlovek tako boliesn ima. Mladi ternofelni fo tudi sa tega deli veliko vriedni, kir fo med vfemi deblami nar-b61 sa pevzanje, na njih morefh pevzati marelze, briefkve,ino drugo kofhzhizje fadje. Zhvefhpelni fo med f livarni narsnanejfhi forta, inorrav shlahtno fadje, ktiro fe more frovo jefti, al pa f kuhati ino pofufhfti. Pevzani Zhvefhpelni fo vezhi kaker nepevzani, pa vender nikar vfelej tak' dobri kaker tifti. 47 ,S h ter bon zel ni (3?«nf(ot») fo pre-shlahtne fiive, persorijo po malej Gofpodni-zi, zelo rumene ne perhajajo, ampak ofta-nejo vef zhaf le b61 selene, ino drevo ne-fe obivno. Marbolana («B?tra5ellc) je tifta tliva, ktira bi saflushila po vfeh verteh narpogo-ftejfhi safajena biti. Drevo pergodu nefe, ino ■v'zvetju je od vfeh kraj o v bielo kaker fnieg. ,S:idja tak obivno nefe, da bi zhlovek mifliv, k' leti ne bo mogla ga vezh nofiti. V Kronen-burgu na enem Niemfhkem kraju fe vfako leto fkord tavshent zentov Mirabel pofuf hi. Poglej! kak dobizhek imajo ludi per fadju te forte. S. 5. Od Marelz. (2[prifofett.) Marelfko drevo je ptuje fadje, ino sa tega volo mure tudi na prav toplem kraju biti. Sa to fe mure srediti per hifhah gor po ftienah inosi.leh, kir fonze prav persh&ga, ino kir pred huiem vetram obvarjeno ftoji. Shie nkol fvetega VJathia ino v'bresni zveti; ino sa to je mu poshnja merslina fhkodliva. Sadja nefe preobivno, ino slafti toliko, da 43 fe mure v' Majnifcu veliko Marelz odbratj, da une, ki oftanejo, bul persorijo. Ktiri per fvojej hifhi proti povdnevi kaj rozhne-ga proltora sa tako drevo ima, naj ne sa-mudi gapofadfti. ,Sadje fe drago preda. Marelza je en slo shlahteu fad, ino na-povni vfo iifpo s'narprijetnejfho difhavo. Po veiikej Gofpodnizi persori; pa hitro od drevefa jih ne jej, ampak naj jih lesh&ti kake tri dni, tedaj fo narbol sa jied. Marelze fe pevzajo na ternofelne al zirri-barje (zibare) v'prekroj, to je v'preziep, al pa fe porozhajo, ino al fe ti slubi popkajo. Kdor fe s1 pevzanjam ne vie obhoditi al pa nozhe, pa more tudi bres pevzanja dobre marelze dobiti; lejmarelzino kofhzhizo poleti pofadi,ino dobivbofh marelzino drevo obiv-nofadunofno; ino fadje od takega drevefa je v' zhafu velko bolfhi, kaker ktirega dobifh od pevzanen marelz, le farno to, da je fadje menila. Sraven tega je pa tudi to dobro, da take is kofhzhiz srejene drevefze dovgo obfto-ju, ino mras leshej preterpo, kaker tifte s ki fo pevzaiie. 49 Od B r i e f k v. Briefkva da fadje, ktiro je fhe liep-fhi ino shlahtnejfhi kaker marelzino. Brief-kve bol difho ino fo jimenitnejfhi isod vfega kofhzhizjega fadja; ino fe v' miefteh drago prodajo. Briefkva ravno ko marelza ima rada topuv ino fonzhen kraj, ino njej ravno kaker marelzi mras hudo die. ,Sizer fe pa lih tako, kaker marelza na ternofelno-vo al zimbarfko drčvo porozha ino popka. ,Sad je tifti den narbolfhi, ki je fe od drevefa pofnev. j S, * Od Lafkhega oreha. To drdvo naj ftoji svunaj verta, na kakem odleshnem kraju, da drugem dreveTam ino selifhu fienzo ne diela, ino fonzhnej lu-ahi ne brani obfjati jih. Kdor hozhe dobreh orieh imeti, naj po-fadl orehov jefiena s'lufhino vred, tako, da D So fo sa dva pavza debelo s'perftjo pokriti Ordhi raftejo dobro, ino trdba nie pevzati je. Pogofto prefajenje orehu ne lubi, pofeb-no kader je shie prezej tovft. Narbolfhi je tedaj, kader oreh tamta pofadifh, kir hozhefh, da bi vdrevefivfe. §• *• O d K o ft a n j. Koftanjov drevo srafte tak vifoko kaker eti hraft aH dob, ino v' vlake j semli rado rafte; tudi sazhne pergodi fadja nofiti. Pa fhe to drdvo safadi le v'kakem koti, da ti, kir je veliko ino viloko, na druge drevefe fienzo ne diela« Koftanji fesarodijo fk6s pofajenje, ako namrezh ziev fad v'semlo vfadifh; f kos po-rozhanje ino popkanje pa bo shlahtnejfhi. Koftanji fe ne fmiejo, kaker orehi zhres simo v'merslo semlo vfaditi, kir lehko smersnejo; ampak vsami en ftar lonz ali pifker, poftavi koftanje noter, tako da en malo piefka fpod denefh, na verh pa koftanje, na koftanje fpet piefek, sverh pief kapa fpet koftanje, ino tako do verha, piefekfe pa prej kaj malega s'vod6 pokropi, ino tako jih naj leshati zhres simo v'klieti ali v' hramu. Vtem piefku zimijo koftanji, ino v'pomla-da, kader ne mrasi vezh, le pifker rahlo potrupi, po tem fe vsemejo koftanji vun; ino fe safado na tifti kraj, kir hozhefh, da bi ftali. Le farno nato povanzhaj, da ifzi-mene koftanje rahlo s'perftami primefh, ino v'siemlo vloshifh: kir zime lehko odpadejo, kader le terdo primejo. Od fadunofneh germizhov. Kdor nozhe noben proftorizh v'fvojera vertu prašen puftiti, ampak obdelati ga, da mu tekne, tifti tudi na fadunofne germizhe ne bo posabiv. Sakaj tudi med germizhami fo triforte, ktire fadje nofijo, namrezh per-vizh: Grosdizhje (3o&antir»&eere, OJi&eiTefa). Drugizh: kofmato grosdizhje (mavhize) — (@tflChel&eere) Tretjizh, liefhnik. D a 52 Pervizb, grosdizhje je faj sa otroke eno prijetno fadje, ino po kriefu persori, Grosdizhji germ lehko perredifh ; le vsami eno lanfko mladizo , vtakni jo sa eno ped v'siemlo ino sraftuv bo zievgerm, in drugo leto bo shie fadje uofilo. Kdor pa germizh s'korenjam vred [safadi, on dobi fhe tifto leto fadja. Grosdizhja je veliko fort: je rudezho, zherno, majhno ino veliko, Drugizh, kofmato grosdizhje je tudi dober fad, ino fe ravno tako, kaker grosdizhje saredi. Najrajfhi rafte v' fienzhneh krajeh, Tretjizh; Liefhniki saredo fe, kader liefhnjake s'lufhino Vred pofadifh, al pa kader eno liefhnikovo vejizo perpognuvfh jo sa pet zolov globoko v'siemlo denefh, da le fam verhizh vun moli; take na pov pod siemlo djane mladize dielajo korenje, ino v'prihodnjem pomladu jih morefh prt.« laditi. Narlesheji fe sarodijo fkos korenin-fkeodraflike ($Bur$elfebDflfc) ktiri fe iskople-jo, prefado, ino sarodd. P r i k 1 a d. Eno prav dobro kelje (93aumfult) ino saze-livna drevefna masha, ktira ne kofhta nizh. K'temu ti drujega nie potrieba, kaker le gola kolomaft, al kolefna shvdrza, nam-rezh tifta zherna maft, ki fe od kolef po-fniema. To shverzo povfod saftojn dobifh, in kar belizha te ne kofhta. Ta kolomaft je savfe drevefne rane prav dober flafliter, kir fe drevefa tak' slo prime, da ga dish ne more odprati; po len pomaga, da vrozhina, po simi pa, da merslina dreveTu ne fhkodije. S'to dobro ino dobrokupno masho samashi prav svefto vfe rane , sariese, vfe fhpran-je ino pokize na ] lupi drevefnem, ino kader je potrieba, jih v'vfakeh dveh lieteh fpet na nove samashi. Kako fe en dober vofek sa pevzarje naredi. Vsami pov funta (libre) rumenega vofka, en funt drevefne fmole, pov funta terpentlna, en fiertel funta ovzhjega voja. 54 Vfe to vkupej fpiifti fv' enej ponovzhizi al v'enem trinogu na oglju, premiefhaj vfe. svefto, ino kader fe je f-hladilo, naredi is nja dovgafte kofizhe fviezham podobne. Ktfri ne potrebuje toliko imeti ga, naj vse-me polovizo, ali zhetertizo od tega. Tak vofek nie le farno dober per pev. zanju, ampak je tudi dober, da fe s'njiem korenine al pa vejize, ktire fi poreshuvav, sjtmashejo. Drugi Rasklad. Od isvumlene ,Sadjereje. o nefe, kir pa vender njegov fo-fed, kir pevzati sna, narliepfhi ino narbolfhi fadje dobivla, ktiro je dobro saj jied ino drago na kup. Na fhtiri vishe morefh pevzati: v prekroj al ziep; v'lup; V berft ali popek; ino fk6s porozhanje. Med vfemi fhtirimi je porozhanje narbolji. Kako fe na une tri vishe pevzije, fe 's bukev teshko navuzhi. Kdor hozhe v'ziep v'lup ino berft. pevzati, mure prej h-komu jiti, ktiri mu te opravik prav pokashe, sakaj per deli, ki ga fam vidifh, fe veliko vezh navuzhifh, kaker is bukev, — Da pa vender tudi bres vuzhenika vi. difh, kak'fe to delo opravi, najdefh sadi na kraju teh bukviz en drevefen pofnetik al zielo dreveTno pod6bo, ino vfe na ozhi, kako fe porozha, v'ziep v'lup ino V berft pevzije. Ino tudi opravilo per povzuvanju ti hozhem vfo tako saftopno povedeti, da jo bofh prav lehko sapopaduv. Ktiri od teh fhtirjeh vish le eno prav sna, tifti je shie unomu kuof, ki jo ne sna. Rekuv fim, tla je porozhanje narlesheji opraviti, ino jas dozhakam, da to opravilo fe vfaki bo lehko is teh bukviz navuzhiv, pofebno kir more sadi vef zhaf na podobo pogledati. ,S'porozhanjam bom sazhev. P e r v i O d ft a v i k, Porozhanje nie drujega kaker da fe dobra mladiza na enoflabo perveshe, tako, da obie vejizi vkupsrafteta, ino da is popkov dobre mladize zielo drevo srafte, ktiro po tem ravno to fadje nefe, kakerfhnega je drevo nofilo, od ktirega fi mladizo vsev. Per tem opravili denefh mladizo k'mladizi, namrezh dobro k'flabej ino burnej. Dobro mladizo bom jimenuvav, pevz6vno mladizo, uno pa, ki je na debli al pa fpodej per semli, to divjo. Al hozhefh to delo prav opraviti, murefh imdti prav ojfter nosh, fizer bofh le fkasji mojfter. S. r. Kako f e p o r o z h a. Per tem deli na tri rezhi povanzhaj. Narprej prerieshefh s'ojftrem noshizh-kam divjo mladizo tako, da je preries na divjej en zol dovg, ino v'pr^k, to je od fpodej proti sgornjemu kraju. Poglej podobo sadi, Numro; 16. Drugizh, da ravno tak preries ftorifh na pevzovnej mlaoizi v' prek ino slafti na dol, tako, da en preries dtujega ldpo pokrije, kader fe obie vejizi vkup svesheta. Is tega fam fposnafh, da mure ena mladiza tako debela biti, kaker druga. Sakaj ena mure fe perlezhi na drugo, da lup na lupu lesni. Trekjizh, da fe obie mladizi terdno ino prav vkup svesheta. Ta je vfa. Vej, da porozhanje vfe lorte drevelam dobro die, kofhzhizjemu ino sernatemu fad- 58 ju, mladem ino ftarem deblam, da fta le obie mladizi enako debele ino enakolietne, namrezh leta ftare. Kdor pa hozhe na porozhanje mojfter biti, temu fhe ndkaj poviem, le poflufhaj me, £3X101«. 9l" *b .'-A- T. mfcj Kako fe obapreriesa prav ftorita. Ozhitno je, da na obeh prerieseh velko leshi, ktira fe ftorita v'pevzovno ino v'div, jo mladizo. Bol fta gladka ino ravna ta dva preriesa, bol bo porozhanje djalo. Posvie-fti fe, da fe bofh to opravilo prav na urnoft navuzhiv. Temu fe lehko sgodi, kader le vezhkrat verbove al druge divje mladize prav preresati fkufhafh. Kader kolzhkaj zhafa imafh, ftorifh to delo v'jifpi, al pa per fprehajanju. Vezhkrat ki to delo opravifh, bolfega bofh navadiv, ino na fliednje ti tako od rok poj de, da bofh mladizi na enkrat prav lepo preresav. L §. a. Prej, ki pa obie prerieshefh, dershi pev-zovno mladizo k'divjej, ino glej, na ktirem kraju fta obie enako debele, sakaj tam prerieshefh divjo mladizo na gor, ino potle pevzovno na dol, ,Sta fe oba preriesa shie na pervi po« teglej prav ftorila, je fhe velko bolfhi^ Sgodi fe pa, da je en preries prekratek ali prerobaft fe ftoriv, pa murefh prav gledati iao anati fe, da bo preries prav gladek ino bres votline, sakaj fizer fe mladizi ne ode-neta, ino ne srafteta vkup, Vidifh, da fe prieries na preries prav perleshe, pa ofmukafh pevzovnej mladizi vfe popke do dveh al narvifhe do treh, ktire farne jej puftifh. Verh pa vfelej od-drieshefh pevzovnej mladizi, da morejo poftranfki popki bol poganjati. 60 S? 3« Kak' fe obie mladizi rozhno svesheta, »Sedaj fhe to poviem, kako fe obie mladizi vkupsvesheta. Da obie] prav sveshefh, imej lik o per-pravleno, ta je kaker papir tinka obesa is fpodnjsga lipovega lupa pometa. Ta lika mure biti sa tri telabze fhirdka, ino sa eno ped dovga, ino s'rumenem v6fkam al pa s'f kuhano fmolo namasana, da fe bol prime, ino da preries pred disham obvarje. Tudi voske pertene vesilze fo na pervesanje prav dobre: pa lika je vender bolfhi, kir mokro, to ne dershi tako dovgo. Pa fhe bol prav bo, kader s'pevzovnem vofkam, kaker fim ta prej popifav, kak platnen al perten kra-jiz prav tinko namashefh. Is tega krajiza i arieshejo fe dovgafte vesilze rjemenam podobne toliko, kar jih pazh potrebujefh. Take pertnene ino namasane vesilze fe primejo veliko bol, kaker fizefhni vofek. Sveshefh pa tako; Deni pevzovno mladizo na divjo, tako, da lup na lupu leshf. S'levizo obie mladizi per preriesu terdo dershifh, s'dtTnlzo pa ovijafh ju sazhevfhi od sverha na dol s'ti-fio liko al s'vesilzami* ktire fe farne prav rade primejo. Pridefh s'ovitjam na fred preriesa, pa pregledafh, al fe mladiza per ovijanju nie zhe premeknlla. Al vidifli, da je taka, pa poravnafh jo fpet, ino vijefh dotle da pridefh na konz, da lla oba preriesa prav pokrita. Potle varvaj, da per ovijanju mladizo ne premeknefh. — Tudi murefh pevzovno mladizo sverha, kir fi jo odresav, s' voskam samasati, da merslina ino dish jej ne fhkodujeta. Pa to fe mure fhe pred porozhanjam ftoriti, sakaj po poro-zhanju bi s'poreshuvanjam mladizo lehko pre-meknuv, kir fe je potle fkoro tri miefze ne Imiefh pertekniti, da more prav vkupsraftj s1 uno. §• 4- Kadil je porozhati narbdl prav. Porozhati je tedaj narbol prav, kader je sazhev fok shie v'dreveTe lesti. Per kofli V 6a zhizjem fadju fe to permieri v'bresni, ali poftniku, per sernatem pa v'Aprili. Pa naj. dejo fe lietine, da fe to prej, v'zhafu pa posdeje sgodi: sakaj Judi dielajo kalendre, Bog pa vreme da. Kir pa per kofhizjem fadju lok prej liese v'drevefe, kaker per sernatem, tak' je tudi potrieba, da fe uuo prej porozna, kaker toto. Narprej pridejo marelze, ktire go-ftokrat shie v' poftniku zvetd; potle briefkve zhriefhnje, hrufhke, ino na f liednje fhe le ja-buke. Tudi fhe v'Majniku fe morejo slafti ja* buke porozhati. Sakaj per porozhanju je to pofebno: frifhnejfhi pevzovna mladiza kije? rajfhi bo perrafla na divjo. Kdor taj dobreh mladiz v' blishnjavi dobi, on ftori narbol, da jih fhe tifti den, ki je jih odresav, porozha. Kak' je pa savoP Lune? al v' mladej bol v' ftarej Luni pevzauje bol dobro die? Na to nifhzhir ne gleda kaker le tifti, ki je prasno-vierz. Kader je dobro vreme, ino pravi lie-ten zhaf, tedaj je tudi prav, v' fvojem vertu diele opravlati, naj je shie miefenz mlad al ftar. Luna ino vfi planeti nimajo nizh opraviti per fadjereji. S. I* 63 Kakfhne murijo biti pevzovne mladize, Pevzovna mladiza ne fmie draga biti, kaker le taka, ki jel&aftara. Pa tudi med lietnemi mladizami je en velik raslozhik. Poviem ti fedaj, da je tr6je [mladiz, fo nam-rezh Vodenize, Sadunofnize, inoLe-fenize. Vfe troje murefh dobro posnati, ino to prav lehko. Vodenize 0Bafltt* fd)oflfO vfaki kmet posna; fo namrezh tifte mladize, ktire is ene debele veje poganjajo, raftejo ravno v'vifokoft, imajo popke delezh rasrasn, ino poganjajo v'enemleti vifhi kaker druge mladize, ino sraftejo sa en perft debele. Take mladize k'pevzanju ne velajo nizh. Sakaj ktiri takih mladiz jemle, dobi slafti v' kratkem eno liepo ino pridno srafheno drevo, pa fadja nanjiem nikoli ne bo doshive v. ,Sadunofnize (grud)tjn)eigc) fo is vfeh lietneh mladiz narmenfhi ino nartiufhi, imajo popke blisi vkupej, ino na njih rafte narvezh fadja. Pa tudi teh ne jemli kpevzanju, slafti nelb pergodnjo fadje, pa dreVo ne rafte na H vifh, ampak oflane bol nisko, ino ne shivi dovgo. — Narb6!fhi fo tedaj Lefenize (•&ofSftn)etgc) namrezh tifte mladize, ki ne raftejo tako slo na vifh, kaker Vodenize, pa tudi niefo tako tinke , kaker Sadunofnize. Te fo k'pevzuvanju narbolfhi. Kdor Vodenize ino Sadunofnize posna, bo tudi Lefenize posnav, kir je vfeh mladiz le troje. Kir lim ti fedaj to prej povedev, bofh me potle lehko saftopiv, kader bom praviv, kakfhne murijo biti pevzovne mladize. Per v iz h, sa pevzovno mladizo murefh eno lani"ko Lefenizo vseti, ktira ima mozhne ino popovnoma popke. .Sadunofnize fo slafti tudi dobre, kaker fimredtuv, pa lefenize fo vender bolfhi, pokaj, tifte fi shie flifhav. Pa vodenize zelo nizh niefo vriedne. Drugizh, mladizamure bitisdrava ino frifhna. Kir fe mladizhen verhizh vfelej odrieshe, fe pa hitro na ftroshenu posna_, al je mladiza sdra, va al ne. Je ftroshen rijavkaft, tedaj fe vejiza tako savershe, kir ti to na snanje da , da je premrashena, rakafta, al pa fizer bolehna. i 6s Tretjizh, mladizo murefh vseti od enega fadunolnega drevefa; sakaj mladize od nefadunofnih drevef ne nofijo nobenega ladu. Nerodovito fe pravi le tifto drevo, ki shie veliko liet nie fadja nofilo, zhel pa, da je le v' zhafu kak zviet perkasav le na njemu* Nafproti fe tifto mlado deblo, kije fe fhe le pred dvema lietama pevzalo, ne more nerodovito jimenuvati, da od takega mladega debla le tolizhko viefh, da je na njega bila mladiza dobre forte pevzana, potle pa morefh tudi od njega fpet mladize k'pev-zuvanjti jemati. Da to dobro die, viem fam narbol. Shtertizh, mladiza ne fmie fuha ino pofufhena ampak povna foka biti. Reku v fim, da fo tifte mladize, ki fi jih fhe le od drevefa vsev, narbolfhi sa porozhanje. Sa to pa vender bol ftare mladize ne saver-shi. Sakaj mladize fe odrieshejo fkoro vfe-lej shie v' bresni al pa fhe prej v' Sviezh-niku. Vfe take mladize fo dobre sa poro« zhanje, da fe le varje, da ie ne pufufho-K'temu konzujih tazhaf v'klieti ali v'hramu 66 v'piefku sohrani, al pa deni jih v'eno zhre. pino, ktiro fi s'vertno lusho napovniv. Ino tako fe morejo mladize na hladnem kraju dovgo obdershati, da dobre oftanejo. Je pa kliet tako topla, al pa perft tako mokra, da popki na mladizi naraftejo, al pa zelo poganjajo, tedaj mladize riedko vezh dobro diejo. S. 6. Kakfhno mure biti deblo, na ktirem fe porozha. Povddev fim shie, da fe more deblo po-rozhati, zhe je lih fhe le leta ftaro, in tako debelo kaker gofjo pere. ,Sizer pa naj je shie deblo ftaro, kaker hozhe, fe vender more porozhati na njčmu, pa le to vej! da fe le na njegoveh mladizah porozha, ktire niefo vezh kaker leta ftare. Kakerfhno je deblo, tako fe more na pet, defet, al fhe vezh krajeh porozhati. Pa tedaj ft le fkasji mojfter, kader bofh ho-tev na enem farnem drevelu po pet ino fhieft fort pevzati. DreveTu fe fk6s to le vezh fhkodije, kir fefok ne more enako-mozhno po drevefu rasdjati. Tudi narftarejfhi dreveTe morefh porozhati, pofebno kader imajo vodenlze;sakaj vo-deniza jim tedaj nefhkoduje, zlie" je le mladiza, ktiro s'njo porozhafh, dobre forte, ino da ima vfe laftnofti, kar fim jih prej praviv. Drugizh; prav dobro je, da fe na debli blisi tam, kir fe porozha, en popek pufti, sakaj on mure fok na vifh poteguvati. Pa po dveh miefzeh, kader je porozhna mladiza shie pognala, fe tudi tifti popek ki je oftav, varno odrieshe, Tretjizhi tri miefze po porozhanju, kader fo popki shie sa en perft dovgo pognali, fe jim vesik s' varnoftjo en malo od-veshe, da more fok bres smote hoditi po mladizi ino da jo vesik ne pertifka, ,S h ter ti z h fhe, kader fi vfe tak' fto-riv, pa bofh jefiena vfe mladize lepo sa- E 2 68 rafhzhene sagledav], ino ne bojo potrebuva« le vezh vesika; ampak nektire bojo pognale sa en laket vifoko, da fe bofh temu savsev ino fe prav rasvefeliv. Tako fim vfe povddev, kar je od po-rozhanja povčdeti, ino smotiti fe ne morefh vezh tak' lehko/ ,She enkrat hozhem vfe poglavitne re-gelze po redi povedeti, da jih ne posabifh, Per v iz h, Obie mladizi (namrezh po-rozhna, ino divja) mureta biti enako-debele, ino enakolietne, namrezh leta ftare. Drugizh, porozhna mladiza mure v* prek od sgor na dol preriesana biti, tako da je preries sa en zol dovg. Tretjizh, ravno en tak preries fe mure tudi v'divjo mladizo, ali v'divjaka fto-riti, le farno s' tem raslozhkam, da fe preries ftori od dol na sgor., ■ 69 »Shtertizh, preriesa fe murta tako floriti, da fe nizh votlega ne najde v'nje-ma, ampak, da je vfe gladko, da fe lup terdno na lup perleshe. ■\ Pet i z h, na debli fe vfi popki ofmuka-jo, ino vfe ravenveje odrieshejo , le en fam popik fe na debli pulti, ino slafti le dotle, da je porozhna mladiza shie pognala. ,Sheftizh, na porozhnej mladizi pok-kov ne pufti vezh, kaker le dva zhel tri. Tudi verhiz fe jej odrieshe, da poftranfki popki, bol poganjajo. ,S e d mi z h, obie mladizi fe mureta prav dobro svesati, ino fe poanati, da fe med vesanjam ne premekneta. Ofmizh, po treh miefzeh fe vesik na mladizah, ktire mozhno poganjajo, varno odveshe, da more fok na vifh testi. Devetizh , jimenitno je, da porozhanje vfemu fadju dobro die, namrezh per kofh-zhizjem, ino sernatem fadju. Sernato fadje fhe to pofebno ima, da le mure jablanfka 7° mladiza s'jablanfko, hrufhkina s'hrufhkovo porozhati. Pa kofhzhizje fadje vfe forte fe more s' kofhzhizjem fadjam zelo nesnane forte porozhati, ino mu ne bo djalo nizh. S- 7- Od kod morefh dobreh povzovneh mladiz dobiti. Is mladiz israftejo drevefe. ,Slabe mladize dajo flabeh drevef, ino od flabeh ma-lovriedneh drevef bofh flabega fadja dobiv. Kdor taj per pevzanju ino porozhanju s'vfa-ko mladizo, na ktiro namieri, sa dobro vse-me, on bo malo teka imev. Nektire drevefe nefo slo dobro ino veliko fadje, pa ne nelo vezh, kaker le vfako teto po pet al po de-fet fvoje forte fadja. Druge pa pernefo obivno dobrega fadja, pa nefo le vfako tretje al fhterto leto. Pa fhe nektire fo, ki nofijo vfako leto obivno, pa vender le tako flabo fadje, da ga fhe shivina ne jie. S' takemi drevefi ne bofh nizh opravi v, ino le malo fadja dobi v. ,Se pa najde fhe drugeh dreveT, ki vfako leto obivno in sraven prav shlahtno fadje norijo. Med fadjara je v'zhafu ktiro, ki fe slafti ne dershi dovgo, je pa vender drago nakup, ino je tudi pergodnje. Ktiro drugo fe pa dershi slo dovgo, ino fe tudi drago preda. — ,Spet ktiro drugo je dobro na fufhenje, al pa na kuhanje. Na vfe take dobizhke le dobro fe poanej, sakaj vfe to ti per pohifhtvi veliko pomaga. Veliko vefneh ludi jih mieni, da bi po vfem fvieti ne bilo bolfhega fadja, kaker je njihovo; to pa le sa del tega miflijo, kir fhe fvoje shive dnf niefo bolfhega fadja ne videli, ne poku-fili. Tudi pravijo, da bi burno fadje le bilo sa kif ali jefih al pa sa fvinje. Ta je gotova. Pa 's dobrega fadja dobifh fhe veliko bolfhi jefih, kaker is burnega, ino is dobrega fadja fe nareja jefih tak tak, da ga bofh fkoro sa vinfkega fhtimav, ino ga fhe enkrat tak' drago predaf h, kaker uuega, ki fi dobi v ga is malovriednega fadja. Ino al hozhefh fadje fvinjam ino govedi sa golo pizho na pitanje dajati, pa tudi bofh viddv, da bolfhega fadja rajfhi bo jedla shivina, kaker flabega. ,5' befiedo : b61fhi fadje ki je, vezh dobizh- -7* ka bofh iraev ino vezh dnarja bofh riefhiv 's nja. Kdor taj hozhe imeti dobreh dreveT, naj fi pojifhzhe dobreh mladiz. Sdaj fe pa vprafha: Od kodmorefhdo biti dobreh mladiz? Dobreh mladiz morefh dobiti dovol 9 zhe fe le na pot fpravifh ino koga s' liepo ogororifh. P e r v i z h , dobreh mladiz imafh v' zhafu fam v' fvojem vertu, al pa jih ima tvoj fofed, da fo le drevefe dobre forte ino prav fanunofne, sakaj tudi na desheli po kmeteh le najdejo kadaj prav dobre drevefe. Drugizh, morefh jiti po dobreh mladiz k'blishnej gofpofhzhini, kir v'njih verteh narbolfhi fadje rafte, ino sa to tudi narbolfheh mladiz dobofh, in vfa-ki vertnik ti jih bo rad saftojn dav, ino al pa mienifh, da bi potrieba bilo mu kaj dati , pa daj mu kaj malega, kar pazh mienifh, da je prav. Tretjizh, tudi ktiri Fajmafhtri po desheli imajo prav shlahtne-ga fadja v'lvojeh verteh, ino ne kofhta te nizh, kaker le liepo befiedo jim dati, ino dobiv jih bofh vezh, kaker jih potrebujefh. 73 Ino al jih v'blishnjavi ne najdefh, kir per naf fhe nie per vfakej Fari vfe forte fadja najti, pa profi. Gofpod Fajmafhtra, ino radi ti bojo kak perporozhen lifi: pifali na kakega vertnika al na kako Gofpof hzhino v' blish-njavi, da bofh dobiv mladiz na fvojo po-triebo. | Al fi dobreh pevzovneh mladiz shie dobiv, ino je v'pervem teti pevzanje po frezhi godilo fe ti, tak' potle v'drugem teti nie trieba ti vezh inde hoditi po pevzovne mladize. Sakaj po tiem, ki fi jih pevzav, bojo dobile fpet mlade odraflike, ktiri fev' drugem teti vfi do enega odrieshejo, ino taki leta ftari odrafliki fo fpet dobri sa pevzanje ino porozhanje. 74 Drugi O d lt a v i k. Kairo fe fhe na druge vishe pevz:je. Sedaj bom fhe praviv, kak' fe na druge tri vishe pevzije; fe pazh pevzije v' ziep, fe pevzije v'lup, ino.fe pevzije v' popek, kar fe tudi pravi popkanje. Slafti fe fhe na vezh vish more pevzovati, pa vfe fo le sa vuzhene vertnike, nikar pa s a kmete, ktirem je shie dofti, da le viejo te fhtiri vishe, ktire jih vuzhhn. Prej ki sazhnem, bom povedev, na kaj fe je per pevzuvanju poanati, ino kakfhno oruJje fe potrebuje: ino potle fhe le bom od pevzuvanja govoriv. §. i. Kaj fe per pevzuvanju vfe potrebuje, ino kaj je potrieba per rože imeti. Per pevzuvanju je narprej potrieba, da imafh dobreh mladfz. Odkod jih dobofh 75 ino kakfhne murijo biti, fim shie prej per porozhanju fpomeniv. Drugizh je potrieba en ojlter, kriv verten nosh. Tretjizh, ena dobra dreveTna shagiza, ktira je tinka ino prav rada rieshe. ,Shtertizh, en ojfter pe-refen noshizhek (gebermeJTer). Vfe to orudje mure biti prav ojftro ino rieshezho; sTlabern orudjam ne bofh velko opravi v, Petizh, lika (SSflUm&aft) al pa pertene vesilze sa vesho, jSheftizh, pevzovna fmola. §. % Kadri je narbol. prav pevzati. Kar fim per porozhanju povedev, tudi tu vela. Je vreme po fhent Mathiju dobro, tedaj morefh shie v'tem miefzu (v'Sviezhniku) pevzovati, pa vender le kofhzhizjo fadje, kir to prej poganja kaker sernato. S'ser-natem fad jam zhaj . do Aprila, al pa zelo do Majnika. Le pevzovne mladize tako ob vari, da niefo na pretop-lem kraju, sakaj kader popki otekli perha-jajo, nie s'mladizami nizh vezh sazheti. 76 Narprej, to je v'Sviezhniku v'Bresni, ino v'Aprili pevzajo fe deble v'prekroj ali ziep. Potle fhe le pride pevzuvanje v'lup, kader je namrezh fok shie v'deblo sliesuv, tako da fe fkorja rada od lefa odlupi. Pa v' lup fe le sernato nikar pa kofhzhizje fadje pevzije. V ziep fe pa pevzije sernato ino kofhzhizje fadje. Na fliednje pride popkanje; to delo fe pervizh opravi okoli kriefa, drugikrat o ,Shent Jakopelzi, al pa pred velko Gofpodnizo. §. 3» ,She nekaj od pevzuvanja. Pervizh, deblo, na ktirem fe pevzije, mure biti sdravo, ino dobro vkorenjeno. Al je deblo rakafto, ino njegov ftroshen rijavkaft ino nesdrav, tedaj bo delo saftojn. Vidifh, da fo rijavakfti ino zherni rinki okoli ftroshena, al pa da ima ftroshen zherno ino zhudno farbo, tako fkufifh deblo fpoda bol 77 odresati, ino slafti tak' dovgo in tolkajkrat, da pridefh na bolfhi ino sdravejfhi lief. Je pa lief tudi fpoda malovrieden, pa isderi deblo, ino versi ga prezh. Drugizh, pevzovno deblo mure bitj sa en pavez debelo; taka debeloft je rar-bolfhi. Pa tudi na debelejfhi ino tinfhi deble morefh pevzati. Debelejfhi deblo ki je, bol fe vifoko odrieshe. Tinke deblize pa odrieshejo fe blisi per tlieh. Je deblo sa eno roko debelo, fe mu pet al fhieft zhrev-lov vifhave pufti, ino take norijo vezhi del shie v'tretkem leti. Na veje ftareh drevef morefh ravno tako pevzati, kaker na mlade deble. Tretjizh, per slodebeleh debleh fe pevzije v'lup, ino per tinkeh fe pevzije v'ziep« Kader bi na debele deble hotev v'ziep pevzati, bijfe mladiza med ziepam perfhkrenila, ino delo bi bilo saftojn. ,Sh ter ti zh , debelejfhi deblo ki je, mozhnejfhi mure biti pevzovna mladiza; Vuk je: mozhno na mozhno, tinko na tinko. 78 Petizh, bol je deblo vkorenjeno, bol sda pevzanje. Slafti morefh iskopanega lef-nika zelo v'jifpi pevzati: pa bolfhi je vender, da je deblo eno bol dvie leti shie v' semli ftalo, ino dobro vkorenilo fe. ,S h e ft i z h, pe vzovna mladiza fe mure na narsdravejfhej ftrani perftaviti, kir ima deblo narbolfhi ino narsdravejfhi lup, ino kjir more fok ravno na vifh testi. Ako ]p. na ftrani ravno tam fpoda, kjir fe pevzov-na mladiza sverha v'lup perftavi, kaka bra-doviza, kaknaries, al kaka rana, tedaj ne bo moglo velko foka v'mladizo testi. ' ,S»{ To pevzanje fe tudi pravi pevzanje v' fok ino v'ver h. Per kofhzhizjemu fadju to pevzanje ne die dobro, le sernatemu bol lubi. Debele tovfte deble fe ne morijo dru- gazhi, kaker le v'lup pevzati; pa tudi fhe menfhi deblize fe morijo pevzati v'lup, ino pofebno je tedaj dobro, kader fi pevzanje 84 o pravem zhafu opraviti samudiv, da je ta-zhal" fok shie sazhev v'deblo lesti, iuo da fe lup shie od lefa lupi. Pevzanje v'lup je iesheji, kaker pev-zanje v'ziep al prekroj, ino fe opravi, kaker ti bom iedaj povedev ; Pervizh, deblo fe na pravem kraju s' shagizo odsbaga, ino fe potle s'noshampo-glajfha. D r u g i z h, s' perefnem uoshizhkam nareshi mladizo, pa vender le na enej ftra^ ni, pa slafti lih sadi sa fpodnjem popkam, al pa en malo fpodej bol. cSe pazh mladiza nikar na dveh ampak le na enej firani na-rieshe. Ries ftorifh po ftrani dol tem sa eden bol sa dva zola dovg, kaker per pevzan-ju v'ziep. Tretjizh, al je naries prav ftorjen, potle fe vseme na obeli mladizhneh ftranieh svunafhnji rijavkafti lup s' perefnem noshizhkam rahlo prezh , namrezh toliko, kar pazh mienifh, da bo potle deblov lup pokriv. Shtertizh, po tem fe s^iosham debla lup sa kaj malega na dol prerieshe, pa vender tako, da s'nosham lief ne ranifh, ino da fe more na obeh plateh lup od leTa odlupiti. Ries na dol mure biti kratek, nam-rezh takfhen, da morefh mladizo v'njega vtekniti; potle fi bo mladiza shie farna pot naredila, kader bo vteknila fe; mladiza fe namrezh tako delezh noter vtekne, dokler fe sverha s'fvojem odftavjkam na odshagan kraj ne naleshe. Poglej sadi podobo. P e ti z h, na fliednje fe samashejo s'pev-zovno fmolo vfi pokzi vfe f h pranje ino vfe rane, ino fe pokrije vfe s'pertenem kofam« ino fe lepo saveshe. Zhe na enem debelem deblu v'lup pevzafh, pa mure tudi mladiza biti bol tovfta, kaker fizer, tudi morefh po dvie ino po troje mladiz natekniri. Na friednjeh debleh fe mla dizilepo dva popka poftita; pa na debeleh jim morefh po pet ino po fhieft puftiti. To fe pravi pevzanje v'lup, kar fe fhe lesgodi, kader je drevo shie povnofoka. Peti OdJtavil«. - Ud p o p a a n j a, Popkati fe pravi, en dober popek v'eno flabo deblo vftaviti, tako, da is tega farnega popka zielo drevo srafte« Pravi zhaf sa popkanje je dviebarti v'leti, enbart okriefi, ino tedaj fe pravi popkati v'gonitni popek (tnč tretfcent>e 21«3) kir vftavleni popek fhe tifto leto poganja; dru-gobart fe popka ofhent Jakopelzi, al pa pred velko Gofpodnizo, ino tedaj fe pravi popkati v'fpijozhi popek, (in$ fcblafenbe 5lug) kir tovrieda popek ne poganja vezh, ampak zhres simo fpi, ino fhe le na vigred poganja. Popkati v'fpijozlvTpopek je savoPtega bolfhi, kir fe ofhent Jakopelzi bol sreli popki dobijo, kaker o kriefi. Dobofh pa tudi o krieli dobreh sreleh popkov (kar fe fkoro vfako leto sgodl) tedaj je popkanje v'gonitni popek ravno tak' dobro, kaker uno v' fpijozhi. Sa popkanje fo vfe deble dobre, da fo lih le gofjega perefa debele. Pa deble, ktire 8? fo shie pavza debele, niefo vezli sa popkanje, ampak le sa pevzanje v'ziep, al pa v'lup. Mladize, is ktireh popkov jeralefh, mu-rejo biti povne foka; s?,kaj iizer fe^popek ne lupi rad od lefa. Pa tudi deblo, v' ktiro popek vftavifh, mure povno foka ftati, ino lup fe mure rad lupiti od lefa. Per popkanju fe tako ravna: Pervizh, vsami eno lietafhnjo mladizo, ino isvoli ii na njej narliepfhi ino narpopov-nejfhi popek. Drugizh, potle fe sa dva telabza pod popkam en vries v'prek ftori, kaker da bi hotev mladizo ravno preresati. Potle okol popka lup na tri vogle prerieshefh, tako da je vefries trivoglat, inosver-ha med popkam bodezh ali fhpizhaft, fpoda pod popkam pa raven. Tretjizh, potiem s' koftenem, f hpizliaflem noshizhjem helzam lup sa kaj malega odlupifh , vteknefh helze pod lup, ino tako fe popek s'lupam vred od mladize odlupi. Odlupleni popek s'lupara vred fe per vuzheneh vertnarjeh f zhit ji-menuje. Shtertizh, al je fzhit shie od-luplen, pa pogledafh, al je vef popek feod 88 lefa prav odlupiv; sakaj kader fe snotra v« lupu sadi sa popkam majhne jamize vidijo, tedaj fe popek nie prav odlupiv, ampak po-pizhna zima je na lefu oftala; tak popek ne vela nizh vezh, le saversi ga, ino pojifhzhi fi kak drugi. P e t i z h, al je pa popek s' f zhi-tam vred dobro ndluplen, pa vsami ga med vuftnize , vender tako, da fe od f lin ne smo-zhi. ,Sheftizh, mel tem fe ftori v'deblo, tam kir5 je lup narglajfhi, en ries v' prek, in en drugi ries gor po dela vi. Poglej podobo, ,Sedmizh, na to fe s'fhpizhaftem noshjem helzam tam, kir fe dva riesa sadeneta, na obeh plateh lup tak' delezh odlupi, da fe more odlupleni fzhitrozhno noter vtekniti, ino potle fe fzhit tako delzh gorta pomekne, dokler fe nie fpodnja fzhitna ftran na drevefni lup perlegla, ino dokler snotra nobenega prašnega proftorizha ne najde vezh. Ofmizh, po tem fe obojna lupna plat zhres fzhit dene, da le fam popek vun moli Devetizh, al k'narfliednjemu vsemefhliko, ino fe obeshe ries sverha ino fpoda s'njo, popek fe pa ne fmie obešati. Tudi ne fmiefh togo svesati, da faj more fok po drevi ldsti. Tak' je popkanja kraj. Sraven pa fhe na to vanzhaj, kar ti poviem. Pervizh, popkanje opravi tak' na-glo, ko morefh, sakaj kader fe fzhit predov-go nepokrit dershf, perhaja snotranji lupru» dezh, ino ne sazeli fe vezh rad na lief. Drugizh, glej, da popki nikoli ne pridejo na fonzhno ftran, kir jih fonzhna vrozhina prešlo pofufhi. Naj pa-shieftojo popki, kir-kol hozhejo, je vfelej dobro, da fe s'kakem liftam al najti s'zhiem pokrijejo, da jih funzh-na toplota ne more tak' slo pershagati. T retj i z h, na en dishoven den nikoli nie dobro popkati ; sakaj zhe dish med vflavleni popek fili, fzhit ne more perrafti. Narbol prav je to delo opraviti svezhiera, kader je vrozhina shie henjala, al pa po kakem dishu, kir drevelze tedaj nov fok imajo. ,Shtertizh, pokakeh 6 nedelah, kader je fzhit vef shie perraftuv, fe obesa en malo srahla, da more lok bol na vifh lesti. Petizh, na enem debli morefh po dva popka vftaviti, al pa le kar eden nad drugem. Vender, da fta lih oba popka pognala, murefh le uni, ki je bolfhi puftiti, drujega flabega pa odreshi. ,She- o,© ftizh, per popkauju v'fpijozhi popek fe v' pervem leti deblo smiram pulti; pa na vi-gred, kader popek shie utieka, fe deblo sa trizole nad popkam odrieshe. Tak tri zole dovg mulazh fe jeliena vef odrieshe, ino slafti blisi per popku, ries pa fcs'pevzovno fmolo samashe. Sedmizh, per popkanju v'gonitni popek pa fe mure deblize fhe tifto polecje, v'ktirem je popek poganjat sa-zhev, odresati, ino slafti blisi nad popkam, ino rana fe s' pevzovno fmoio samashe. Ries mure biti bol v' prek, ino fe s' narvezhi fker-blivoftjo ftoriti, da zhe nosh v' popek ue sa-dene, ino da fe popek s' perftam une roke ne iliazhi. P e r ft a v i L Pevzanje v' n a r i e s, Ktiro fe vfakemu perporozhi, kir je novo isnajdeno, ino slo lehko opraviti. Pevzanje v'naries, kaker ga vidifh na malej tablizi, fe satega volo vfakemu perporozhi , kir je is med drugeh treh narlesheji. 9 S ino veliko dobizhka pernefe. Temu pevzan-ju bi fe moglo rezhi: popkanje s' mladi zam i, fkos ktiro nobeno drevo ne pomer-je, kir deblo oftane, ino majhna rana lehko sarafte; ino zhe bi lih vtaknjene mladize ne poganjale, bi pa deblo vender sdravo oftalo. To pevzuvanje je veliko lesheji, kaker vfe drugo, tudi ne potrebuje veliko ofudja; lika, drevefna fmola, ino en ojfter nosh je vfe, kar je potreba, ino je dobro na vfe forte drevef. To delo fe tako opravi: V vigredi ali V pomladu, kader fo hude mersline shie henjale; fe poreshujejo na ri-ftem drevelzu, ki ga hozhefh v'naries pevzati, vfe vejize do ftarega lefa , ino fe mu pufto farno fpijozhi popki, ktiri dofegmalo fhe niefo pognali, ali pa male vejize na fta-remulefu, ktire fok na vifh potegujejo. ,Sedaj fe ftori na Hrani drevcfza, kir je kak popek videti, en sa i zol dovg naries na dol sa dva telabza fhiroko. Poglej na malej tablizi Numro; i. — Pevzovna mladiza lepo tem ravno tako na obeh platek pod enem pop-kam narieshe sa i zol dovgo, tako namrezh, 93 ' da jej na enem polu en fkorjatt herbet ofta. ne, poglej Numro 3. — Potle vtaknefh jo v'ftorjeni naries tako, da fe njejni fkorjaft herbet ravno na nariesno fkorjo od svunaj perlesie. A\ ne perleshejo fe fkorje prav, pa faj morefh jih fpet poravnati. Poglej JNumro 3. — ,Si to shie floriv, potle sve-shi naries, v'ktirem fe fedaj mladiza prav poravnana snajde, s'Uko, ino samashi rano s'drevefno fmolo. Poglej Numro 4. To delo je zelo lehko, ino fe naglo opravi. Per mozhneh drevefeh fe kraj s* dlietam odpre, kir fe potle mladiza noter vtakne. Kir fe n£ potrebujejo ziele mladize, amp^k le do treh popkov odriesane, perti-fteh fe odries sverha med tretjem popkam i'drevefno (molo samashe, da fe prevezh ne fpoti, kar bi jej fizer na fmert bilo. Tudi' j to pevzanje sa tega deli dobro, dokler fe jne bati, da bi fe mladize polomile, kir fe morejo, al shie slo poganjajo, na deblo per-vesati, kar fe pa per pevzanju v' ziep al per porozhanju ne more sgoditi, dokler mladize is ziepa ravno na vifh poganjajo, ino ne najdejo kraja, kamer bi fe mogle perpreti« 93 ,S'tem pevzanjam fe kmalo veliko fort drevef sredi, ino slafti veliko prej, kaker s' drugem pevzuvanjam. ,Sk6s vfe leto, dokler je namrezh fok fhe v' drevefeh, moivfh pevzuvati v'naries, kar le ku farno serna:o ampak tudi kofhzhizje fadje. O j vigredi do kriefa morefh pevzati s'lanfkimi, od kriefa do tiftega zhafa, dokler je fok fhe v'drevefeh , pa s' novemi mladizi. / ■ * Sdaj fmo verh vfega navuka od isvum-lene ino od vfakdanje ,Sadjereje dolegli. Lubi moji kmeti 1 preberite te bukvizi v ezh-krat, ino videli bote, da ta vednoft nie taka velika ino teshka, kaker fte 's per ven j a niflili. Sami bote vef zhaf le vezh ino vezh fposnali, ino na fliednje vam bo ,Sadjereja sa en kratek zhaf, ino narlubfhi opravilo. Pomiflite, da je vfe, kar perdielate, le vafhe. Delajte tedaj sa fvojo, fvojeh otrok ino vnukov fre-zho, ino hvala vam bo oftalafhena priednje zhafe , kir bo domazha deshela fkos vafbo-gatejfhi, ino vfem ludem, ki bojo sa nami prifhii, fhe velko Iubfhi. • S f! a m e n u v a n j e Velike tablize po numrah. A. K or en je. B. Deblo. C. Verh. A. Na korenju fe najde: 1. ,Serzlina korenina. 2. Podranfke korenine ali poftranize. 3. ,Sefavke ali nartinfhi koreninize. B. Na deblu fe v'zhafu perkashejo. 4. Vodenize, ktire al taj sverhej bol, al pa fpodej is korenin poganjajo , ino deblu rejo jemlejo. C. Na verhu fe vidijo: 5. Veje. Na vejah fo troje forte mladize, namrezh: 6. ,Sadunofnize 7. Lefenize , ino 8. Vodenize. Na fadunofiiizi vidifh: 9. Reditni zhop, na ktirem fe nafajajo 10. Zvetni popki, ktiri fe po malem rasprafnejo ji. Vzviet, 's ktirega pride fadje. Na reditnem zhopu fe nafaja* 12. Liftje, sa ktirem fpet drugi popki raftejo, ktiri bojo k' leti fadja nolili. Tudi rafte 's reditnega zhopat j 3. ,Sadovitni mulazh (gvucrjtfjumpetl) Pod reditnem zbopam je »4. Prašen lief. (.tmivffcofj) 1 - Porozhanje, Per porozhanju vidifh* ,5. En lieten lefnik, ktiri je ,{>, Od dol na sgor prcriesan. 17. Je pevzovna leta ftara mladiza s'nekimi pop-kami od sVerha na dol preriesana, da fe n* fpodnjo prav perleshe. 18, Je ta mladiza na lefnika perresana. Takfhno je delo per porozhanju. Pevzanje v' z i e p. j9, Vidifh enega 3 al 4 liete ftarega zhe sa en pavez debelega lefnika. 20, Je ta lefnik po ravnem preriesan, ino tako prezieplen , da je ziep sverhej sa kaj malega odpert. 21, Je pevzovna mladiza s'tremi popkami fpodej tako nariesana , da ima dva odflarika , ino en Ihpiz 1 al 1^ zol dovg. 22, Vidifh ziev pevzar. Mladiza je v'lefnika tako vtalsnjena, da f hirji ftran nariesika svunej pride, da fe lief na lief ino lup na lup prav perleshe, ino da oba mladizhna odftavi-ka na odriesanera lofniku fedilia. Pevzanje v'lup. 23, Je en odriesan lefnik bres ziepa. Svunej na flrani najdefb 24, En naries v'lup, ktiri je sa povdrugi zol dovg, al fhe sa posnanje delji. Nariesan lup je pa sa kaj malega od lefa odluplen , tako, da more a5. Na odftavik nariesana mladiza tam noter vtakniti fe, 26. Vidifh sootranji odftavik , svunej pa lup , ktiri fe pevzovnej mladizi pufti , ino na mladizi 3 al 4 popke 27. Vidifh pevzovno mladizo v'lefnika vtaknje-no , tako da odftavik mladize na odriesanem lefniku fedi. Popkanje. 28. Vidifh eno leta iiaro mladizo s' popkami , med ktiremi je eden prav liep, Okol tega popka fe lioiijo 29. Triji nariesi ino slafti tako, da je pervi fpo-dej pod popkam; druga dva pa ftorita fe popku per ftrani na vil li tako , da fe sver-hej fpet sadeneta , ino da je naries trivoglat. Potle fe popek varno odlupi, 30. Je fzhit sine odluplen. 31. Je eno mlado drevefize sa pov zola debelo V fvojeni raflju s' eno al s' dvema vejizama, V to deblize ftorita fe dva nariesa v'fkoi'jo tam , kir je narbol sdravo. En naries je v'prek, drugi fe pa ftori od fred pervega ravno na vifh, ino nariesani lup fe rahlo od lefa odlupi tako , da fe more fzhit noter Vtakniti. 3Na fliednje vidifh 32. ,Szhit vdeblov lup vtaKnjen, tako da je fzhit od lupa pokrit , ino da fpodej na de-blovej 1'liorji fedi.