Uredništvo in uprava:	Cena: Posamezna štev.	L	25
Gorica, Riva Piazzutta štev. 18	Naročnina : Mesečna	L	110
Poštno ček. račun: štev. 24-12410	Za inozemstvo: Mesečno	L	190
Poštnine plačana v gotovini
Katoliški
Sped. in abbon. post. - II Gruppo
Leto IV. - Štev. 47
Gorica - 20. novembra 1952 - Trst
Izhaja vsak četrtek
VOLIVCEM
Maršal Papagos Po zaključku VI. kongresa
LIPOVE VEJICE
SLOVENCI !
Mi, ki smo v republiki Italiji narodna manjšina, moramo z malodušjem ugotoviti, da o naših pravicah ni ne duha ne sluha, čeprav je Italija podpisala marsikatero pogodbo, po kateri nam gredo manjšinske pravice. V Rimu menda menijo, da je mirovna pogodba, listina o človečanskih pravicah, da celo sama ustava republike Italije — list v vetru... V Rimu menda tudi menijo, da bi se morali zadovoljiti Slovenci z navideznimi garancijami, ki naj bi nam bile zagotovljene v okrilju rimske dvatisočletne kulture; to nam zatrjujejo ob vsaki priliki zastopniki večine. Toda mi vemo, da so besede brez dejanj prazne in da je volja do dejanj le plapolajoč plamen. V republiki Italiji pa nihče ne kaže volje, da bi z nami bilo kdaj drugače, kot je. Samo naša volja kliče nenehno po drugačnem stanju stvari!
SLOVENCI !
Italijanska večina si je tako na goriškem gradu kakor v rimskem parlamentu prisvojila nalogo, da po mačehovsko skrbi za naše življenje ter da nam prepove kakršno koli skrb za naš lastni in svojski obstoj. Nikjer v republiki Italiji nima Slovenec odločujoče ali posvetovalne besede v naših, čeprav manjšinskih zadevah.
Mi pa zahtevamo, da se nam povsod dovoli soodločati o specifično naših zadevah. Zahtevamo, da se nam kot polnopravnim in enakovrednim državljanom omogoči sodelovanje ne samo pri urejevanju naših manjšinskih zadev, temveč želimo sodelovati pri vseh zadevah, ki se tičejo našega mesta in tudi naše države.
SLOVENCI !
Desetletja moramo brezmočni gledati, kako nas večina načrtno in z vsemi sredstvi skuša izriniti in izbrisati z rodne zemlje. Kdo nam more preprečiti, da se proti takemu nasilju borimo z vsemi svojimi močmi?!
Ker smo Slovenci v kulturnem smislu avtonomna individualnost, ki ima potrebo in dolžnost izživljati se v vseh smereh kulturnega udejstvovanja — smemo braniti svoje slovenstvo!
Slovenci smo v posebnih zgodovinskih, političnih in geografskih prilikah morali zaživeti svoje življenje, ki je zahtevalo od nas posebne sposobnosti, posebne duševne lastnosti, kar nam je ustvarilo pogoje in osnove za našo izrazito svojsko kulturo. Če bi med našim obstajanjem in razvojem imele sovražne moči kako oblast nad našo voljo do zvestobe slovenstvu, bi nas kratkomalo raznarodile in nas pretvorile v Italijane, Nemce ali kar si že bodi.
Na naši zemlji smo postavljeni v zgodovino in naša dolžnost je, dovršiti svojo nalogo in svoj namen!
Naša naloga je, izčrpati naše posebnosti, ki jih je v nas izoblikovalo trinajst sto let življenja na tem koščku zemlje, na katerem prebivamo — prepuščeni sami sebi. Te posebnosti moramo izčrpati in izkoristiti za zavedno izgraditev svoje kulture, ki jo moremo ustvariti samo mi in ki jo moramo zato tudi ustvariti. To je naša dolžnost nasproti tisočletnemu trpljenju, ki ga imamo za sabo, kakor tudi dolžnost napram Bogu, ki nas je sem postavil.
Ena naših bistvenih posebnosti, ki je nastala med nami in je edino sredstvo, da izrazimo našo svojskost, je naš jezik. Zato nam je več kot drag: NENADOMESTLJIV NAM JE!
Od tod izvira naša volja do zvestobe slovenstvu!
Žrtvovanje slovenstva ne bi pomenilo za Italijo nič bistvenega. Italija ne bi postala zaradi naše žrtve ne trdnejša v notranjosti ne močnejša na zunaj; kajti notranjo trdnost daje vsaki državi samo zavest državljanov, da žive zadovoljno in svobodno, zunanjo moč pa njihova volja ohraniti državno tvorbo, ki izpolnjuje njihove potrebe in jim daje elementarne pravice. Nasprotno bi naša odpoved slovenstvu Italiji prej škodila kot koristila, kajti Italija bi s tem ne pridobila, pač pa mnogo zgubila že samo na ugledu.
Zaradi vsega tega bodo naše pravice morale prej ali slej biti uzakonjene in oblasti jih bodo morale izvajati.
Dobro bi bilo, da bi se današnji odgovorni in neodgovorni italijanski državljani vsaj sem ter tja zavedli velikega umiranja in trpljenja, ki so ga sodoživljali — in tako kmalu zopet pozabili...
Ker Slovenci svojega tisočletnega trpljenja in krvavenja ne pozabljamo, ostajamo zvesti slovenstvu in s tem služimo človeštvu. Strnjeni okrog svojih narodnih simbolov vztrajamo v borbi za naše priznanje in naše pravice.
Sedanje volitve so majhna, a pomembna bitka v boju za naše pravice.
SLOVENCI !
Naše geslo je Naš ponos je Naša uteha je Naša moč je Naš cilj je
Naša želja je : Naš simbol je:
Zvestoba slovenstvu Zvestoba našim slovenskim prednikom Zvestoba materini slovenski besedi Prepričanje v pravičnost naše borbe Svoboda in mir na zemlji ter bratska ljubezen med vsemi ljudmi Naš namen je: Izvojevati naše pravice, ne da bi pri tem komurkoli bili krivični
Dobrega in zadostnega kruha prav vsem ljudem Lipova vejica!
Odbor SDZ v Italiji
zmagal na volitvah v Grčiji
Preteklo nedeljo so se vršile volitve v poslansko zbornico v Grčiji. Nastopili sta v glavnem dve skupini:	skupina	dosedanjih vladnih
strank in pa stranka maršala Papa-gosa. Grško ljudstvo se je s prav veliko večino izreklo za maršala Papagosa. Ta mož uživa pri Grkih isto priljubljenost in ugled kakor general Eisenhower pri Amerikan-cih.Je pač narodni junak, ki se je proslavil v zadnji vojni v boju zoper fašiste in naciste in še bolj po vojni v bojih zoper Markosove komuniste. Ker so se Grki izrekli zanj, je jasno, da so siti vlad, ki so se menjavale vsakih par mesecev, in da si žele močne vlade, ki bo pravična in bo znala braniti mir. Čudno je le to, da prihajajo povsod vedno bolj do veljave razni generali: v Egiptu Nagib, v Ameriki Eisenhower, sedaj v Grčiji Papagos.
jugoslovanske K P
Sedaj, ko je dokončan VI. kongres komunistične partije Jugoslavije, se lahko ozremo na njegove uspehe in odločitve. Pri tem lahko ugotovimo:
1. Da je razkol med Titovo in Stalinovo partijo res dokončen. Nihče več ga ne bo premostil.
2. Da je Titovo bližanje Zapadu še vedno zelo problematična zadeva, Titu ne gre, da bi svojo ideologijo jrribližal oni zapadnih demokracij, temveč le zato, da svojo zunanjo politiko prikroji zapadni, ker bi sicer ostal osamljen v svetu. V tem primeru bi bil lahek plen kotnin-formističnih držav.
3. Da ostane idejni temelj jugo-slovanskega socializma še vedno naprej čisti marksizem in leninizem, to je dialektični materializem, prilagojen jugoslovanskim razmeram.
Za nov volilni zakon v Italiji
Sporazum strank sredine
Prihodnjo pomlad bomo imeli v Italiji volitve v državni zbor. Parlament, ki je bil izvoljen dne 18. aprila 1948, je dopolnil svojo štiriletno dobo in zato se v prvi polovici prihodnjega leta morajo vršiti volitve. Tudi te volitve bodo odločilnega pomena za italijansko demokracijo, kajti kot so pokazale volitve v pokrajinske svete lani in letos, sta oba skrajna tabora, tako levi so-eialkomunistični kakor desni misin-sko-monarhistični, zelo močna in utegneta resno ogrožati demokratični način življenja v Italiji. Zato je sedaj pred volitvami velika skrb vseh štirih demokratičnih strank sredine, da bi pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne prodrli niti desničarji in še manj levičarji. Prav tako pa si želijo imeti tak demokratičen parlament, ki bo zmožen dela, v katerem opozicija ne bo mogla z obstrukcijo ovirati redno postavodajno delovanje. Izkušnja namreč uči, da opozicija lahko resno ohromi delovanje parlamenta, če je dovolj močna. To se je pokazalo čestokrat v sedanjem italijanskem parlamentu, kjer so stranke opozicije zelo oteževale delo vladne večine v parlamentu in ga še vedno otežujejo.
Iz omenjenih dveh razlogov si želijo stranke tako zvane sredine, to je demokristjani, liberalci, republikanci in demokratični socialisti, tak volilni zakon, ki bi omogočil, da rešijo obe zgoraj postavljeni zahtevi. Vlada je v ta namen izdelala nov volilni zakon, ki je trenutno v razpravi pred parlamentarno komisijo za notranje zadeve. Po tem zakonu bi ona stranka ali ona skupina strank med sabo povezanih, ki bi dobila pri prihodnjih volitvah nad polovico glasov, dobila v parlamentu 380 poslancev od približno 600. Ta zakon ima za namen dati strankam sredine parlamentarno večino, ki bi bila delazmožna.
Vladni predlog je pa naletel pri vseh treh manjših strankah parlamentarne sredine na precejšnje nasprotovanje, ker je bila nevarnost, da bi po takem volilnem sistemu demokrščanska stranka sama dobila več kot polovico poslancev in bi potem ostalih treh strank prav za prav ne potrebovala. Prav tako se niso ujemali alede nekaterih zakonov, ki je vlada na vsak način hotela, da jih parlament odobri, n. pr. zakon o pobijanju fašizma, novi sindikalni zakon itd. Končno so se
vse štiri stranke liberalci, demokristjani, republikanci in demokrščan-ski socialisti sporazumeli v soboto, da bodo vzajemno podprli novi volilni zakon in da bodo nato tudi skupaj šli povezani na volitve prihodnjo pomlad.
Za italijansko notranjo politiko je ta odločitev življenjskega pomena, saj bi v nasprotnem primeru bili dnevi italijanske demokracije šteti. V bližnji bodočnosti bi se polastili oblasti ali socialkomunisti ali novi fašisti. Tako pa lahko rečemo, da je gotovo, da bodo na prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagale demokratične stranke.
Za volilni zakon se bodo pa bili v parlamentu še zelo hudi boji, ker je opozicija, to je socialkomunisti kakor novi fašisti, napovedala najostrejšo obstrukcijo, to se pravi, da se hočejo poslužiti vseh mogočih sredstev, da zavlečejo odobritev zakonskega osnutka. Sedaj to že delajo pred parlamentarno komisijo, pozneje pa bodo isto ponovili v parlamentu. Vendar je jasno, da odobritve ne bodo mogli preprečiti, sedaj ko so se štiri vladne stranke sporazumele.
4. Zato je za člana nove »Zveze jugoslovanskih komunistov« nedopustno izpovedovanje katerekoli ve-roizpovedi in izvrševanje verskih obredov.
5. Vendar je kongres potrdil nekatera spoznanja, med njimi ono, da je bila politika kolektiviziranja kmetij popolnoma zgrešena.
6. Preimenovanje dosedanje jugoslovanske partije v »Zvezo jugoslovanskih komunistov« je le stvar besedi in ne bistva. Isto lahko rečemo o preimenovanju »Ljudske fronte« v »Socialistično zvezo delovnega ljudstva«. Podoba je, da so imeli pri tem jugoslovanski komunisti svoj poseben namen: na eni strani hočejo pritegniti k sodelovanju široke množice jugoslovanskega ljudstva, ki se je ljudske fronte že naveličalo in jo vsepovsod sabotiralo. Vsaka nova reč vleče. Zato pa »Socialistična zveza del. ljudstva«. Na drugi strani pa jugoslovanski voditelji z gotovostjo računajo, da se jim bo tako posrečilo dobiti slike z mednarodnim socializmom, kateri je do sedaj odklanjal povezavo z jugoslovansko ljudsko fronto, ker so jo imeli le za izraz diktature. Da se v tem ne motijo, priča izjava socialista Spaaka, ki je zatrdil, da jugoslovanska »Social, zveza delovnega ljudstva« lahko stopi v socialistično internacionalo.
Zakon o vojni škodi
V	poslanski zbornici so končno začeli razpravljati o zakonu, ki naj uredi izplačilo vojne škode. To vprašanje zanima okrog tri milijone državljanov. Zakonski osnutek, kot ga je predložila večina, razlikuje dve vrsti izplačil: prispevek za obnovo ali popravila in odškodnino. Odškodnino naj bi izplačevali za škodo na oblačilu, pohištvu, živežu, prispevek pa za obnovo ali popravila raznih poslopij. Celotno škodo povzročeno po vojni računajo na 2.000 milijard lir. Zakonski osnutek pa predvideva le delno izplačilo odškodnine v znesku 900 milijard lir v 30 letnih obrokih po 30 milijard.
Državne in deželne volitve na Koroškem
Koroški deželni zbor je na svoji seji dne 11. novembra sklenil v soglasju med vsemi štirimi strankami, naj bo predčasno razpuščen, tako da se bodo mogle vršiti istočasno volitve v državni in deželni zbor. Zato bodo prihodnje leto dne 22. februarja na Koroškem volitve v državni in deželni zbor. Korošci so tako sklenili, ker se bojijo prevelikih stroškov za dvojne ločene volitve, saj bi deželni zbor moral biti razpuščen prav za prav šele prihodnjo jesen, ko poteče doba štirih let, za katero je bil izvoljen.
Kot poroča »Koroška krouika-Naš tednik« so bili na zagrebškem kongresu KPJ navzoči tudi zastopniki slovenske Koroške, in sicer so bili tam kot »zastopniki« ga. Leni (verjetno tovarišica Olipic) kot predstavnica slovenskih žena na Koroškem, predsednik demokratske stranke delovnega ljudstva Franc Petek in predsednik organizacije bivših partizanov Karel Prusnik.
V	okolici Maribora se vrše že dalj
časa razgovori med zastopniki avstrijskih in jugoslovanskih državnih oblasti za ureditev malega obmejnega prometa in o ureditvi vprašanja vrnitve posestev avstrijskim dvolastnikom v obmejnem pasu. Ker bodo pri tem obravnavali vprašanje vsakega dvolastnika posebej, bodo pogajanja trajala gotovo do novega leta. Poročila trdijo, da pogajanja do sedaj ugodno potekajo.
Manjšine v Jugoslaviji
V	povojni Jugoslaviji tvorijo narodne manjšine 12,6 odstotkov vsega prebivalstva. Številčno najmočnejša manjšina so Škipetari (Albanci), ki štejejo 750.000 članov; nato Madžari, ki jih je 496 tisoč; Turkov je 98.000; Italijanov 75.000; Bolgarov 61.000; Nemcev 55 tisoč. Te številke so povzete po ljudskem štetju z dne 15. 3. 1948.
Petindvajseta (zadnja) ned. po binkoštih
ZA KATOLIŠKI DOM
Glas goriškega dekleta
Iz svetega evangelija po Mateju (24, 15-36)
Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kadar boste videli gnusobo opustošenja na svetem kraju, napovedano po preroku Danijelu, — kdor bere, naj razume —• takrat naj beže v hribe, kateri so v Judeji; in kdor je na strehi, naj ne hodi doli, da bi kaj vzel iz svoje hiše: in kdor je na polju, naj se ne vrača domov po svoj plašč. Gorje pa nosečim in doječim v tistih dneh. Molite, da se vaš beg ne zgodi pozimi ali na soboto; zakaj takrat bo velika stiska, kakršne ni bilo od začetka sveta do zdaj in je tudi več ne bo. In ko bi ne bili tisti dnevi okrajšani, bi ne bil otet noben človek; toda zaradi izvoljenih bodo tisti dnevi okrajšani. Če vam tedaj kdo poreče: ,Glejte, tukaj je Kristus, ali:	,Tam je,’ ne verjemite.
Vstali bodo namreč krivi kristusi in krivi preroki in bodo delali velika znamenja in čudeže, tako da bi tudi izvoljene premolili, če bi bilo mogoče. Glejte, naprej sem vam povedal. Ako vam torej poreko: ,Glejte, v puščavi je,’ ne hodite ven;
,Glejte, v hramu je,’ ne verjemite. Kakor namreč blisk pride od vzhoda in posveti do zahoda, tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Kjer koli je mrtvo truplo, tam se bodo zbrali jastrebi. Takoj po stiski onih dni pa bo sonce otemnelo in luna ne bo dajala svoje svetlobe in zvezde bodo padale z neba in nebeške sile se bodo majale. Takrat se bo prikazalo znamenje Sinu človekovega na nebu in takrat se bodo jokali vsi rodovi na zemlji: in videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba, z veliko močjo in slavo. In. poslal bo svoje angele ob mogočnem glasu tromb in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od kraja do kraja neba. Od smokvinega drevesa pa se učite prilike: Kadar postane njegova veja že muževna in poganja liste, veste, da je blizu poletje. Tako tudi vi: kadar boste videli vse to, vedite, da je blizu pred vrati. Resnično povem vam: Ta rod ne bo prešel; dokler se vse to ne zgodi. Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.«
*
STRAHOTA RAZDEJANJA
Gornja stran evangelija je iz Jezusovega govora, ki ga je imel na poti iz templja v hišo Marije in Marte. Kdor ta govor bere večkrat, mu srce zastane, saj je poln strašnih prerokb, ki dajo misliti, pa tudi usmiljenih napovedi, ki se bodo popolnoma natančno izpolnile: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle.«
V	tem govoru je napoved konca svetega mesta Jeruzalema. Pa tudi konca sveta. Razpad tega sveta, na katerega stavimo vse svoje upanje, hrepenenje po nečem, česar morda niti sami ne vemo imenovati, vse naše veselje. A konec tudi tega sveta nas mora privesti k razmišljanju o pomenu in smislu našega življenja, ter o načinu, kako to življenje rešiti za večno.
Gorje, če našega življenja ne presojamo v luči vere in v zvezi s prihodnjim življenjem. Ce ga presojamo samo po merilu, ki nam ga daje svet in strasti, potem so vse stvari dovoljene, potem moramo priti do strašnih zablod življenja. Časopisi nam vsak dan prinašajo žalostne posledice presojanja življenja po navodilih sveta brez vere:	mlad
fant, komaj štirinajstleten, si požene kroglo v srce, staršem pa pusti list z besedami:	»Ker nimam več
denarja za razvedrilo in zabavo, zato življenje v takem položaju zame nima nobene vrednosti!«
*
»Ne verujte!«, pravi Kristus o-nim, kateri bodo slišali govoriti o drugih Kristusih in drugih prerokih. V vrtincu sveta, v vrtincu nasprotujočih si idej se človek tako
hitro lahko zgubi. Treba je biti previden, komu verujemo. Ne verujmo prerokom, čeprav delajo čudeže, pa nimajo božjega poslanstva. Mi, nesrečni ljudje, smo vse bolj nagnjeni poslušati in verovati njim, ki nas zapeljujejo, onemu, ki nas navaja k sovraštvu, prepiru, tako težko pa verujemo onemu, ki nas uči dobro in hoče dobro!
Zdi se, da so danes vsepovsod raztreseni ti krivi preroki z najrazličnejšimi idejami in načrti. Pravijo, da oznanjajo nov nauk, ki naj nadomesti stari nauk, ki je zastarel in nima več vrednosti, ne življenjskosti. Pravijo, da odpirajo nova obzorja vsem, ki v evangeliju zastonj iščejo rešitve težkih življenjskih problemov in vprašanj. Pravijo, da pripravljajo človeškemu rodu široko in gotovo pot k sreči in miru. V resnici pa ponavljajo v svoji doktrini, na moralnem in socialnem področju samo zmote, morda že zakopane nekoč, pa spet iz-
ŠIRITE NAŠ LIST !
Cerkveno žegnanje
ni všeč komunistom na Češkem, ker ga ljudje obhajajo preveč slovesno. Zato so nekateri predlagali, naj hi država, ker se ne meša v verske zadeve, te praznike odpravila po deželi in vpeljala športni praznik.
Kakor v katakombah
Ko so v Nankinu na Kitajskem zaprli redovnice, pa jim komunisti v imenu svobode niso dovolili sv. obhajila, jim ga je prinašala v zapor pet let stara deklica. Kako? Med sočivje ji je skril duhovnik svete hostije! Ko so komunisti to izsledili, so to deklico in še neko drugo, ki ji je pomagala, silovito pretepli in ju zaprli, kjer sta na pol oblečeni ležali na mrzlem tlaku osem dni. Vsak dan so jima dali peščico riža!
Do enajstih zveCer
in še čez so obhajali misijonarji vernike v Nankinu vsak dan, dokler jih je komunistično preganjanje tam še pustilo. Prihajali so v večini visokošolei. Govorili so: Sv. obhajilo je naša moč!«
V japonski zbornici
je med 446 poganskimi poslanci tudi en katoličan.
Hudobni duh
hoče uničiti krščanstvo. V ta namen se poslužuje komunistov. To je jasno kot beli dan. Kaj je izrazito delo komunistov? Pobijati duhovnike. Na poljskem so jili do sedaj pobili tisoč, med njimi pet škofov. Na Ogrskem so jih do sedaj zaprli ali pobili pet sto trideset in tisoč redovnikov, poleg tega se ne ve za usodo deset tisoč redovnikov, ki so jih odpeljali komunisti! V Albaniji in v Romuniji so zaprti ali pohiti skoraj vsi katoliški duhovniki. Na Češkem je zaprtih tri tisoč pet sto duhovnikov. Od grskokatoliških duhovnikov so jih pobili nad devet desetin, tako da je od vsakih desetih pobitih devet ali vseh deset! Kako je v Jugoslaviji, je znano.
Vse to si komunisti štejejo v veliko čast, kakor se postavljajo roparji, če so veliko naropali.
Da bi jih pohujšali
je poslala češka komunistična vlada pet sto devetdeset redovnic benediktink v tekstilne tovarne v Brumov. Ti odlični državniki menijo, da bo redovnicam koristilo o-kuženo ozračje, seveda vse to v imenu zdravstva, poštenosti in svobode.
Bojijo se!
Česa pa? Rožnega venca! Kdo pa? Komunisti na Poljskem! Čudno, mislili smo, da se bojijo atomskih bomb! (Škoda, da se Amerikanci tako mučijo z bombami). Komunisti so prišli do prepričanja (počasi
kopane iz starih spominov. Vedno velja beseda Gospoda:	»Ne	verje-
mite!«
Naša vera gre samo Kristusu Gospodu, ker edini On ima božja razodetja od Očeta in samo on lahko reče: »Vse, kar sem slišal od Očeta, sem vam povedal« (Jn 15,15).
Krive preroke pa lahko odkrijemo: opazujmo njih življenje, ki je v strašnem nasprotju z uboštvom, ljubeznijo do bližnjega, čistostjo, potrpežljivostjo, ljubeznijo do Boga, ker so same sebe postavili na njegovo mesto in sebe časte kot božje bitje in samo sebe vidijo povsod.
Kristus je svoji Cerkvi in svojemu namestniku na zemlji zapustil svoje razodetje, da ga čuva, razlaga, širi in tako svetu oznanja edino pravo in večno resnico. Kdor se v življenjskih vprašanjih loči od Cerkve in Kristusa, je podoben ovci, ki zaide in se odtrga od črede, ki pride zvečer v trdno ograjeno stajo, kjer je varna pred sovražniki.
*
Ne dajmo se zapeljati od sveta, ne od strasti, ne bodimo žrtve krivih učiteljev in zvodnikov. Če bomo večkrat mislili na poslednjo sodbo in strahoto zadnjih, okrajšanih dni sveta, potem ne bomo samo gledalci teh dogodkov, marveč tudi soudeležni, saj se bo odločala naša večna usoda, ki bo večno in nerazdružljivo združenje s pravim Učenikom in Vodnikom Jezusom Kristusom, kateremu bodi ob koncu cerkvenega leta vsa naša zahvala in naša ljubezen!
se bodo naučili kaj krščanskega nauka), da ima rožni venec veliko moč. Bojijo se resno, da pade njih režim, zato hočejo preprečiti, da hi verni Poljaki molili vsak večer rožni venec v cerkvi. V ta namen so ukazali prav tisto uro vsak dan komunističen sestanek. Veseli nas, da imajo tak rešpekt pred rožnim vencem, ne moremo se pa strinjati z njihovim zatiranjem.
Katoi. cerkev v Mehiki
Prvič po letu 1875 je višje mehikansko sodišče priznalo veljavnost cerkvenemu zakonu. Doslej je bil zakon veljaven le, če je bil civilen. To je velik korak k priznanju pravic katoliške Cerkve v Mehiki, kjer je, kot znano, še vedno protikato-liška ustava, čeprav se ne izvaja z vso strogostjo.
Zoper svobodne šole v Franciji
Kakor poroča poročevalska služba KIPA, so v Franciji spet začeli napadati svobodne šole. Razlog za to borbo naj bi bili pretesni šolski prostori, ki ne morejo zadoščati za velik naval šolskoobveznih o-trok. Neki pariški dnevnik je pisal zelo ostro proti zakonu Barange, ki je po pisanju lista preveč propagiral svobodne šole in zapostavljal državne, ki so trenutno v žalostnem stanju. Tajništvo za svoboden katoliški pouk pa je objavilo tudi statistiko, iz katere je razvidno, da tudi svobodne šole doživljajo krizo.
Nočno češčenje v Španiji
V	Madridu praznujejo te dni slovesno 75-letnico ustanovitve Nočnega češčenja, organizacije, ki je v Španiji zelo delavna in razširjena. Pri enih teh slovesnosti je bil tudi minister za narodno vzgojo. Nad 20.000 nočnih častilcev je korakalo preteklo nedeljo v slovesni procesiji po ulicah Madrida. Članov te organizacije je nad 120 tisoč in imajo skoro 1000 središč. Samo v Madridu je članov 4.500, ki se vrste v nočnem češčenju svetega Rešnjega Telesa v eni izmed madridskih cerkva, v kateri je izpostavljeno Najsvetejse.
Mau - Mau nasprotujejo krščanstvu
Poročevalska služba KIPA poroča, da je revolucionarno gibanje Mau-Mau v Keniji, ki je imelo v začetku namen izgon Evropejcev iz Afrike, začelo kazati protikrščan-ski značaj, Pristaši tega gibanja so namreč vdrli v apostolski vikariat Nyeri in izjavili boj na smrt vsem verskim institucijam pod pretvezo, da so jih prinesli beli Evropejci. Fanatiki so vdrli v neko šolo, uničili svete podobe, vdrli v neko cerkev in hoteli uničili tabernakelj. Delajo tudi težave vernim katoličanom, bkofje pokrajine so vsem zagrozili z izobčenjem, kdor bi se priključil temu gibanju, ki zahteva od članov zanikanje Kristusa. \ od-ja gibanja Jomo Kejratta je človek brez vere in brez morale.
Med goriškimi Slovenci se je že razširila zamisel o zgradbi Kat. doma v Gorici, in utrdila se je že odločna volja do uresničenja in izvedbe te zamisli. Ne samo med goriške Slovence, ampak tudi na Tržaško in v daljno Ameriko je že poletela ta lepa in uvaževanja vredna ideja. V tujini, onkraj morja, je med našimi sorojaki vzbudila odobravanje in navdušenje, in nič niso pomišljali: ponudili so goriškim in beneškim sorojakom prijazno roko in obljubili svojo pomoč.
Nič čudnega. Vsak dober katoličan in zaveden Slovenec ne more drugače kot o-dobravati ta načrt, ki bo pravzaprav praktičen sad Evharističnega kongresa v preteklem maju.
Pa ne samo odobravati, ampak tudi sodelovati mora! Kolike vrednosti bo za nas Kat, dom, lahko že sami spoznamo; saj nimamo večjega prostora, kjer bi se lahko prosto shajali, prirejali igre in druge kult. prireditve, kjer bi se nemoteno udejstvovali na verskem in kulturnem polju. To bi bil dom, edini v lem smislu med zamejskimi Slovenci. Dom, kjer bi se ti poživljali v vdanosti do svoje vere in v ljubezni do svojega naroda.
Joe Nemanich, glavni tajnik ameriškega
Duhovniki in verniki
Dokazi, ki jih je zbrala OZN o prisilnem delu v Sovjetski zvezi in v satelitskih državah, in izpovedbe ljudi, ki jih je zaslišala posebna komisija, ki je raziskovala to strahotno ustanovo, popolnoma potrjujejo politične in gospodarske nagibe, zaradi katerih uvajajo komunistični režimi suženjstvo v najbolj odvratnih oblikah.
Taborišča prisilnega dela so — to lahko ugotovimo brez vsakega pretiravanja — eno najmočnejših sredstev levičarskih totalitarnih režimov za utrditev njihove diktature. Če bi ne bilo takih taborišč, če ne bi bilo prebivalstvo ustrahovano in prisiljeno k popolni pasivnosti, njihove misli pa ohromljene po tisti grožnji, ki teži vsakega državljana komunističnih držav, bi morda te vlade ne mogle zajeziti stalnega nezadovoljstva, ki ga povzročajo komunistične trinoške metode in slab gospodarski položaj. Strašna grožnja, ki teži kot kaka mora, je postala še bolj grozovita, ker ne preneha nikoli in se tej nevarnosti tudi ne moreš izmakniti z določenim načinom življenja. V deportacijo ne obsojajo na podlagi rednega postopka in tudi ne na podlagi določene obtožbe zaradi zločinov, ki jih predvideva zakon in ki bi jih kdo tudi dejansko zakrivil; zadošča policijski u-krep, zadošča sum, domneve, najmanjša verjetnost, česar vsega ne potrjuje nobeno dejstvo in nobeno pričevanje, nobena delavnost in tudi nikaka »protirevolucionarna« miselnost, in že pošljejo človeka kot sužnja na prisilno delo.
Pomen »protirevolueionarnosli« je nemogoče jasno opredeliti: pojem te besede se spreminja po posebnem lokalnem in splošnem položaju; čez noč označijo vso določeno vrsto državljanov za protirevolucionarno, ker je prišlo v vladni politiki do kake spremembe.
»Najstarejša« okrožnica sovjetskih oblasti ki jo je predložil preiskovalni komisiji ZN med drugimi listinami Litavski odbor — odreja štetje in popis »vseh protisovjetskih elementov litvanskega prebivalstva«, ki so po večini določeni za taborišča prisilnega dela. Okrožnica' predpisuj' sestavo osebne kartoteke vseh tistih, ki »se zaradi svoje politične in socialne preteklosti,	svojega nacionalističnega naziranja,
svojega verskega prepričanju, svoje moralne	nestanovitnosti« lahko smatrajo za
»možnostno« nevarne in ki bi jih lahko »uporabila vohunska služba tujih držav ah pa	uporabili protirevolucionarni centri
proti Sovjetom.« Teh ljudi torej ne kaznujejo zaradi storjenega zločina, temveč zaradi možnosti nasprotovanja režimu, pred-no se je tako nasprotje sploh še moglo pojaviti; komunistični postopek gre torej preko vsakega pojmovanja pravičnosti, kot velja v deželah zahodne civilizacije.
Okrožnica nato označuje za »nevarne kriminalce«, »funkcionarje Rdečega križa«, katoliške duhovnike, protestantovske pastorje in vernike, ki se udeležujejo verskih obredov, nadalje vse trgovske zastopnike tujih tvrdk in lastnike hotelov ter gostiln.« Kot da hi to še ne bilo zadosti, vključuje okrožnica v ta seznam še filateliste in esperantiste, ki jih je tudi treba odstraniti iz družbe in poslati v taborišča prisilnega
odbora za Kat. dom v Gorici, je takole zapisal:
»Ko sem hodil po svetu, sem nekoč videl na neki lepi majhni hišici čudovit napis; Majhna je, toda naša.
Nekaj takega velja tudi za goriški dom. Čeprav ne bo velik, slovenski bo, naš. Naša streha, naš dom. Pod to streho se bodo zbirali naši bratje in naše sestre. Tu bo vriskala slovenska pesem, slovenska beseda, tu bodo govorili duhovniki, vodniki go-riških in beneških Slovencev.
Velik je torej pomen lastnega doma. Vsak, ki mirno in s prekrižanimi rokami stoji ob tej potrebi in se ne zgane, ne čuti, da vsak Slovenec na tujem bije boj za vse Slovence.
Majhen, toda naš — to naj bo geslo za goriški katoliški dom. To geslo naj zbere vse zamejske Slovence. Vsaka slovenska streha je naša streha, vsak slovenski dom je naš dom.«
Tudi mi ne zamujajmo časa, temveč pohitimo z delom in s prispevki za Kat. dom. Zavedajmo se, da živimo v času, ko je treba slovensko in versko načelnost visoko dvigniti. Zato — na delo!
— nevarni kriminalci
dela. Za Stalina in ruske komuniste je esperanto kot tudi vsak drug umeten jezik, ki stremi za odpravo pregraj jezikovne narave in olajšanjem duhovnih stikov med narodi, delo ljudi, ki se imajo za kozmopolitike, ki nimajo domovine, in izraz »reakcionarne ideologije buržujskega imperializma«.
Nič manjšega ulisa ne napravlja izpovedba, ki jo je podal pred navedeno posebno komisijo ZN bivši predsednik madžarskega parlamenta Bela Varga: »Komunistični madžarski režim je pod krinko zakonitosti, s katero se odlikujejo vsi komunistični režimi, legaliziral prisilno delo kot sredstvo političnega zatiranja svojih nasprotnikov«. Rakosi in tovariši so izdali zakon, s katerim so konfinirali v strahote taborišč prisilnega dela 300.000 Madžarov. Na prisilno delo gre v smislu teh zakonov na primer tudi vsakdo, ki se upa zavzemati za svobodne volitve.
Po neovrgljivih dokazih se isto dogaja tudi v drugih podložniških državah Sovjetske zveze. S prisilnim delom in terorjem ojačuje komunistični režim svoj položaj in si preskrbuje brezplačno delovno silo, ki jo potrebuje za izvedbo svojih industrijskih in oborožitvenih načrtov.
Tisk pod komuni' stičnim nadzorstvom
Pregled katoliškega tiska v Vzhodni Nemčiji daje vsak dan temnejše slike. Vse knjižne založbe so v Vzhodni Nemčiji odvisne od te ali druge komunistične organizacije. V vsej Vzhodni Nemčiji izhaja trenutno 33 dnevnikov, katerim je treba prišteti nadaljnjih 6 listov, ki od srede avgusta t. 1. izhajajo kot organi glavnega vodstva enotne nemške socialistične stranke. Razen teh izdaja ta stranka še 17 drugih dnevnikov. 8 dnevnikov izdaja krščanska demokratska zveza. 5 liberalni demokratični stranki in 4 nemški demokratični stranki. Taegliche Rundschau je službeni organ ruskih okupacijskih oblasti; Die junge Welt pripada komunističnim mladinskim organizacijam.
številko natisa nemškega tiska v Vzhodni Nemčiji drže v tajnosti, toda jo je možno postaviti na en milijon in pol izvodov. Dnevniki, ki ne pripadajo enotni nemški socialistični stranki, ne morejo v časopisju svobodno povedati svojega mnenja, marveč so povsem podrejene kontroli zgoraj navedene stranke ozir. komunističnih organizacij. Poročila je mogoče dobiti samo uri informacijskem uradu nemške demokratične republike, ki ima svoj sedež v prostorih bivšega Goebelsovega ministra za propagando. Poročila iz zapadnih dežel morejo biti objavljena le, če kritizirajo razmere v zapadnih deželah. 80% vsega papirja za časopisje dobe dnevniki enotne nemške socialistične stranke. Prebivalstvo nemške vzhodne cone pa je bilo že davno opozorjeno, da je uvoz časopisov iz Zapodile cone kakor tudi poslušanje radijskih postaj zapadnih držav najstrožje kaznivo.
Iz življenja Cerkve
Goriško dekle
PRISILNO DELO V SOVJETSKEM SVETU
Začetek volilnega boja v Gorici
GIOtSiPIOID! A1RISITIVIO
V soboto, 15. novembra, je volilna komisija odobrila predložene kandidatne liste vseh goriških strank, ki se mislijo volitev udeležiti. S tem dnem se je tudi že začela predvolilna kampanja, ki se bo zaključila v petek, 12. decembra. Dne 29. novembra bo tudi javno razobešen imenik vseh kandidatov posameznih strank z odgovarjajočim znakom.
V večini primerov so posamezne stranke z lahkoto zbrale potrebno število podpisov predlagateljev kandidatne liste, le monarhisti, ki so v Gorici najšibkejša stranka, so bili že pri prvem volilnem koraku
VOLILNI SKLAD
Pozivamo vse Slovence, da po svojih močeh prispevajo za volilni sklad za kritje stroškov v zvezi z nastopom lipove vejice na občinskih volitvah v Gorici. Pošiljke po pošti, naj bodo izrecno nakazane za volilni sklad.
Volilni odbor
POJASNILO
Glede na to, kar je pisala »Soča« štev. 275 od 15. 11. 1952 v zvezi z občinskimi volitvami v Gorici, in sicer, da: »Gospodje okrog SDZ so odgovorili na našo ponudbo, da je enoten nastop Slovencev v Itiliji le potreba Demokratične fronte Slovence/« in »da vodstvo SDZ na Goriškem nima prav nobenih skrbi zaradi bližnjih volitev kljub krivičnemu volilnemu zakonu« (»Demokracija« štev. 36 od 5. sept. 1952), JAVLJA Vodstvo SDZ v Italiji vsem poštenim Slovencem, da ni do danes prejelo nobenega
v zadregi. Vendar so tudi oni le rešili svojo čast in predložili svojo kandidatno listo. Do zadnjega je obstajala možnost, da se doseže povezava med socialnimi demokrati in združenimi republikanci, liberalci in neodvisneži. Ker pa so socialni demokrati zahtevali od celotne liste 40 kandidatov zase 15, in se ostale liste s tem predlogom niso strinjale, ni prišlo do povezave in so se razšli.
Kandidati liste Slovenske demokratske zveze za goriške občinske volitve so naslednji :
uradnega vabila od DFS za kakršen koli skupen nastop. Vodstvo SDZ smatra vse, kar je doslej bilo o tem pisano v krajevnem časopisju, za navadno časnikarsko polemiko.
Gorica, dne 16. nov. 1952.
Vodstvo Slov. dem. zveze
v	Italiji
Vojaška pogajanja v Beogradu
V	Beogradu se vrše vojaški razgovori med jugoslovanskim vrhovnim poveljstvom in ameriškim vojaškim odposlanstvom, kateremu načeljuje general Handv. Gre za določitev vojaške pomoči, ki naj jo dobi Jugoslavija, in za izdelavo načrtov za obrambo evropskega jugovzhoda, oziroma Balkanskega polotoka. Razgovorom prisostvujejo tudi angleški in francoski vojaški strokovnjaki.
Zapadno-evropska kmetijska skupnost
ali »zeleni pul« (pool) bi bil nadaljnji korak v organizaciji Zapadne Evrope. Pr-
vi	korak je bil Marshallov načrt, ki je omogočil z velikanskimi žrtvami ZDA obnovo zapadno-evropske industrije in trgovine, deloma tudi kmetijstva. Sledili so sporazumi o oboroženi pomoči, nato skupnost jekla in premoga (črni pul).
Kmetijska skupnost zapadno-evropskih držav ima namen ustvariti enotnost trga za kmetijske pridelke, istočasno seveda tudi namen organizirati in voditi po načrtu kmetijsko proizvodnjo.
Posamezne države so že izdelale posebne načrte za organizacijo kmetijske skupnosti. Italija takega načrta še nima in zato je kmetijski minister Fanfani povabil najrazličnejše organizacije, naj povedo svoje mnenje in stavijo morebitne predloge. Iz dosedanjih razgovorov je razvidno naslednje:
1. Kmetovalci so navdušeni za ustanovitev kmetijske skupnosti. Prepričani so, da bodo lahko vnovčili sadje, prvovrtnino in vino.
2. Politične stranke so razen komunistov in socialistov (Nennijevih) za ustanovitev.
3. Komunisti in Nennijevci ter z njimi združene organizacije, predvsem CGIL (delavski sindikati) in (FEDERTERKA) kmetijski sindikati - kmečki delavci se protivijo ustanovitvi, ker nočejo, da bi se Zapadna Evropa organizirala, ampak želijo čim bolj razdrapane razmere, ker le v takih razmerah raste njihova moč in verjetnost, da pridejo na vlado. Seveda tega ne povedo odkrito in glede »zelenega pu-la« navajajo samo lažnjivo krilatico, da države preko železne zavese lahko porabijo vse, kar je v Italiji odvisnega in da lahko dobavijo vse, kar Italija potrebuje.
4. Industrijalei v bistvu odobravajo zamisel, imajo pa precej pomislekov.
V	naslednjih mesecih bo v Italiji še vse polno sestankov in razgovorov, iz katerih bo izšel potem »italijanski načrt«. Predvsem se polaga v Italiji važnost na vprašanje svobodnega gibanja delovnih sil.
2 milijardi bušelov
ali po naše okoli 540 milijonov q pšenice znaša letošnji pridelek v ZDA in v Kanadi. Približno 2/3 pridelka odpade na ZDA, ostala tretjina na Kanado. Letošnji pridelek pšenice v ZDA je po velikosti tretji v zgodovini in je skoraj za 30% boljši od lanskega, a zaostaja za največjim (1. 1947) za 68 milij. bušelov ali približno 18 milij. q. — V Kanadi pa predstavlja letošnji pridelek rekord.
Za potrošnika so obilne letine pravi blagoslov, ker upa na znižanje cene. Ni pa tako s proizvodnikom in letos imajo tako v ZDA kot v Kanadi premnoge skrbi, kako in kam vskladiščiti te ogromne množine in kako in kam jih prodati.
Paradižnikova konserva
izgublja 'svoj trgovski pomen v svetovni trgovini predvsem zato, ker imajo potrošniki raje sveže paradižnike ali pa olupljene. To spremembo okusa pa je povzročilo dejstvo, da so zelo velike razlike *med posameznimi znamkami paradižnikove kon-serve in da je potrošnik neredkokrat opeharjen: namesto lepe rdeče konserve s prijetnim svežim duhom in okusom je dobil
mnogokrat slabo, črno in kislo. — Ker so iz Italije izvažali tudi tako slabo konservo, se je v zadnjih letih izvoz zelo skrčil in znaša danes izvoz komaj polovico predvojnega. Vsled tega so v Italiji paradižnikom za konserve zelo padle cene in so bile celo leto nizke, dočim so sveži paradižniki za takojšnjo potrošnjo imeli še kolikor toliko zadovoljive cene. — Vsa italijanska industrija paradižnikove konserve je trenutno v veliki krizi, izhoda pa ne morejo najti, posebno ker so zgradili v drugih državah tudi mnogo tvornic za konzerviranje paradižnikov.
115.000 Italijanov
se je izselilo vsako leto v prekmorske kraje.
Največ izseljencev je iz Kalabrije, kateri sledijo naše Benečije, tem pa Abruzzi, Campania in Sicilija. Sorazmerno najmanj izseljencev je iz Sardinije.
Perutninske klavnice
Pravo svetovno čudo so velikanske klavnice goved v Chicagu, vsaj tako pravijo
Martinovanje v Doberdobu
Dne 16. novembra je jameljski cerkveni zbor priredil v občinski dvorani v Doberdobu lepo uspelo trodejanko »Romualdove skrbi«. Pred igro je zapel mešani zbor dve pesmi; po igri pa moški zbor spet dve pesmi
Pri izvajanju pevskega zbora smo občutili večjo sigurnost v intonaciji in lepše izvajanje dinamike. To je važno, če pevci obvladajo dobro note, ker tako so bolj gotovi in lažje začutijo lepoto pesmi in jo zato dobro izvajajo; pa tudi poslušalci jo dojamejo z mirnim, zbranim razpoloženjem, kar pusti vsekakor v srcu lep spo-min.
Igra »Romualdov skrbi« je v celoti lepo potekala. Le v tretjem dejanju se je razplet igre tu pa tam nekoliko zataknil, kar je seveda zmanjšalo večjo učinkovitost igre. Izgovarjava je bila dobra, le tu pa tam je uteklo kakšno elkanje ali se je jezik zataknil ob težjem dolgem stavku.
Če hočejo držati privezano občinstvo na oder, morajo režiserji brez usmiljenja polagati pažnjo in največjo skrb izgovarjavi. Igralci kot tipi so bili dobro izbrani.
Vsestransko brilanten je bil Romuald. Lepa sta bila strica Rajmund in Martin. Lcmaitre je bil kot rojen minister. Privlačen je bil »muzikanta Gobin. Evgen je bil prava sreča Romualda, samo bi radi videli pri njem več možkosti. Pridni Ci-prijan je bil lepa in simpatična osebnost na odru, le glas je bil tu pa tam nekoliko preveč mladeniški. Čestitamo cerkvenemu zboru iz Jamelj in njegovemu pevovodji ter režiserju e. g. J. Vošnjaku za lep uspeh martinovanja in jim želimo vztrajnega dela, da jih bomo še videli in radi poslušali.
M. F.
Prispevajte za »Katoliški dom“!
tisti, ki so jih videli. — Pa tudi za klanje perutnine so Amerikanci ustvarili zelo modema podjetja. Sedaj deluje v ZDA 140 klavnic, v katerih poseben stroj zakolje — s posebnim električnim nožem na minuto po 30 glav perutnine. Isti stroj perutnino očisti in pripravi za na trg.
Mednarodna organizacija za križano koruzo
V	Gardone Riviera se je vršil sestanek strokovnjakov za vzgajanje križane (hibridne ali heterozne) koruze, kjer so ustanovili tudi mednarodno zvezo, ki bo imela svoj sedež v Parizu. K zvezi so pristopili Francija, Nemčija, Italija, Španska in Portugalska. Trenutno proizvaja Italija največ semena križane koruze.
Hospitacije na učiteljišču
Kdor se namerava javiti, kot privatist, k usposobljenostnemu izpitu (učiteljski maturi) na učiteljišču s slovenskim učnim jezikom, mora, po tačas veljavni ministrski odredbi, vložiti na Proveditorat najkasneje do 25. t m. prošnjo za pripustitev k didaktičnim vajam.
Potrebna pojasnila daje tajništvo učiteljišča.
Nastop Miniaturnega teatra »Modra ptica" v Avditoriju
Slovenska prosvetna matica je organizirala v soboto, 8. novembra, lep in pester večer z nastopom Miniaturnega teatra »Modra ptica«.
To svojevrstno gledališče sestavljajo ruski begunci iz Jugoslavije, ki bivajo v taborišču pri Sv. Soboti. Režiser in igralec Aleksander Ostrovski je odlično zamislil ta večer. Na sporedu so bile pevske točke moškega in mešanega zbora, folklorne pesmi, pevski in baletni nastopi. V pevskem sporedu je publiki posebno ugajal veseli in razposajeni nastop y karakterističnem ciganskem taboru. Veliko odobravanje so žele tudi svojevrstne žive slike in pan-tomine režiserja Ostrovskega, posebno pa njegove groteskne slike »Kozaki«, »Lajna« in »Sv. Lucija«. K uspehu večera je mnogo doprinesla tudi spremljava ge. Visoekaje ter okusna scena sama v zamisli ge. Raz-dorove.
Občinstvo je z obilnimi aplavzi nagradilo skromne umetnike, ki so kljub zagrenjeni usodi ostali zvesti svoji umetniški ideji.
Socialna pesem Otona Župančiča
V	okviru svojega rednega delovanja je Akademski klub imel v nedeljo 9. t. m. predavanje o socialni pesmi Otona Župančiča, katerega se je udeležilo še precej lepo število poslušalcev.
Po kratkem orisu pesnikovega življenja, je predavatelj posvetil daljše poglavje Dumi, ki jo lahko smatramo za najboljšo in največjo Župančičevo pesem, saj nam prikazuje v njej, kakor še nihče pred njim in za njim, delo in trpljenje slovenskega človeka, ki se neprenehoma, doma in v tujini, bori za svoj obstoj.
Za zaključek je predavatelj prečilal še celotno Dumo, kar je še bolj poživelo predavanje, ki je bilo itak že izvrstno podano.
BRATUŽ Rudi pok. Jakoba, pokrajinski svetovalec iz Gorice
BRA1NI (Brajnik) Jožef pok. Franca, trgovec iz Štandreža
MOČNIK Anton pok. Jožefa, sodni uradnik v pokoju, iz -Gorice
BRATINA Stanislav živ. Jožefa, profesor iz Gorice
BENSA Valentin pok. Valentina, posestnik kmetovalec iz Oslavja
PERŠOLJA Alojzij pok. Franca, delavec iz Gorice
BIRSA dr. Karel, odvetnik in profesor iz Gorice
PIŠČANC Zora pok. Rafaela, zasebnica iz Gorice
ŠULIGOJ Albin, pok. Jožefa, učitelj iz Gorice
SPAGNOLO-Kerševani Kati, zasebnica iz Gorice
KACIN dr. Anton pok. Ivana, profesor iz Gorice
PAOLI (Pavlič) Brumat Ivana, gospodinja iz Gorice
MACUZZI (Makuc) dr. Andrej pok. Andreja, profesor iz Gorice, neodvisen
PAOLETTI (Pavletič) Nada živ. Ivana iz štandreža
ČUČAT Rozalija pok. Ivana, učiteljica v pokoju iz Gorice
DOLES Franc pok. Jakoba, slikar iz Štandreža
ŠTANTA Alojzija pok. Emila, iz Štandreža
BRA1NI (Brajnik) Ivan pok. Ivana, železničar v pokoju iz Štandreža
STREL Olilija vd. Terpin, učiteljica v pokoju iz Gorice
MOČNIK Hubert pok. Jožefa, profesor iz Gorice, neodvisen
BRAINI (Brajnik) Vojnomira živ. Ivana, uradnica iz Štandreža
GORJUP Leopold pok. Leopolda, upokojeni sodni uradnik iz Gorice
PAOLETTI (Pavletič) Ivan pok. Jožefa, posestnik kmetovalec iz Štaudreža
ŠULIGOJ Jožef pok. Jožefa, posestnik iz Gorice
RUDOLF-Zuljan Marija živ. Dominika, gospodinja iz Gorice
ŽIGON Karel pok. Alojzija, čevljar iz Gorice
SERDINŠEK-Vranič Erminija, gospodinja iz Gorice
BRAINI (Brajnik) Frančiška pok. Franca, zasebnica iz Gorice
ČERNIČ Karel živ. Franca, doma iz Rupe, delavec v Gorici
VODOPIVEC Martin živ. Ivana, dijak, bivajoč v Gorici.
Volilni znak demokratskih Slovencev v Gorici je in ostane lipova vejica!
Napisal: LEON PAUL
^udoDo pofoocmjc *
POVEDAL SEM JIM . . .
Še isto noč sem zaprosil vse domače, da bi se po večerji zbrali v kuhinji. Bilo je tako skrivnostno. Ko smo se zbrali, se:n začel govoriti počasi in nežno. Začel sem z dobo, ko sem bil deček. Pripovedoval sem o hebrejski šoli, o svojem bar mizvah (judovski deček s 13 letom začne izpolnjevati svoje verske dolžnosti), o družinskih stvareh. Sam sem se čudil svoji taktnosti. Zdelo sc mi je, da nisem govoril sam iz sebe, kajti to popoldne sem dolgo molil pred svojim Bogom, da bi mi ob pravem trenutku dal prav govoriti! Govoril sem jim celo o amerikanski dediščini verske svobode in o svobodnem ljudstvu, ki si izbira vero kakršno koli si hoče. Bližal sem se koncu. Kako bi to izrekel? Mati je sedela poleg mene in me pazljivo poslušala. Oče se je naslanjal ob vodovodno cev, a bral je stal ob podbojih vrat. On je že vedel vse, ker sem ga prosil, naj mi pomaga pomiriti starše. Sestra se je zdelo, da spi v sosedni sobi, a sem le predobro vedel, da pri-
sluškuje vsaki besedici.
Mati ni mogla pričakati konca. »Si tisi ti katoličan?« je s strahom iz njo
izbruhnilo vprašanje. Nekaj trenutkov sem sc obotavljal... nastal je mučen molk, ki ga je prekinjalo vprašujoče dihanje... »Da, mati,« sem končno zlomil neprijetno duše-«o tišino, »Katoličan sem!« »O, o-o!« je zavrelo iz nje, »Oh,... oh,...	oh.,.« in	je
omedlela. Oče	jo skočil v	kopalnico	po
alkohol in brisačo. Sestra je vsa preplašena točila mrzlo vodo... vse je bilo zmešano. Brat ni vedel, kaj bi storil, še manj jaz.
Oče je pobledel kot zid. Opazil sera, da se je tresel. Nato so vsi navalili name, da bi pozabil, kar sem storil, in se vrnil nazaj v judostvo... Vse mi bodo dali, karkoli hočem svet	bi.	bil moj, samo če se	vr*
nem nazaj kot	jud! Moj	odgovor je	bil
stanoviten, vedno eden in isti — ne morem, tudi za cel svet ne morem, ker sem preveč prepričan o logičnosti svojega dejanja. Prepirali smo se, debatirali in eden drugega prepričevali... vsak dan. Zdelo se mi je, da je oče nekoč zagotovil materi: »Ne skrbi, šel bo k rabinu in mu bo krst ie izbrisal.«
Tiste no*'i ni spal nihče... a jaz sem jih prcčul še mnogo več. Ni bilo miru niti za
trenutek - i adlegovanje, solze in prošnje, samo da bi se povrnil v judovstvo. Najhujšo preizkušnjo, ki mi je trgala srce, sem doživljal gledajoč, kako trpi mati — a obenem zavedajoč se, da ji na noben način ne moremo pomagati. Vse bi storil, če bi ji mogel le za las odpomoči in ublažiti hude udarce razočaranja, a edino enega nisem mogel, kar je ona prosila in od mene zahtevala - nisem se mogel vrniti v judovstvo. Poti nazaj, te ni bilo: kajti v krščanstvu je vsa bodočnost. Poti nazaj ? Te ni bilo: najhujše je mimo, sem si mislil.
»Ti veš,« mi je nekega poldneva rekla mati vsa objokana, ko sva bila sama doma, »da smo že nameravali napraviti pogreb zate. Premislili smo se, edino zate naj bo izjema, toda,« in ponovno me je zaprosila, »Ali bi se ne hotel vrniti nazaj med nas... prosim, moj sin... prosim.,, pro...« in jo je premagal j olj.
Predobro sem vedel, da pravoverni judje čestokrat napravijo neke vrste pogrebne obrede za člane, ki so odpadli ali postali kristjani. Imeli bi ga za mrtvega in bi nikdar več ne govorili z njim. Tako se je zgodilo Charliju in tolikim drugim.
Vendar, široka razpoka stoletij je bila
zame zasuta, zlasti kar se tiče naše družine. Jaz, spotikajoči in grešni norec, kot sem bil, sem se spotaknil ob dopolnitev vsega tega, po čemer je judovsko ljudstvo upalo in molilo in pričakovalo! Pravzaprav »ničla«, kakršen sem bil, sem našel Njega — Kristusa, ki je moral priti, da odreši Izraela — katerega starejši judje še vedno pričakujejo, dočim so mladi obupali nad svojim Odrešenikom. Šc upajo in pričakujejo Njega, ki je pa prišel pred približno dvatisoč leti. Hrepenijo po njem in molijo! Da, tukaj vprav v njihovi sredi je bil tisti »Sveti«, katerega oni želijo, a jaz zaslepljeni norec sem ga našel in On je našel mene. In v tem je vsa tragedija judovstva in z njimi tragedija vsega človeštva. Bog je prišel, a oni ga niso spoznali... in sedaj se nahaja v njihovi sredi in človešto ga noče sprejeti. Srečen sem, da sem premostil prepad dvatisočih let! Nikdar več se ne vrnem po tem mostu, marveč le naprej v nesmrtno bodočnost katoliške vere!!
Sorodniki in znanci so zatrjevali staršem, da bom postal fanatičen antisemit, da bom kot katoličan zasovražil judovstvo ter da se jih bom sramoval. V6e mogoče štorije so govoričili moji materi, razne fanatične
povesti o konvertitih, in so mislili, da bom sam postal tak ter delal vse mogoče izmišljene smešne reči — celo da bom izvršil samomor! Sam Bog ve, kakšne reči so si izmišljevali.
Nekega dne sta me mati in teta povabili k njihovi prijateljici, ki je bila članica Christian Science sekte. Dokaj časa, zdelo se mi je, da so ure bile neskončne, se je trudila in govorila in poskušala, da bi vsaj postal »podučljiv« za njihovo sekto. Vprašal sem jo nekaj znanih fraz o plagiatu, spisov njihove ustanoviteljice Mrs. Mary Baker Eddy, a mi ni odgovorila. Rekla je, da nisem prišel, da bi spraševal. Nato je iztresla vse podle pripovedke o duhovnikih in redovnicah, smešne zgodbe o samostanih in vse mogoče neumnosti. Med drugim je vedela povedati staro in desetkrat izrabljeno storijo slabotnih papežev srednjega veka. Če bom nadaljeval v R.K. (rabila je kratice, ker cele besede ni hotela nikdar izreči) je rekla, da bom živel vedno v grehu, duhovni revščini in zaostalosti ter obupu. Čas se je tako zavlekel	in sem	hotel oditi, a	ona	je blebetala
kar	naprej	vedno eno in	isto.	Če ne bom
pustil R.K., je zatrdila,	bom	gotovo postal	garje v.	(Konec	prihodnjič)
Stran 4.
KATOLIŠKI GLAS
Leto IV. • štev. 47
Sestanek Truman-Eisenhower z GORIŠKEGA
V torek sta se prvič po volitvah sestala v Beli hiši predsednik Truman in novoizvoljeni predsednik general Eisenliower. Sestanek je bil izredno važnega pomena, saj sta si oba moža imela veliko povedati o sedanji in prihodnji politiki Združenih držav. Zdi se, da sta se na poseben način menila o poteku vojne na Koreji, ker .misli Eisenhower v kratkem poleteti tja v upanju, da najde možnost za sklenitev premirja. Potem sta gotovo razpravljala o pomoči drugim državam v boju zoper komunizem, zlasti o pomoči Franciji, kateri gredo stvari v Indo-
kini precej slabo. Tudi nemško vprašanje je bilo predmet njunega razgovora, saj danes ni mogoče reševati miru na svetu brez rešitve nemškega vprašanja. Nista pa pozabila tudi atomske, oziroma vodikove bombe, ki je po mnenju poznavalcev svetovne politike še najmočnejša obramba Združenih držav in demokratičnega sveta.
S tem razgovorom je Eisenhower že začel aktivno posegati v vodstvo politike Združenih držav. Popolnoma pa bo prevzel vodstvo šele prihodnje leto 16. jan., ko bo zaprisegel kot novi predsednik.
S TRŽAŠKEGA
V nedeljo 23. in 30. novembra priredi Marijina družba v Trstu v svojem Domu ulica Risorta št. 3 igro v štirih dejanjih:
»BELE SUŽNJE« Začetek ob 17.30. Vljudno vabljeni!
Novice iz Doline
NAŠA ŽUPNIJSKA DVORANA je že več tednov pod streho, dolgovi pa — na dežju. Skoro nič se nas niste spomnili, samo kak dobrotnik se je oglasil in odgovoril na našo prošnjo. Da bi se jih še vsaj sto oglasilo! Lepo prosimo. Seveda o naši dvorani in njenih dolgovih premalo pišemo; toda za koga je še to preveč. Vsi pač razumete, da naša dolinska dvorana ni velika skupna zadeva, kakor na primer katoliški dom v Gorici, zato o tej krajevni dvorani ne moremo veliko pisati. Mogoče pa ta zadnji poziv tudi ne bo zastonj! ■— Dvorano bomo blagoslovili in odprli tam okrog 8. decembra. Sedaj vse tako kaže, da bo zelo lepa, čeprav ni velika. Celo Bazovčani bodo presenečeni.
NOVI G. KAPLAN; kakor že mnogi veste, imamo v Dolini sedaj tudi kaplana in tako po dolgih letih zopet dva duhovnika. G. kaplan, e. g. Dušan Jakomin, je bil doslej na Opčinah in pred leti blizu nas v Mačkovljah. Sedaj se bo lahko poživilo versko življenje na Prebenegu, kjer bo vsako nedeljo sv. maša. Novega g. ka-
plana vsi dolinski številni bralci »Kat. glasa« (samo naročnikov nas je sto) veselo pozdravljamo in mu želimo, da bi veliko storil v Dolini za naša in svoja nebesa.
KAJ PA ZVONIK IN ZVONOVI? Zvo-nove za vasi Prebeneg in Kroglje smo že dobili in v teh dneh jih pripeljejo za farno cerkev, ki pa še nima zvonika. Na uradu za javna dela v Trstu nam vedno zagotavljajo, da bo zvonik kmalu in ta »kmalu« počasi prihaja. Sedaj vemo le to, da je gradnja zvonika v Dolini gotova stvar; izbran je že celo gradbenik, le uradne formalnosti še niso izvršene. Tam za majnik, tako upamo, bo sredi tržaškega Brega stal visok zvonik, ponos in čast dolinske župnije, ponos in čast zavezniške uprave, ki ga bo zgradila.
O NAŠEM OTROŠKEM VRTCU bi vam tudi lahko veliko povedali, toda g. urednik že drži za škarje. Stvar je ta: sedaj je otroški vrtec v župnišču in ga vodijo č.č šolske sestre. In to ne ugaja občinskim očetom, kominformistom, ki so zato sklenili, da bo otroški vrtec premeščen v novo občinsko hišo. Upajo tudi misliti in javno govoriti, da bo tako vrtec prešel v popolno civilno upravo in da bodo moTale sestre delo v vrtcu pustiti. To je načrt; z načrti pa je vedno križ, dokler se ne izpeljejo, številne dolinske matere in višje oblasti v Trstu namreč zelo drugače mislijo kakor občinski možje. Brez pravih Dolinčanov seveda ni mogoče kar čez noč občine premestiti in katoliškega vrtca uničiti!
IZ JUGOSLAVIJE
Boris Kidrič nevarno bolan
Predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ, Boris Kidrič je nevarno obolel. Ob zdravniškem pregledu v začetku septembra so ugotovili hudo anemijo s patološkimi spremembami v belih krvnih telescih, s težko obliko obolenja krvnotvornih organov in hude poškodbe jeter in ledvic. Po deveti transfuziji krvi, dne 13. novembra, se je njegovo stanje naglo poslabšalo, tako da je v nezavesti. Maršal Tito je Kidriča obiskal 15. novembra, in ostal pri njem celo noč. Komunistični časopisi poročajo, da je vest o bolezni Borisa Kidričai izzvala veliko zaskrbljenost med delavnim ljudstvom Jugoslavije. Boris Kidrič se je pred nekaj dnevi še udeležil napornega dela šestega kongresa KPJ, na katerem je podal obsežno poročilo. Boris Kidrič ima komaj 40 let.
Edini verski listič
Oznanilo so blagovolili komunisti v Ljubljani zadaviti, kot poročajo časniki, Izhajal je vsakih štirinajst dni. Svoj čas so se komunisti izgovarjali, da ni papirja! Ne vemo, kakšen je sedaj izgovor. Gotovo jih peče vest, da so se bili polastili z nasiljem katoliških tiskarn na hujši način kot jež v bosni. Veliko narodno delo vršijo tisti izven Jugoslavije živeči Jugoslovani, ki simpatizirajo s takimi prijatelji. Tako vsaj oni menijo. Mi nismo njihovega mnenja.
Nekateri duhovniki obsojeni
Te dni je tržaški škof msgr. Santin nekaterim duhovnikom iz cone B odvzel pravico opravljanja službe božje. Odlok tržaškega škofa je bil izdan zato, ker so se omenjeni duhovniki udeležili skupščine Cirilmetodijskega društva v Ljubljani. A-geneija »Ansa« imenuje s tem v zvezi duhovnika Pegana Dominika, prodekana v Krkavcih, in Svečica Ivana, župnika v Momjanu.
Pevski zbor S.K.P.D. priredi v Gorici v Marijinem domu na Placuti na god sv. Cecilije dne 22. nov. 1952 koncert z naslednjim sporedom:
1. V. Vodopivec:
2. J. Aljaž t
3. P. Jereb : l. V. Vodopivec:
5. M. Hubad s
6. A. Nedved :
I. DEL
: Smo vesela družba Slavček Šent'Janževa Dobra žena Potrkan ples Nazaj v planinski raj
1. G. Gounod
2. J. Pavčič
3. »	»
•1. » »
5. »	»
6. G. Verdi
II. DEL
:	Svetinja
:	Goreči ogenj
:	Jaz pa imam konj’ča be-
lega
:	Otožnost
:	Pa moje ženke glas
: Sužnji bedni
Solist VENCE GORJAN
III. DEL
1. E. Adamič	s	Oglar
2. V. Vodopivec: Belokranjska balada
3. dr. A. Schwab:	Vlak
4. E. Adamič	:	Kresovale
5. J. Aljaž	I	Oj zbogom ti
6. V. Mirk	:	Napitnica
Dirigent prof. M. FILEJ
Pianistinja L. BRATUŽEVA
Vstop samo z vabili, ki jih lahko dvignete v trgovini pri Kosiču v Raštelu
in v kavarni Bratuž.
Za Rembrandtovo sliko
Dragoceno Rembrandtovo sliko, ki so jo Nemci ugrabili v Beogradu kraljevi rodbini in katero cenijo, da je vredna nad pol milijona dolarjev, ima sedaj knez v Lichtensteinu. Peter II. pa jo zahteva zase in je v ta namen vložil tožbo. Sliko je podedoval po očetu Aleksandru I.
Državni in cerkveni pogreb
Poročali smo že, da je v Ljubljani umrl predsednik »Slovenske akademije znanosti in umetnosti« dr. Fran Ramovš. Pogreb se je vršil na državne stroške, zato je razumljivo, da je bil brez duhovnika, čeravno je vdova pokojnega prosila za cerkveni pogreb. Šele, ko je bil državni pogreb končan je prišla h grobu pokojnikova vdova s sinom v spremstvu duhovnika, ki je izvršil nato še cerkveni pogreb. Njeno odločno in hrabro zadržanje je izzvalo priznanje po vsej Jugoslaviji. To poročilo je prinesel »Hrvatski dom« v 63. štev.
Odgovorni ureduik t Stanko Stanič Tiska tiskarn« Budin v Gorici
Doberdob
Kakor vsako leto so Doberdobci izkazali čast svojemu nebeškemu zavetniku sv. Martinu. Pri slovesni sv. maši jiin je govoril č. g. Stanko Pontar iz Zdravščine in jim stavil v zgled versko apostolsko gorečnost sv. Martina.
Popoldan so Jameljei poskrbeli za prijetno zabavo s šaloigro »Velika skrb«. Udeležba je bila zadovoljiva, le fantov in mož ni bilo poleg; ti so po svoje častili svojega patrona, s pokušanjem novega vina v gostilnah. Precej ga je izteklo na ta račun.
Pokopali smo gospo Marijo Ferletič, ki je umrla lepo krščansko spravljena in pripravljena. Vzrok nagle smrti je bil nesrečni padec, pri katerem si je zlomila »oao in na posledicah umrla. Naj počiva v miru.
Krmin
Na zadnji seji občinskega sveta je zastopnik Slovencev predložil županu posebno vlogo s predlogi za preskrbo vode v Subidi, Plešivem, Ceglem in drugih vasicah v obmejnem predelu, ki se vedno nimajo vodovoda. Župan je vzel vlogo na znanje. Svetovalci so pri tej seji razpravljali tudi o užilninskem davku za leto 1953 ter sklenili nabavo motornega voza z zmogljivostjo 15 stotov za občinske potrebe.
Zaskrbljenost pevmskih kolonov
Ob sv. Martinu so navadno po starem slovenskem običaju stopile v veljavo nove zemljiške pogodbe. Tega običaja se hoče držati tudi »Ente«, ki grozi zemljiškim najemnikom v Pevmi in na Oslavju, tla ne smejo več stopiti po 11. novembru na zemljo, ki jo imajo v najemu. Kot izgovor za ta postopek navajajo preureditev zemljišča, ki je v načrtu že od leta 1935, kakor da bi te preureditve ne mogli izvesti, tudi če zemljo obdelujejo stalni najemniki. Preteklo soboto je šla v spremstvu sindikalnega zastopnika posebna delegacija kmetov k ravnatelju Urada za delo, kjer so predočili nezakonitost takega postopka. Ravnatelj Urada za delo je obljubil, da se bo za vso zadevo zanimal in skušal doseči mirno rešitev problema. Preteklo nedeljo so imeli zainteresirani kmetje v Pevmi sestanek, na katerem je govoril tudi predstavnik kmečkih sindikatov pri Delavski zbornici, ki je svetoval, naj bi se zadeva tako uredila, da bi ne prišlo do sodnega postopka. Kmetje so z nezaupanjem spre-
POZORI	POZORI
TaSi sorodniki, prijatelji in znanci potrebujejo še vedno Vaše pomoti.
TVRDKA C I T R U S
IMPORT - EXPORT
Lastnik Aleksander Goljevšček
TRST, UL. TORREBIANCA 27 - TEL. 2-44-67
pošilja še vedno v Jugoslavijo in ostale evropske države vse življenjske potrebščine in ostalo blago, vse OCARINJENO, torej brez vsakih stroškov za prejemnika.
PRIČAKUJEMO VAŠA CENJENA NAROČILA! - ZAHTEVAJTE INFORMACIJE!
središče v škofiji in je v zgodovini igral že prav odlično vlogo. Saj so v Gradežu več stoletij imeli svoj sedež gradeški patriarhi, katerih čast so pozneje podedovale Benetke. V Gradežu so tudi znamenite starokrščanske bazilike, med njimi posebno stolnica. To slednjo so sedaj prenovili in jo vrnili v prvotni pristni slog starokrščanskih bazilik. Iz nje so odstranili vse, kar se ne ujema z njenim slogom, zlasti vseh dvanajst oltarjev. Namesto njih so sedaj postavili samo dva oltarja, glavnega in pa oltar Najsvetejšega, ki sta oba v pristno starokrščanskem slogu. Goriški nadškof msgr. Ambrosi bo v nedeljo oba oltarja posvetil, nato bo imel slovesno pon-tifikalno mašo. Popoldne bo po mestu procesija z Najsvetejšim.
V Gradežu se bodo te dni zbrali tudi razni odlični poznavalci stare zgodovine, ki bodo ljudstvu razlagali stare gradeške spomenike in pa one oglejskega patriarhata.
Dan Marijinih vrtcev
V nedeljo, 23. t. m., bo v Gorici dan Marijinih vrtcev. Otroci iz mesta in dežele se bodo zbrali na to svoje slavje.
Zberejo naj se ob 2.30 v Alojzijevišču. Od tam pojdejo skupno v cerkev na Pla-euti, kjer bo zanje govor in blagoslov. Po blagoslovu pa bo v dvorani Marijinega doma na Placuti akademija, ki jo bodo priredili otroci sami.
jeli ta predlog, kajti vsaka kompromisna rešitev je nemogoča. Zadeva se mora tako rešiti, da bodo pevmski kmetje še nadalje ostali na zemljiščih, ki so jih do danes imeli v najemu in so jih z vso vestnostjo obdelovali.
Smrt žanje
V Gorici je v noči od petka na soboto 15. nov. umrl Andrej Abuja, znani goriški trgovec z vinom. Dopolnil je 65 let. Poznali so ga širom primorske dežele, ki jo je vsa neštetokrat prepotoval v svojem poklicu. Poleg svojega poklicnega dela je posvetil svoje moči tudi delu za slovensko manjšino v Gorici in goriški občini. Bil je občinski svetovalec pod zavezniško upravo in sedaj tudi na Provinci. Odlikovala ga je velika ljubezen do revežev in odkrit značaj. — Sv. maša za pokojnika bo v soboto ob 7. uri na Travniku. Preostalim naše sožalje.
V soboto, 15. novembra, je po dolgi in mučni bolezni umrl v sanatoriju sv. Justa znani goriški odvetnik dr. Josip Gruden. Rojen v Nabrežini leta 1901, je promoviral na pravni fakulteti v Padovi leta 1923. Odprl je svojo prvo pisarno v Ajdovščini, od koder pa so ga fašisti pregnali, da se je moral zateči v Jugoslavijo. Po končani vojni se je vrnil v Gorico, kjer je nadaljeval s svojim pravnim delom. Še bolj pa se je udejstvoval na političnem polju. Bil je med ustanovitelji Demokratske fronte Slovencev in od vsega začetka tudi član izvršnega odbora DFS. Zavedni katoliški Slovenci njegovega poklicnega dela ne moremo odobravati, a bomo kljub temu molili za pokoj njegove duše.
Pevma
Prijetno smo bili presenečeni za Vse svete ozir. za Vahti, ko smo našli pokopališče lepo urejeno: poti posute z drobnim gruščem, grobove očiščene in ozaljšane in pokopališče — med vojno dokupljeni del — z novim zidom ograjeno. Ker je pri nas lepa navada, da svojci pridno skrbijo za kraj počitka svojih umrlih, nas je najbolj presenetil novi zid. Zakaj ? Skoraj celo leto že govorijo, pišejo, sklepajo o našem pokopališču; v istem času dokupijo zraven najprej nov svet, izkopljejo za zid krog njega jarek, nato delajo poizkuse ali je močvirnat, napravijo načrt za grobove... Pa zopet pravijo: Pokopališče je treba prenesti drugam, proč od ccste, od hiš, tu ne odgovarja predpisom. In komisija išče prostor za novo pokopališče in ga najde. Baje zadaj za sedanjim, desno ob cesti, ki vodi v štmaver, — Prav je, da je pokopališče obzidano. Toda način postopanja gori-ko občine, ko je mislila razširiti dosedanje pokopališče ni bil za nas v gospodarskem pogledu nič kaj vzoren.
Pravijo, da bomo za enkrat počivali tudi mi le pri naših pokojnikih. Ni sredstev.
Jubilejno slavje v Gradežu
Ta teden bo v Gradežu veliko slavje v okvira slovesnosti za dvestoletnico goriške nadškofije. Izbrali so Grndež za sedež jesenskih jubilejnih slovesnosti zato, ker je Gradež za Oglejem najstarejše krščansko
Pastirček
je izšel — v povečani izdaji — 32 strani. Gotovo boste zadovoljni. Prinaša lepe povesti in uganke itd. Stane samo 30 lir. Novi naročniki pohitite. Prepoznim ne bomo mogli postreči. — Stari naročniki ostanite zvesti. Pridobivajte novih naročnikov. — Poverjenike naprošamo, da vsak mesec sproti pošiljate naročnino.
O duhovnih vajah in obnovah slovenskih politikov
Prejeli smo in objavljamo:
Nedavno je omenila »Demokracija« »rdeče duhovne vaje«, to je zborovanje r.abre-žinskih rdečih prosvetarjev. Poročilu je dodala, da so bili na tem zborovanju »tudi drugorazredni prvaki filotitovskega k)'la SKSZ«. Ker pa je »Demokracija« vedela, da laže, je dodala temu stavku besedico »niesda«.
Poglavar teh ljudi, ki jim pripada »Demokracija«, pa je 9. novembra priredil za svoje malčke duhovno obnovo, kjer jih je svaril pred »aktivisti filotitovskega krila SKSZ«.
Najprej izjavljamo, da se titovskega prosvetnega zborovanja v Nabrežini ni udeležil nobeden prvak in ne noben član Slov. kršč. soc. zveze.
Ker se vtika »Demokracija« v naše delo, si privoščimo podobno prostost tudi mi. Ali se sklada s pisanjem »Demokracije« dejstvo, da sedi njen glavni urednik skupaj s titovci v nekem »Šolskem odboru« in v podobnih odborih, ki pripravljajo teren za titovski pokret? Ali imajo prav tisti, ki trdijo, da pripada »menda« glavni urednik »Demokracije« filotitovskemu krilu ali filotitovski garnituri Slov. demokratske zveze, in ali njih vrhovni poglavar za to ve in to odobrava? Ali bi nc bilo prav, če bi glavni urednik »Demokracije« s svojim ostrim vidom rajše pazil na vrste Slov. demokratske zveze, če ni morda v njih še kak Klembas? Ali ne bi kazalo misliti glavnemu uredniku »Demokracije« na to, da bi spremenil naslov svojega lista v naslov »Bruhanje psovk in laži«.
Slov. kršč. soc. zveza v Trstu
LISTNICA UREDNIŠTVA
Vabimo vse sodelavce našega lista, naj čimprej pošljejo svoje prispevke za božično številko, ki bo izšla v zelo lepi obliki in opremi.
DAROVI
ZA »KEMPERLOV SKLAD«
Namesto cvetja na grob pok. msgr. dr. M. Brumata olr 2. obletnici smrti daruje družbeniea iz Gorice 1000 lir.
Za SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠCE
Družina Terčon, Mavhinje štev. 1 daruje ob obletnici smrti očeta Avgusta in matere Marije L. 2000; ob drugi obletnici smrti mame č. g. msgr. Omerza, daruje družbe-nica iz Trsta L. 1000.—
B(ig povrni!
Za SLOVENSICO SIROTIŠČE
PODGORA: v gotovini 19.720 lir; B. J. namesto venca na grob Brajša Štefanije 500 lir, 6 kg bele moke, 40 kg krompirja.
Naj dobri Bog vsem velikodušnim dobrotnikom tisočero povrne!