PTUJ, 6. september 1968
Št. 35
Leo XXI.
Izvod 0,50 N din. 50 S din
danes v tedniku
DRUŽBENO    SAMOUPRAVLJANJE TUDI NA PODEŽELJU
— 2. stran
PRIPRAVE NA VINSKO TRGATEV NA BORLU — 3. stran
MLADI ŽELIJO DOBRO GOSPODARITI — 4. stran
»RADENSKO SRCE« V LENARTU — 5. stran
TE DNI
PO SVETU
»Normalizacija'
na
Češkoslovaškem
Drugi leden po invaziji Če-
škoslovaške je prinesel nadalj-
njo pomiritev tej deželi, če pod
tem izrazom mislimo na to, da
so se tanki umaknili v stranske
ulice in na nekatere, posebej za
to določene prostore izven
mest, da na ulicah ni povork in
sploh ljudi, ki bi protestirali
proti okupaciji in okupatorjem,
Z ulic je bil odstranjen večji del
parol in napisov, ki so klicali
Cehe in Slovake k odporu, ker
so to kot pogoj za postopno
; normalizacijo« zahtevali oku-
patorji. Ta sodobna češkoslova-
ška »normalizacija« vsebuje tu-
di uvedbo cenzure za liste in
druga komunikativna sredstva,
torej za radijske in televizijske
oddaje in listi, ki še izhajajo,
imajo že bele lise v stolpcih, kar
pomeni, da je cenzura nekaj iz-
ločila, kar ne bi bilo po okupa-
torjevem okusu.
Nekateri listi pa so enostavno
prenehali izhajati. Med temi je
list češkoslovaških pisateljev
Literarni list, ki je izhajal v
nakladi 100.000 izvodov.
Češkoslovaška sodobna stvar-
nost pa ima še druge posebno-
sti, ki izražajo, kako daleč so
okupatorji pogaziii suverenost
Cehov in Slovakov'. KPC je mo-
rala reorganizirati svoj vrh, po-
sledica je bila reorganizacija
vlade. Iz nje je izstopil notra-
nji minister, razrešen je bil
podpredsednili vlade. Odstopil
je predsednik ljudske fronte.
Dubček je sicer ostal na svo-
jem položaju, vendar je na ple-
numu CK KPC izjavil da je
CSSR premalo upoštevala v svo-
ji novi politiki interese ZSSR.
Vojaška invazija je torej kljub
vsej trdnosti stališč Cehov in
Slovakov, predvsem pa zaradi
vse trdote pogojev, na katere so
morali pristati češkoslovaški vo-
ditelji na pogajanjih v Moskvi,
ustvarila novo realnost, s kate-
ro se morajo sprijazniti, ker bi
sicer lahko bilo še slabše. Vse-
kakor pa je potrebno podčrtati,
da vodstvo KPC ni priznalo
upravičenosti vojaške interven-
cije, niti vsega tistega, kar se je
zgrnilo nad Cehe in Slovake po
21. avgustu.
Videz je, da so se Cehi in Slo-
vaki odločili napraviti vse, kar
je potrebno, da bi se ustvarili
pogoji za odhod tujih vojsk z
njihovega ozemlja, kakor je bilo
dogovorjeno v Moskvi.
Konec prejšnjega tedna pa so
se raznesle po svetu vesti o ne-
varnosti sovjetskega obračuna
z Romunijo. Ta dežela, kljub te-
mu da je članica varšavskega
pakta, ni bila povabljena na
razgovore v Cierno niti v Brati-
slavo, ko so obravnavali češko-
slovaške zadeve, niti je niso po-
vabili na pohod proti Češkoslo-
vaški. Romunija gotovo pri tem
tudi ne bi sodelovala, ker je v
zadnjem času večkrat, in to na
zelo nedvoumen način, izrazila
svojo odločenost vzdržati se
vsakega vmešavanja v notranje
zadeve tujih dežel. Romunija si-
cer ne kaže tolike vneme pri
reorganizaciji svojega notranje-
političnega življenja, demokra-
tizacije in nagibanja k sodob-
nemu socializmu, kakor je bil to
primer v Češkoslovaški, vendar
so njeni pogledi na nekatere po-
jave mednarodnega življenja že
tako daleč v razkoraku z ostali-
mi deželami varšavske zveze, da
je nastalo zgoraj opisano stanje.
Tako je torej svet prisluhnil
vestem o koncentracijah sovjet-
skih divizij na romunskih sever-
nih in bolgarskih divizij na ro-
munskih južnih mejah. V tej si-
tuaciji je pomirjevalno vplivalo
svarilo predsednika ZDA John-
sona »eventualnemu agresorju«,
ki bi v vzhodni Evropi hotel
nadalje z orožjem intervenirati
v tujih deželah.
Tako je tudi Romunija poleg
Jugoslavije sedaj tista dežela,
ki ji v državah — članicah var-
šavske zveze — posvečajo mno-
go »pozornosti«. Naše kot ro-
munsko politično vodstvo obto-
žujejo pridružitve tistim »impe-
rialističnim silam, ki so odobra-
vale češkoslovaški odpor«. Pri
tem obtoževanju se poslužujejo
Jugoslovanom dobro znanega
besedišča iz let po resoluciji
Informbiroja v letu 1948, ko so
nas s psovkami hoteli prepričati,
da smo kontrarevolucionarji in
revizionisti, da bi pozneje z beo-
grajsko in moskovsko deklara-
cijo vse to lepo preklicali.
Danes je situacija precej dru-
gačna od tiste v letu 1948. Ta-
krat so delavska gibanja p,o sve-
tu še sledila stopinjam »prve
dežele socializma« — tudi v ob-
sodbi jugoslovanskega politič-
nega vodstva — danes pa prav
skoraj vsa ta gibanja obsojajo
akcijo varšavske zveze v Češko-
slovaški in v tem skoraj v celoti
soglašajo s političnim vodstvom
in vsemi prebivalci Jugoslavije.
»Videl 3em
pravo
zivcno
vojno"
Ker so pretekli in tudi seda-
nji dogodki na Češkoslovaškem
še vedno glavna tema naših
vsakdanjih pogovorov, smo to-
krat zaprosili za razgovor še
enega očividca dogodkov na Če-
škoslovaškem TONETA SA-
FRANKA iz Ptuja, ki nam je
že v zadnji številki našega lista
posredoval majhno slikovno re-
portažo o dogodkih v CSSR.
(Nadaljevanje na 3. strani)
PELINKO-
VEC - 67
ZLATA
MEDALJA
1968
med eksponati
za mednarodni
sejem vina, žga-
nih pijač in
sadnih sokov 68
v Ljubljani
I zborovanja prosvetnih delavcev ptujske občine:
Protestiramo
proti oicupacjji
CSSR
Dogodki v Češkoslovaški so pričetek doslej nenavadnih od-
nosov med socialističnimi državami. Izzvali so val ogorčenja. Med
jinojiimi, ki obsojajo tc dogodke, so tudi prosvetni delavci iz
atujskc občine. Preteklo sredo so sc sestali, na zborovanju.
Na zborovanju je govoril o
dogodkih v zvezi z agresijo na
Caškoslovaško rojak ANDREJ
pEBENAK iz državnega sekre-
tariata za zunanje zadeve SFRJ,
Ici je bil nekaj let tudi sekretar
[laše ambasade v Pragi.
Pogovorili so se tudi o kon-
Icretnih nalogah prosvetnih de-
lavcev ob izvajanju resolucije
desete seje CK: ZKJ.
Prosvetni delavci ptujske ob-
čine so enotno in odločno prote-
stirali proti vojaški okupaciji
ozemlja CSSR, ki so jo izvedle
oborožene sile varšavskega spo-
:azuma. To tragično in sramot-
no dejanje je v nasprotju z na-
čeli marksizma—leninizma in
humanega sožitja med narodi.
Vsemu naprednemu človeštvu
in socializmu je bil s tem za-
dan hud udarec. Okrnjeno je
bilo prizadevanje svetovnih na-
prednih sil za ohranitev miru,
za pravice človečanstva in ena-
kopravno sodelovanje med na-
rodi.
I Najostreje obsojajo vojaško
Dkupacijo Češkoslovaške in
vmešavanje v njene notranje
:adeve ter odločno zahtevajo
takojšen umik vseh oboroženih
^il varšavskega sporazuma s ce-
\toega ozemlja CSSR.
/"odprli so vse demokratične
5iie CSSR s tovarišema Duta-
hm\ in Svobodo na čelu.
Prosvetni delavci ptujske ob-
ilne bodo vložili vse sile v raz-
voj našega šolstva in vzgojo na-
še mladine v duhu socialistične-
ga patriotizma, humanizma in
internacionaiizma. Mladino bodo
vzgajali v bratstvu in enotnosti
med narodi SFRJ, da bo izpol-
njevala tradicije NOB ter gradi-
la močno in humano bodočnost
jugoslovanske socialistične sa-
noupravne skupnosti,
ivot osnovno )ialogo prosvet-
nih delavcev in družbe smatra-
jo utrjevanje našega šolstva.
Soglašajo in podpirajo stališča
CK ZKJ, skupščine in IS SRS
v prizadevanju za ureditev na-
šega šolstva tako, da bomo do-
segli ustrezne učno-vzgojne
uspehe. Vzgojili bodo tak mladi
stične družbe, jih izpolnjeva-
ti ter braniti našo domovino in
ohraniti svetovni mir.
Prosvetni delavci ptujske ob-
čine, zbrani na zborovanju v
Ptuju, so sprejeli več sklepov in
resolucijo, ki so jo poslali CK
ZKJ, CS ZSJ, IS SRS v Ljub-
ljani in drugim organom v dr-
žavi. Z R
Uvedba novega delovnega časa v upravi občine
Lenart
Izvaianje zakona,
toda ne v celoti
Cas in prostor nam ne dovo-
ljujeta, da bi o uvedbi novega
delovnega časa na široko raz-
pravljali in osvetljevali njegove
pozitivne in negativne strani v
organih državne uprave. Zato
se bomo v tem sestavku zadrža-
li samo na zakonitosti v izvaja-
nju zakona o petdnevnem de-
lovnem tednu v SR Sloveniji, ki
ga je skupščina SR Slovenije
sprejela 2. oz. 12. februarja 1968.
Petdnevni delovni teden po
tem zakonu velja za vse držav-
ne organe in organizacije v SR
Sloveniji, ki opravljajo zadeve
javnega pomena. Zakon kon-
kretno določa začetek delovnega
časa ob 8.30 v času od 1. oktobra
do 30. aprila ter od 7.30 v času
od 1. maja do 30. septembra. Za-
kon je tudi določil, da morajo
državni organi prej opraviti po-
trebne priprave, pregledati po-
trebne zahteve, ki se pojavljajo
z novo razporeditvijo delovnega
časa, preučiti način njihovega
reševanja ter za začetek zagoto-
viti minimalne pogoje za prehod
na petdnevni delovni teden in
na nov delovni čas, zlasti glede
prehrane svojih delavcev ter
varstva njihovih otrok.
Ob sprejemanju odlokov o
uvedbi petdnevnega delovnega
tedna in novega delovnega ča-
sa v občinah se dogajajo kaj
čudne reči. Tako je občinska
skupščina Lenart sprejela odlok
kljub dobro pripravljenemu po-
ročilu komisije in negodovanju
odbornikov šele, ko je predsed-
nik skupščine opozoril odborni-
ke, da se na nov delovni čas
mora preiti že po sili zakona,
četudi odlok ne bo sprejet. Pri-
pomnil je še, da bo verjetno
skupščina SRS spremenila za-
kon že v jeseni. Omenil je tudi
možnost, da izvršni svet SRS
lahko razpusti skupščino, koli-
kor ne bo sprejela odloka, češ
da ne upošteva zakonskih pred-
pisov. Prepričljive besede pred-
sednika so odbornike prepričale
in so glasovali za odlok, ki jim
ni po godu, kajti delovni čas od
8.30 oziroma od 7.30 ne ustreza
potrebam občanov. Občani želi-
jo urejati svoje zadeve v glav-
nem v jutranjih urah, da se po-
tem lahko posvetijo delu v svo-
jem gospodarstvu in gospodinj-
stvu.
Prvi dan, ko so začeli delati
po novem delovnem času, smo
vprašali uslužbence občinske
uprave (vprašanih je bilo nad
polovico), kaj mislijo o novem
delovnem času. Niti eden izmed
njih se ni izrazil poz^^tivno.
Tu smo ugotovili samo neka-
tera dejstva brez analiz, ki go-
vore proti uvedbi novega de-
lovnega časa, ker, kot smo že
dejali, ni bil naš namen tega
analizirati.
Odlok je torej sprejet in za-
čelo se je delati po novem, ta-
ko je s te plati zadoščeno za-
konitosti. Vprašamo pa se, kdo
bo izvedel tudi drugi del zako-
nitosti, ki ga je v svojem poro-
čilu podrobno obdelala komisija.
Komisija jo namreč ugotovila,
da v danih objektivnih materi-
alnih možnostih in razmerah ni
možno v tako kratkem času za-
gotoviti minimalnih pogojev za
prehod na nov delovni čas.
Ali bo izvršni svet tudi zaradi
tega, ker niso zagotovljeni mi-
nimalni pogoji (ki bi vsekakor
morali biti, saj jih zakon pred-
pisuje), razpustil skupščino ob-
čine, ne vemo. Prepustimo to
času, ki je najboljši zdravnik
za družbene krče. Toš
Zborovanja v
Novi gorici
se bo udeležilo mnogo
Ptujčanov
Dosedanje priprave za udele-
žbo občanov na proslavi 25. ob-
letnico priključitve Primorske
k naši republiki kažejo, da je
zanimanje za udeležbo, ne gle-
de na razdaljo, veliko. Občin-
ski sindikalni svet in konferen-
ca SZDL sta priporočila delov-
nim skupnostim, kako organi-
zirati kar največjo udeležbo.
Nekatere delovne organizacije
so že najele pri ptujskem ko-
munalnem podjetju šest avto-
busov, druge pripravljajo za
svoje člane udeležbo z vlakom
in nemalo občanov se bo odpe-
ljalo na proslavo s svojimi oseb-
nimi vozili. Tudi šole, predvsem
srednje in poklicne, bodo ukre-
nile vse, da se bo udeležilo pro-
slave čimveč mladine.
Da bi seznanili udeležence
proslave z načinom potovanja,
objavljamo naslednje:
1. Za udeležence, ki bodo po-
to'val! z vlakom, bo odpeljal i)0-
sebni vialc opolnoči od sobote
na nedeljo (točno ob 1L57). V
Novo Gorico bo prispel čez Go-
renjsko in soško dolino ob 8.
uri zjutraj. Odhod tega vlaka
IZ Nove Gorice bo ob 15. uri
(točno 14..57), prihod v Ptuj pa
bo okoli 22. ure. Cena prevoza
za odrasle v obe smeri je 27 din,
za šolsko mladino pa 16 din.
Vozne karte si nabavijo sku-
pinsko delovne skupnosti same
pinsko delovne skupnosti same,
vsaj sedem dni pred odhodom
pa morajo javiti odhodni želez-
niški postaji število udeležen-
cev, da bo iožno zagotoviti v
vlaku v naprej dovolj sedežev.
Ta posebni vlak bo imel posta-
nek na vseh postajah od Ormo-
ža, do Pragerskega.
2. Za udeležence z avtobusi
se odločijo za čas odhoda delov-
ne skupnosti same.
3. Udeleženci z o.scbnimi vo-
zili pa se lahko odločijo, če že-
lijo, za skupno potovanje v ko-
loni. Zbirališče zanje bo v ne-
deljo ob 4. uri zjutraj pred
osnovno šolo Mladika, ptujsko
avto-moto društvo pa bo poskr-
belo za to kolono svoje vozilo z
mehanikom, ki bo lahko nudil
■ na poti morebitno potrebno po-
moč. Tudi ti udeleženci se mo-
rajo prijaviti avto-moto druš-
tvu in konferenci SZDL najka-
\ sneje do četrtka, 12. septembra.
■ Občinski sindikalni svet
in obč. konferenca SZDL Ptuj
Med občani Lenarfc
veliko zanimanje
za proslavo
v Novi Gorici
Nad 450 Lenarčanov se bo
udeležilo proslave ob 25. oblet-
nici vseljudske vstaje primor-
skega ljudstva.
Kakor smo že poročali, se je
na pobudo občinskega odbora
združenja zveze borcev narod-
noosvobodilne borbe Lenart na
pobudo občinskega odbora
SZDL Lenart začela pred mese-
cem akcija za organizacijo ude-
ležbe na proslavi ob 25. oblet-
nici vseljudske vstaje primor-
skega ljudstva v Novi Gorici.
Med prebivalci lenarške občine
je veliko zanimanja za to pro-
slavo, saj se je prijavilo že nad
450 ljudi, ki se bodo te prosla-
ve udeležili. Največ prijav je
v agrokombinatu KZ Lenart,
kjer se je prijavilo dvesto za-
poslenih in njihovih svojcev.
V drugih podjetjih prav tako
ne zaostajajo in se v velikem
številu prijavljajo za udeležbo
na proslavi. Dogovorjeno je, da
bodo stroške prevozov krile de-
lovne organizacije, sindikalne
podružnice in druge družbeno-
politične organizacije, vse dru-
ge stroške pa bo kril vsak ude-
leženec sam. Tako bosta agro-
kombinat in njegova sindikal-
na podružnica plačala štiri av-
tobusne prevoze, občinski ko-
mite mladine in občinska skup-
ščina po dva, sindikalna podruž-
nica uprave občinske skupšči-
ne, občinski odbor SZDL in tr-
govsko podjetje Potrošnik-Izbi-
ra pa po en avtobusni prevoz.
Tako bo skupno iz Lenarta od-
peljalo na dan proslave, to je
13. septembra, ob tretji uri zju-
traj kar 11 avtobusov v Novo
Gorico.
Toš
Pomoč
eeskosiovaskim \
turistom v Ptuju
Pri občinski skupščini Ptuj je deloval od 27. avgusta
do vključno 2. septembra 1968 štab za pomoč češkim tu-
ristom, ki so ga sestavljali: zastopniki občinske skupščine,
Zveze komunistov, obč. odbora SZDL, obč. odbora Rdečega
križa in krajevne skupnosti pod vodstvom tajnika občin-
ske skupščine Ivana Raua.
Stab je imel nalogo poskrbeti prenočišča, prehrano in
tekoče gorivo vsem potujočim Cehoslovakom, ki so pomoč
iskali.
Na poseben večkratni poziv radia Ptuj se jc za sprejem
gostov prijavilo 148 družin iz Ptuja in bližnje okolice.
Vsi prijavljeni so pokazali s tem svojo visoko državljan-
sko zavest in srčno kulturo, saj so nckalrri večer za ve-
čerom prihajali in odvedli na prenočišče in oskrbo češko-
slovaške turiste.
Stab je nudil prenočišča skupno 888 gostom, od tega
je prenočilo v raznih ustanovah (v dijaškem domu ptuj,
v bolnišnici Ptuj, v samskem domu v Kidričevem, v ho-
telu Pctovio, na gradil Bori in v .šoli v Markovcih) 456 Ce-
boslovakov. Več kot 100 družin iz Ptuja in okolice pa jc
sprejelo v svoje domove 432 turistov. Vsi so svoje goste
sprejeli z vso prisrčno.stjo in jim pred povratkom v do-
movino razkazal! tudi ptujske znamenitosti. Storili so vse,
da bi se go.stje dobro počutili. Tako kot posamezne družine
so nudili vse gostoljubje in pozornost .svojim gostom ko-
lektiv bolnišnice Ptuj, dijaškega doma Ptuj in v.si ostali.
Cehoslovakom, ki se niso prek noči ustavljali v našem me-
stu, je štab nudil po potrebi gorivo in suho hrano, ki sta
jo darovali podjetji P.ANOMJA in IZBIRA Ptuj.
(ianljivo jc bilo vsakokratno slovo v zgodnjih jutranjih
urah. Cchoslovaki niso našli dovolj besed hvaležnosti za
tako topel in prijateljski .sprejem. Poslavljali so sc od
svojih gostiteljev ter sc zahvaljevali ne le članom štaba,
temveč po njih vsem Jugoslovanom za pomoč.
Občinska skupščina Ptuj in občinski odbor Rdečega
križa Ptuj se zahvaljujeta za vso pomoč vsem ustanovam.
Podjetjem, radiu Ptuj, vsem posameznikom, ki .so bili tako
hitro pripravljeni in so lepo sprejeli čcškoslova.ške goste,
^seni članom štaba, aktivistom Rdečega križa in upravi
hotela Pctovio, ki je štabu nudila ne le svoje prostore,
^tniveč tudi vso pomoč.
Podj.-tjera, ustanovam in posameznikom, ki so ali bodo
Prispevali za kritje stroškov, že vnaprej lepa hvala!
Občinski odbor Rdečega križa
Ptuj
VREME
lunine spremp:mbe in
vremenska napoved
za čas od sobote, 7., do nedelje,
15. septembra 1968
Polna luna bo v petek, 6. sep-
tembra, ob 23.07.
Napoved. Temperature zraka
se bodo postopoma zniževale do
10 stopinj C. Bo hladno, oblač-
no in deževno vreme. V sredini
tedna bo sneg pobelil vrhove
gora nad tisoč metrov višine.
Alojz Cestnik   ,
SNEG USTAVIL
AVTOMOBILE
Zaradi velikih snežnih žametov
je ustavljen promet čez prelaz
Svet.i Gothard mod Šv^ico in Itali-
io. Švicarski alpski prelazi so cb
tem letnem času običajno prevoz-
ni, letos pa izred.no močno sneži.
ČAČINGVIČ
PRI LUBKEJU
Jugoslovanski veleposlanik v
Bonnu Rudi Cačinovič je bil vče-
raj pri predsedniku ZR Nemčije
Fleinrichu Liibkeju in mu izročil
svoje poverilnice.
Stran S
TEDMK — petek, 6. septembra 1968
Stran 2
Pet let prei v pokoj?
»Kongres sprejema stališče,
da zvezna skupščina do konca
leta sprejme zakon o skrajšanju
staža za pokojnino od 40 na 35
let za moške in od 35 na 30 let
za ženske in o zmanjšanju sta-
rostne meje za pokojnino tudi
za pet let.« Ko je po razpravi na
zadnji plenarni seji šestega
kongresa zveze sindikatov Ju-
goslavije neki delegat predlagal
takšno formulacijo kot zaklju-
ček razprave o pokojninskem
stažu, so nastale ovacije, kot jih
ni bilo ves čas kongresa.
Zahteva po skrajšanju staža
za pokojnino je dala kongresu
svoj pečat. To zahtevo so mno-
žično začeli izražati že pred do-
brim letom, posebej še, ko jo je
sprejel kongres sindikata indu-
strije in rudarstva.
PREDNOSTI
Prednosti krajšega staža za
pokojnino so, kot so jih videli
delegati šestega kongresa zveze
sindikatov Jugoslavije, več-
stranske. Mnogo delavcev dela
v pogojih, kjer ni mogoče vzdr-
žati 40 let. Našteli so vrsto po-
klicev in mnogo delovnih mest.
Tu niso samo rudniki, temveč
vrsta podjetij kovinske, tekstil-
ne, kemične industrije, gradbe-
ništva, metalurgije in drugih
strok.
Druga prednost je sprostitev
velikega števila delovnih mest
za mlade ljudi. Mladi strokov-
njaki in delavci bi prišli na de-
lovna mesta, kjer je sedaj pre-
cej utrujenih nestrokovnjakov,
tudi invalidov dela. Iz tega iz-
haja, da je skrajšanje dobe za
pokojnino tudi v skladu z na-
čeli in zahtevami gospodarske
reforme. Na opozorilo, da ima-
mo že mnogo upokojencev in da
bi jih bilo s skrajšanjem dobe,
ki je potrebna za pokojnino, še
več, kar bo zahtevalo nove obre-
menitve gospodarstva, so dele-
gati iznašali svoje prepričanje,
da bodo kvalificirani delavci in
strokovnjaki ustvarili sredstva
zase in za pokojnine za tiste, ki
bodo odšli s teh delovnih mest.
UMER.TENOST
Zahteva po skrajšanju dobe
za pokojnino je bila na kongre-
su energična in skoraj soglasna.
Te zahteve ni mogoče ignori-
rati. Zveza sindikatov Jugosla-
vije bo še pred koncem leta
razpravljala o tem, ali se ta za-
ključek uresničuje. Istočasno pa
apelirajo z raznih strani na
umerjenost, pojavljajo se argu-
menti proti skrajšanju dobe za
pokojnino. Ko bodo o tem raz-
pravljali zvezni poslanci, bo to
verjetno izzvalo burno razpravo,
v kater: ni najboljših pogojev
za sprejemanje najracionalnej-
ših sklepov. Prav gotovo bi to
vse bilo drugače, če bi zvezni
izvršni svet in drugi predstav-
niški organi imeli občutljivejši
sluh za zahteve, ki prihajajo iz
delovnih organizacij, če bi za-
čeli preučevati te zahteve ta-
koj, ko so se pojavile, in če bi
na temelju podrobnih anali/,
pričeli razgovor z delavci.   SV
Občina Slovenska Bistrica
Ni sredstev
za kreditiranje
kupcev
Gibanje gospodarstva v bistri-
ški občini kaže v prvi polovici
letošnjega leta določena odsto-
panja od predvidevanj resolu-
cije o usmeritvi razvoja občine
za letošnje leto. Tako je proiz-
vodnja v prvih sedmih mesecih
letošnjega leta nekoliko nižja
od tiste v lanskem letu. Močno
pa zaostaja za dosežki lanskega
leta izvoz. Glavna ovira pri iz-
vozu niso kupci, ampak ne-
zmožnost, da bi podjetja v ob-
čini, predvsem Impol, krediti-
rala kupce. Vzrok tej nemoči
v kreditiranju so velike naložbe
sredstev v novo valjamo, ki je
začela že z delno proizvodnjo.
Zaradi začetka nove proiz-
vodnje v Impolu in pa zaradi
ugodnih poslovnih rezultatov v
zadnjih dveh poletnih mesecih
se pričakuje, da se bo letošnja
industrijska proizvodnja dvig-
nila nad lansko.
Napori vseh delovnih
organizacij v občini, da bi že
v prvi polovici letošnjega leta
dosegli, če že ne presegli lan-
skoletno raven, niso uspeli.
Proizvodni rezultati v sedmem
mesecu pa kažejo v vseh indu-
strijskih podjetjih razen v to-
varni olja, da bodo uspeli. V to-
varni Impol je proizvodnja v
juliju v primerjavi s prvim pol-
letjem narasla za več kot 40
odstotkov, v steklarni za 30, v
opekarni Pragersko za 17 in v
obratih LIP za 47,5 odstotka.
V STEKLARNI NAD PLANOM
Letošnja proizvodnja obrata
steklarne »Boris Kidrič« je po
količini nad predvidevanji. Se-
demmesečna proizvodnja je bila
letos za 25,8 odstotka večja od
iste v lanskem letu. Ugodna je
bila proizvodnja tudi v juliju,
čeprav je poletni čas navadno
slabši za steklarsko industrijo.
Poseben problem predstavlja
kreditiranje kupcev, ker nered-
no in z veliko zamudo poravna-
vajo svoje obveznosti. Kljub
visoki proizvodnji je za steklar-
no značilno, da so letošnje za-
loge za 60 odstotkov manjše od
lanskih v istem času.
V OBRATIH LIP PO PLANU
Čeprav poteka v obratih LIP
količinska proizvodnja nekako
po planu, pa preseneča mesečna
proizvodnja, ki je precej neena-
komerna. Tej neenakomernosti
so vzrok spremembe na tržišču
in prilagajanje podjetja tem
spremembam. Tudi tukaj je
stanje naročil zadovoljivo, pri-
manjkuje pa jim sredstev za
kreditiranje kupcev.
V TOVARNI OLJA LETOS
BOLJE
Tovarni olja je uspelo v le-
tošnjem letu uspešneje prilago-
diti se zahtevam kupcev, kar se
uspešno odraža v polletni pro-
izvodnji. Čeprav je bila v juliju
proizvodnja za 14 odstotkov
manjša, je poprečje prvih sed-
mih mesecev večje za 12 odstot-
kov od rezultatov v enakem
razdobju lani. Ugodnejši finanč-
ni rezultati v oljarni se priča-
kujejo v zadnji tretjini letoš-
njega leta, ko bo začela obrato-
vati nova polnilnica.
Zaskrbljujoča je v letošnjem
letu industrija gradbenega ma-
teriala. Zadnji rc7iiltati opekar-
ne   Pragersko   so   zadovoljivi.
medtem ko je močno padla pro-
izvodnja v obratih Ingmaga na
Pohorju.
Za nami je že dobra polovica
leta, ker tudi prvi glasovi o
proizvodnji v avgustu niso ne-
gativni, lahko pričakujemo, da
se bo bistriška industrija do
konca leta povzpela nad proiz-
vodne rezultate lanskega leta.
Ne smemo pa pričakovati, da bi
dosegli proizvodnjo po planu,
ki je bil postavljen nekoliko
previsoko. -b
Družbeno
samoupravljanie
tudi na podeželju
Obdobje počitnic gre h koncu.
Tudi na skupščini občine Ptuj
že pripravljajo materiale za pri-
hodnje seje občinskih odborni-
kov. Da bi izvedeli, kako se pri-
pravljajo na bodoče delo občin-
ski odborniki in kaj menijo, da
bi bilo treba v bodoče obravna-
vati na sejah, smo obiskali SI-
MONA TOPLAKA, občinskega
odbornika iz Juršinec.
Simon   Toplak,   odbornik   SO
Ptuj iz Juršinec
— Katera vprašanja bi mora-
la biti na dnevnem redu bodo-
čih sej občinskih skupščin?
Na sejah OS se bomo morali
temeljito pomeniti o odkupu in
uvozu kmetijskih pridelkov, o
delitvi dohodkov iz trgovine s
kmetijskimi pridelki, o zbliža-
nju cen med proizvajalci in po-
trošniki ter o delu pospeševalne
službe. Poleg teh je še veliko
problematičnih vprašanj, kot
na primer hranilništvo in kre-
ditiranje, nabava rentabilnih in
nerentabilnih kmetijskih .stro-
jev (kmet. zadruga), o kmetij-
skem izobraževanju, o vključe-
vanju v samoupravljanje in o
življenju na podeželju na splo-
šno.
— Ali se kmetijska problema-
tika dovolj preučuje?
Kmetijska problematika je bi-
la letos že večkrat v javni raz-
pravi. Stvar je toliko težja, ker
ves čas prej ni bilo razumeva-
nja za kmetijstvo. Obravnavan
je bil le socialistični sektor, za-
sebnik pa je ostal osamljen, za-
postavljen. To je odklonilno
vplivalo na skupne napore dru-
žbe za izvedbo družbene in go-
spodarske reforme. Kmet ni bil
pritegnjen.
— V zadnjem času je veliko
govora, kako bi naj bile kmetij-
ske zadruge organizirane.
Po reorganizaciji so se zadru-
ge združevale in prenesle svojo
upravo v mesto in večje kraje.
Uvedli so delegatski način
upravljanja. Kmetje so se za-
čeli odtujevati. Načini koopera-
cije niso pokazali predvidenega
uspeha. Kmečki človek se je po-
čutil zapostavljenega. Ni bil
seznanjen, kaj se dogaja brez
njegovega neposrednega sodelo-
vanja. Izgubil je zaupanje. Re-
organizacije niso prinesle nič
dobrega. Z reorganizacijo za-
družništva, ki ni imelo samo
ekonomskih namenov, so bila
skrbno zbrana sredstva v manj-
ših zadrugah odtujena. Z inte-
gracijo s kombinati so bila pre-
nesena mnogokrat v druge na-
mene. Sredstva, zbrana pri
kmetijski organizaciji, so bila
namenjena za dvig gospodar-
stva, za kulturni in ekonomski
dvig tistega kraja na podeželju,
kjer so bila pridobljena. Bili so
vzeti še deleži zadružnikov pa
tudi njihovo zaupanje. Ce po-
gledamo sedaj te kraje, opazi-
mo povsod zastoj, ne pa napre-
dek.
— Ali kot običnski odbornik
ne morete vplivati, da bi se te
stvari pričele konstruktivno re-
ševati?
Na seji občinske skupščine
sem že predlagal, prav tako tudi
ostali odborniki, da bi posvetili
več pozornosti prebivalcem po-
deželja. Napraviti bi morali
konkretno analizo zasebnega
kmetijstva s poudarkom v kra-
jih, ki so oddaljeni od mest.
Dobiti bi morali dejansko mne-
nje tamkajšnjih prebivalcev.
Sele nato bi se lotili razprave.
— Kakšne so trenutno raz-
mere v Slovenskih goricah in v
pesniški dolini?
Letos spomladi je slana, po-
zneje pa suša napravila veliko
škodo kmetijskih pridelkom.
Prizadete so bile ozimine, ko-
ruza in krompir, sena pa skoraj
ni bilo. Mlajši vinogradi, ki so
žal zelo redki, so obrodili. V
starih o pridelku skoraj ni vre-
dno govoriti. Stroški daleč pre-
segajo predvideni dohodek. Sad-
na letina je bila lani. Letos so
obrodile slive.
Glede dohodkov smo vsi mne-
nja, da tako slabe letine po voj-
ni še ni bilo. Živina nima cene.
Sadje ima ceno 30 starih dinar-
jev in ga niti ne odkupujejo. Za
staro vino ni kupcev, pri odku-
pu mošta pa že vnaprej slabo
kaže. Dohodka ni. Kako bodo
kmetovalci zmogli dajatve, je
vprašanje. Denar lahko zaslu-
žijo le tisti, ki dobijo delo v
inozemstvu.
Nerešena je tudi problemati-
ka pesniške doline po regulaciji.
Do nasprotij pride zaradi pre-
vozov prek tujih zemljišč zara-
di kanalov. Spori so zaradi od-
škodnine in zaradi nedokonča-
ne melioracije. Vse to občane
teži.
— Ali se na podeželju širi
družbeno samoupravljanje?
Predvsem od leta 1958 se raz-
mere slabšajo. Prebivalci še ni-
so občutili toliko obljubljene
neposredne demokracije, samo-
upravljanje pa je bilo podeželju
odvzeto z združitvijo manjših
kmetijskih zadrug in premestit-
vijo sedežev v mesto. Podeželje
nima družbenega samouprav-
ljanja. ZR
S seje sicupščine občine Lenart
Problemi
kmetijstva in
šolstva
v petek, 30. avgusta, so se od-
borniki skupščine občine Lenart
po tako imenovanih skupščin-
skih počitnicah zbrali na svoji
13. skupni seji obeh zborov.
2e dnevni red je glede na ne-
katere problematične točke ka-
zal, da bo seja izredno živahna
in delovna. Res, nismo se zmo-
tili, kar kaže tudi dejstvo, da
je seja trajala neprekinjeno od
pol desete ure zjutraj do pete
ure popoldne.
Posamezni podatki periodič-
nih obračunov za posamezne
delovne organizacije v občini
kažejo komaj zadovoljivo reali-
zacijo, ki je precej zaskrbljujo-
ča. Kmetijski kombinat Lenart
se kot najmočnejša delovna or-
ganizacija v občini bori s šte-
vilnimi proizvodnimi, predvsem
pa s tržnimi problemi. Sorazme-
roma bogata sadna letina po-
vzroča številne preglavice z
vprašanjem, kam in po kakšni
ceni prodati višek proizvodnje
iz družbenega in iz zasebnega
sektorja. Na seji je bilo precej
govora o predelavi sadja v na-
ravne sokove. Investicija bi
verjetno precej stala, a bi se
prav gotovo izplačala. V kme-
tijstvu se maščuje nenačrtna
politika, ko smo se uspavali v
časih, ko smo lahko plasirali na
tržišče živino, če je le imela
»rep in glavo«, in prodajali sad-
je ne glede na njegovo kvaliteto.
Danes je stanje precej drugačno.
Tržišče zahteva kvalitetno bla-
go, proizvedeno z najnižjimi pro-
izvodnimi stroški. Ce pogledamo
nekoliko nazaj, vidimo, da je
Agrokombinat Lenart v letoš-
njem letu napravil v svojem po-
slovanju velik kvalitativni ko-
rak, ki pa še vedno zaostaja in
se izgublja v borbi s tržnimi
razmerami.
Tudi v drugih delovnih orga-
nizacijah razmere niso mnogo
boljše. Več o tem berite v po-
sebnem sestavku.
Na seji je bilo mnogo živah-
nih razprav tudi o problemih
šolstva v lenarški občini. Učni
uspehi v posameznih šolah niso
zadovoljivi. Kriteriji ocenjeva-
nja otrok so zelo različni in
»subjektivni«. Učni uspeh, izra-
žen v procentih, ni in ne more
biti realen odraz znanja, ki so
si ga na posameznih šolah pri-
dobili učenci. Mladi učni kadri,
ki so še vedno pod vtisom, ko
so bili še pred kratkim tudi sa-
mi žrtev najrazličnejših kriteri-
jev ocenjevanja, mnogo strožje
ocenjujejo kot njihovi starejši
sodelavci. V posameznih šolah
še vedno poučujejo nekateri
učitelji tudi tiste učne predme-
te, za katere niso ustrezno uspo-
sobljeni.
V razpravi o šolstvu je bil tu-
di govor o predlogu zavoda za
pedagoško službo Maribor, da bi
se naj pričelo s pripravami za
združitev osnovnih šol Lenart,
Voličina in Jurovski dol. Dose-
danje integracije šol v lenarški
občini ne kažejo nekih posebnih
rezultatov in se v tej smeri ne
bi kazalo prenagliti. Nezadovo-
ljiva kadrovska zasedba in dru-
ge subjektivne in objektivne
okoliščine imajo za posledico tu-
di nezadovoljive učne uspehe,
ob katerih so nedolžna žrtev
otroci, ki si v osnovni šoli ne
pridobijo ustreznega znanja, na
katerega bi pozneje lahko gra-
dili učno snov srednjih in viš-
jih šol.
Problemi šolstva so zelo pere-
či in jih ne kaže še dalje zapo-
stavljati. Skupščina občine Le-
nart jih poskuša po svojih mo-
čeh reševati, vendar je sama ob
reševanju tega problema ne-
močna. Za šolstvo se mora še
bolj dosledno zavzeti širša druž-
benopolitična skupnost. Sloven-
ske gorice ne morejo in ne sme-
jo še dalje ostajati rezervoar
nekvalificirane delovne sile za
naše domače in še bolj za tuje
delodajalce. j. s.
Razprava o tezah
v petek, 6. septembra, bo ob
17. uri v sejni dvorani na ma-
gistratu v Ptuju razprava o te-
zah o idejnopolitičnih osnovah
za izdelavo programa družbe-
noekonomskega razvoja SR Slo-
venije.
V razpravi bo sodeloval tudi
znani ekonomist iz Ljubljane
Ermin Kržičnik.
Pospešeno
sodelovanje
s kooperanti
v bistriški oliiin!
Letošnje leto je kmetijsko
proizvodnjo v bistriški občini
močno prizadela pozeba in su-
ša. Zaradi tega bo v sadjarstvu
precej manjši donos. Lepo pa
kažejo vinogradi. Ob takšni
rastlinski proizvodnji je zelo
slabo uspevala reja živinoreje.
Vsi, od zasebnih kmetov do
kombinata, so letošnje leto
zmanjšali število živine. Tako
je bojazen, da bo v prihodnjem
letu redil kombinat živino sa-
mo za lastne potrebe.
Pomembno je, da so za izbolj-
šanje kooperativnih odnosov in
za izboljšanje sodelovanja med
kdmbinatom in vasjo osnovali
kmetijske pospeševalne odbore
zasebnih kmetijskih proizvajal-
cev. Pospeševalni odbori so bili
ustanovljeni na območju obrata
za živinorejo, za sadjarstvo in
vinogradništvo. Naloga odborov
bo skrbeti za pospešeno in na-
prednejše gospodarjenje na va-
si. Pri tem je mišljena pomoč
za smotrnejšo uporabo agroteh-
ničnih ukrepov, obnovo vino-
gradniških in sadjarskih povr-
šin, sajenju črnega ribeza ter
pri nabavi plemenske živine.
Z ustanovitvijo teh pospeše-
valnih odborov se je začelo ne-
posredno izvajati sodelovanje
zadruga—kmet, ki še do sedaj ni
najbolje zaživelo.
Da bi ti pospeševalni odbori
že letos začeli z delom s polno
paro, bodo takoj izdelali pro-
gram obnove zasebnih vinogra-
dov, sadnih plantaž in črnega
ribeza. Kombinat bo to investi-
cijo delno kreditiral, pred-
vsem pa bo nudil strokovno po-
moč ter vezal plačilo na proda-
jo pridelkov.
Ze z jesensko setvijo pšenice
in    spomladanskim    sajenjem
koruze bo organiziral kombir
tekmovanje individualnih k^
tijskih proizvajalcev v repubj
škem merilu. Za to tekmovati
bo priskrbel reprodukcijsKi rii;
terial ter nudil zasebnim krt)
tijcem vso strokovno pomoč.
Za večjo kmetijsko proizvoi
njo je pomembna tudi invesj
cijska dejavnost. Tega so .se j
kombinatu v Slovenski Bistr;
zavedli že pred leti, zato let
nadaljujejo z začetimi deli. Tr
nutno je v obnovi 48 hektari
vinogradov na področju Kovg
vasi, Ritoznoja, Visol in Buko^
Do konca letošnjega leta pa rii
meravajo obnoviti 6 hektari
sadonosnikov. Največje delo ;
površini in po sredstvih \
melioriranje 450 hektarov zen
Ijišč na regulacijskem obmoci
Dela so že dalj časa v teku
na kombinatu pričakujejo,
bodo letos tudi končana. Za 1
tos predvidevajo obnovo 15 he
tarov hmeljnih nasadov. Vencj
je vprašanje, če bo prišlo do <
nove že v letošnjem letu.
Letošnje leto je torej pokaj
lo v kmetijski proizvodnji v
napak. Ena glavnih je prema
hno sodelovanje kombinata
zasebnimi kmetijskimi proizvi
jalci. Napaka je odstranjen;
Toda vprašanje je, ali boc
kmetijski pospeševalni odbo
zaživeli. Več verjetnosti za z;
živitev teh odborov bo, če boc
kmetje v tem odboru res z;
čutili pomoč, ne pa da boc
imeli občutek, da bodo s tei
sodelovanjem prikrajšani. Zar;
di tega bi morala tudi sekcij
za kmetijstvo pri občinski kot
ferenci SZDL odigrati v novei
sodelovanju zadruga—kmet svo
jo vlogo. -b
Kako smo
gospodarili
v prvem polletju
v občini Lenart
Na razpolago so prvi rezultati'
poslovanja delovnih organizacij
v prvem polletju letošnjega po-
slovnega leta. Ob bežni oceni
ne moremo izključiti dejstva,
da so ti rezultati zaskrbljujoči
in vzbujajo upravičen strah
z vprašanjem, kakšna bo v po-
sameznih delovnih organizaci-
jah zaključna letna bilanca.
Po podatkih periodičnih ob-
računov je stanje v posameznih
delovnih organizacijah v lenar-
ški občini naslednje:
V agrokombinatu KZ Lenart
se je celotni dohodek v primer-
javi s I. polletjem lanskega leta
zmanjšal za 8,6 odst. oziroma
indeksnih točk. Na tako občut-
no znižanje so vplivali pred-
vsem tržne razmere in zastoj pri
prodaji živine. V letošnjem letu
je realizacija živine za en mili-
jon novih dinarjev nižja kot v
lanskem letu. Poleg tega so v
letošnjem prvem polletju kupci
zelo slabo poravnali račune in
je zato fakturirana realizacija
dokaj višja kot celotni dohodek,
ki se obračunava po plačani re-
alizaciji. Dohodek agrokombi-
nata pa se je v I. polletju le-
tošnjega leta kljub zmanjšanju
celotnega dohodka povečal za
6.6 odstotka. To povečanje se je
ugodno odrazilo pri gibanju
osebnih dohodkov   (ki so sicer
še vedno nizki) kot na gibž.v,i
ostanka dohodka, ki je večjih
primerjavi z istim obdobjem It
ni za 26 odst. in znaša 339.6:
novih dinarjev.
Pri TP Potrošnik-Izbira so
prvem polletju letošnjega leta
primerjavi z enakim obdobje:
lani povečali celotni dohodek i
25,7 odstotka, dohodek za 3"
odstotka, ostanek dohodka pa;
51,55 odst. Navedena ugodi
gibanja poslovnih rezultatov
pripisati predvsem večji založ
nosti in opremljenosti prodaja
ter tudi bolj elastičnim oblika
prodaje, v manjši meri pa tu
dvigu cen trgovskega blaga.
Gostinsko podjetje Lenart
doseglo v I. polletju letošnje
leta 16,6 odst. manj celotne
dohodka kot v enakem obdob
lani. Padec dohodka znaša c£
28,2 odst. Navedeno podjetje
že v lanskem letu poslovalo i
meji rentabilnosti in je zara
tega kljub nadaljnjemu zniž
vanju osebnih dohodkov kom
zaključilo poslovanje brez izg
be. Ob vsem tem se postavi
vprašanje ekonomske perspe
tive podjetja. Predvidena int
gracija z enim izmed maribc
skih gostinskih podjetij ni b
realizirana. Morda bi bilo tre
razmisliti o tesnejšem povez
vanju z domačim trgovsk
podjetjem, s čimer bi istočas
rešili tudi problem konkurer
nih bifejev, ki jih odpira trg
vina.
Tudi obrtno podjetje Klem
v I. polletju ni doseglo pričaK
vanih rezultatov. Celotni doli
dek se je sicer povečal za 6,5 o
stotka ob tem pa se je dohod
zmanjšal za 3,8 odstotka, ost
nek dohodka pa celo za 24
odstotka.
Pekarna je v prvem pollet
letošnjega leta poslovala ugo
no, lahko rečemo najbolje
med vseh lenarških delovr
organizacij. Celotni dohodek
sicer povečali le za 3,9 od.stotl
dohodek pa za 41,1 odstotka ^
vedeni podatki kažejo izred
povečanje ekonomičnosti pos
Vanja in zavzemanja celotne
delovnega kolektiva.
Ugodne rezultate posldvar
je opaziti tudi v komunal
stanovanjskem podjetju, k;
so v prvi polovici letošnjega
ta zabeležili 39,9-odstotno po^
čanje celotnega dohodka. 54
odstotno povečanje dohodka
137,54-odstotno povečanje osta
ka dohodka — vse v primerj^^
2 istim obdobjem lani.
Lenar.^ke delovne organiza'
je se zavedajo sorazmeroma ^
dih pogojev gospodarjenja
si prizadevajo, da bi svoje P
slovne rezultate v okviru re''
nih možnosti do konca leta '
boljšale. J. S-
V lenarški občini spet
dva požara
ENEGA  POVZROČIL  SAMO-
VŽIG, DRUGEGA PA
POZIGALEC
29. avgusta ob 21. uri je iz-
bruhnil . požar pri hlevih agro-
kombinata KZ Lenart v Seta-
rovi. Zgorelo je 50 ton šara za
steljo. Komisija uprave javne
varnosti je ugotovila na kraju
požara, da je bil vzrok požara
samovžig. Škoda znaša 50.000
din.
POZIGALEC PO P02IGU
POBEGNIL
30. avgusta ob 19. uri je iz-
bruhnil požar na gospodarskem
poslopju (stiskalnica, listnik in
uta) Ane ŽEMLJIC iz Zg. Sčav-
nice št. 48. Organi postaje mili-
ce v Lenartu so takoj ugotovili,
da gre za požig in da je požiga-
lec zet lastnice Ivan KOLARiC,
stanujoč pri lastnici. Kolarič je
po izvršenem požigu pobegnil
neznano kam. Miličniki so ga
ujeli šele naslednji dan ob 20.
uri. Kolarič je dejanje takoj
priznal: rekel je, da je namera-
val zažgati tudi hišo in hlev.
vendar si je ob prvem dejanju
premislil in pobegnil. Povedal
je, da je to storil v razburjeno-
sti, ker ženina mati noče prepi-
sati posestva nanj. Toš
Stran 3
TEDNIK — petek, 6. septembra 196*
Stran 3
S kreditom bi
KS Ptuj realizirala program
z zbranim denarjem iz samoprispevka v ptujski krajevni
skupnosti bodo lahko zgradili mnoge komunalne, šolske, predšol-
ske in druge objekte. Sredstva se bodo zbirala pet let. Organi
krajevne skupnosti bi radi realizirali program del že do leta 1970.
V ta namen bi potrebovali kredite, za katere se potegujejo. Letos
bodo asfaltirali odseke cest na Turnišču in na Bregu.
Dva meseca je že minilo, od-
kar so občani ptujske občine
glasovali za uvedbo samopri-
spevka za ureditev komunalnih,
šolskih in vrste drugih potreb-
nih objektov v občini.
Zal za samoprispevek niso
glasovali volivci v vseh krajev-
nih skupnostih. Izkazalo se je,
da so, na primer, v revnejši
krajevni skupnosti odločili v
prid samoprispevka, v krajevni
skupnosti z bolje situiranim
prebivalstvom pa ne. Ugotavlja-
H smo že, da je bila temu kriva
med drugim premajhna aktiv-
nost družbenopolitičnih organi-
zacij in podobno. Ena izmed ti-
stih krajevnih skupnosti, v ka-
teri se niso odločili za samopri-
spevek, je tudi KS Kidričevo.
Zakaj bi dajali za ureditev na-
selja prebivalci sami, ko pa jim
je tovarna že vse potrebno ure-
dila? Da bi prispevali za uredi-
tev ceste ali šole v katerem
drugem kraju občine, to pa ne!
Pa poglejmo, kako je s samo-
prispevkom po dveh mesecih.
V ta namen smo se oglasili v
pisarni krajevne skupnosti v
Ptuju. Zanimali smo se pred-
vsem, kako plačujejo oziroma
dotekajo finančna sredstva in
kako bo lahko krajevna skup-
nost financirala dela, ki jih je
določila v programu.
Predstavniki krajevne skup-
nosti so povedali, da se sredstva
že zbirajo na posebnem računu
krajevne skupnosti. Samopri-
spevek plačujejo trenutno zapo-
sleni v delovnih organizacijah.
Predvidena sredstva redno do-
tekajo. Obrtniki, svobodni po-
klici in lastniki kmetijskih zem-
ljišč bodo v letošnjem letu pla-
čali samoprispevek v dveh ena-
kih obrokih. Samoprispevek od
omenjenih bo dotekal na račun
v mesecu oktobru oziroma no-
vembru. Tako bodo letošnja
sredstva dotekala na račun tudi
še meseca januarja prihodnjega
leta.
Prav ta počasnejši dotok sred-
stev ovira krajevno skupnost,
da se ne more lotiti vseh del v
programu. Sredstva se bodo zbi-
rala pet let. Tako bi se lahko
večjih del lotili šele po petih
letih. Ker so potrebe v občini
Nelike, so na krajevni skupnosti
razmišljali in skušali na vse na-
čine začeti z deli takoj. Vso za-
devo poslabšajo takojšnja pla-
čila, ki jih zahtevajo izvrševal-
ci posameznih del. Ti ne čakajo
na plačilo. Da bi lahko krajevna
skupnost čimprej realizirala
program del, se potegujejo za
kredite, s pomočjo katerih bi se
lahko lotili vsaj nekaterih del
že v letošnjem letu.
Krajevna skupnost ima v na-
črtu porabiti vsa sredstva, ki
bodo zbrana v letošnjem letu,
že v naslednjem mesecu. V pr-
vi vrsti je bil sklep novo izvo-
ljenega organa krajevne skup-
nosti, da takoj pričnejo z mo-
dernizacijo (asfaltiranjem) dveh
pomembnih odsekov cest, in si-
cer na Turnišču in del Rogaške
ceste na Bregu. Dokumentacija
in predračuni za obe cesti so že
na krajevni skupnosti. Predra-
čuni za oba cestna odseka zna-
šajo 25 milijonov starih dinar-
jev. Z izvajalci del se že pogo-
varjajo o dokončnih pogodbah.
Nastale so težave zaradi zahte-
ve po takojšnjem plačilu izva-
jalca del. Dotok sredstev bo, kot
smo omenili, za letošnje leto
šele januarja prihodnjega leta.
Organi krajevne skupnosti se
potegujejo le za kreditni način
plačevanja izvedenih del. Le
tako bi lahko letos začeli in
končali že veliko del, predvsem
modernizacijo  omenjenih  cest.
S tem, da bodo takoj pristo-
pili k omenjeni modernizaciji
cest, bodo občani zadovoljni.
Prav na teh področjih so se naj-
bolj zavzeli za plačevanje samo-
prispevka na junijskem refe-
rendumu.
Na krajevni skupnosti so
mnenja, da je izvajanje del s
pomočjo kreditiranja najhitrej-
ši in najboljši. Krajevna skup-
nost bo tudi za izvajanje del, ki
jih ima v programu za prihod-
nje leto, zaprosila za kredit.
Menijo, da nima smisla čakati
na leto 1973, ko bi bil zbran sa-
moprispevek in na realizacijo
programa v tem letu. Vsa dela,
ki jih imajo v programu, želijo
končati v naslednjih letih. Upa-
jo na razumevanje glede kredi-
tov. ZR
Določena lokacija, kapaciteta in začetek gradnje
nove otroške varstvene
ustanove v Ptuju
Novo otroško varstveno u.stanovo bodo zgradili za sedanjim
otroškim vrtcem v Ptuju. Graditi bodo pričeli prihodnjo pomlad.
Po netočnih predračunih bo stala 120 milijonov starih dinarjev.
Gradili jo bodo v okviru možnosti za 120 otrok. Sedanji objekt
bodo prav tako uporabili.
Pretekli teden se je v Ptuju
sestala posebna komisija, ki je
po vsestranski preučitvi določi-
la lokacijo nove varstvene usta-
nove. Gradili jo bodo prihodnje
leto za sedanjim vrtcem. V ko-
misiji so bili predstavniki otro-
škega vrtca, centra za socialno
delo, dru.štva prijateljev mladi-
ne, ptujske krajevne skupnosti,
ptujskega projektivnega biroja,
občinske urbanistične službe in
gradbene inšpekcije.
Komisija je podrobno preuči-
la vse predlagane in zahtevane
lokacije, ki so jih predvideli ob-
čani in drugi. Omenjena loka-
cija za sedanjim otroškim vrt-
cem, to je med Ljutomersko
ulico in Volkmerjevo cesto, je
ustrezala večini zahtev varstve-
ne ustanove. Med drugim bo pri
roki staršem, ki bodo lahko
spotoma na delo in z dela pri-
peljali in odpeljali otroke. Lo-
kacija je dovolj blizu centra in
kljub temu dovolj oddaljena od
mestnega vrveža. Dovolj je od-
daljena od bolnišnice in od
predvidene nove zdravstvene
ustanove. Lokacija je primerno
izbrana tudi zaradi velikosti
naselij, predvsem glede na
predvideno veliko Volkmerjevo
naselje, ki ga bodo kmalu do-
gradili. Tu se bo naselje širilo
od pokopališča in od bolnišnice.
Zedinili so se, da je prav v tem
trikotu lokacija najprimernejša.
V Volkmerjevem naselju bo do
230 stanovalcev na hektar po-
vršine. Novo varstveno ustano-
vo bi istočasno obravnavali z
novim naseljem v tem delu, kar
bi imelo določene prednosti.
Ugotovili so, da bo potrebno
objekte sedanjega otroškega
vrtca še naprej temeljito izko-
ristiti bodisi za potrebe otroške-
ga varstva ali pa za ostale
predšolske in šolske potrebe
otrok.
Preučevali so tudi, kakšna
naj bi bila nova varstvena usta-
nova. To je bilo težko predvsem
zaradi velikih potreb po otro-
škem varstvu v Ptuju in ome-
jenih finančnih možnosti za
novogradnjo. Poleg objekta s
potrebnimi prostori bi moralo
biti igrišče in zeleni pas. Pri
ogledu lokacije so ugotovili, da
bo za vse to dovolj prostora.
Podreti bo treba le dve stari
pritlični   stanovanjski   zgradbi,
ki tudi sicer kazita izgled tega
dela mesta.
Razmišljali so že tudi, kako
bodo morali biti razdeljeni po-
samezni prostori, da bodo ustre-
zali strokovnemu delu v var-
stveni ustanovi. Da bi lažje re-
šili te in še vrsto drugih vpra-
šanj, so sklenili, da bo odšla
posebna komisija, ki so jo do-
ločili, v prihodnjih dneh gledat
nekaj varstvenih ustanov v
drugih mestih. Po tem ogledu
bodo lažje načrtovali program
nove otroške varstvene ustano-
ve.
Vedno znova so se vračali k
pogovoru, za koliko otrok naj se
gradi ustanova. Ugotovili so, da
zaradi omejenih finančnih sred-
stev ne morejo graditi večje kot
za 120 otrok. Od teh naj bi bilo
okrog trideset dojenčkov v ja-
slih. Stroški novogradnje so že
po približnih ocenah znesli nad
120 milijonov starih dinarjev.
Zedinili so se, da bodo skušali
napraviti največ, kar se da v
okviru razpoložljivih možnosti.
Ugotavljali so, da bo prostora
še vedno primanjkovalo. Opo-
zarjali so na nov deljen delovni
čas, ki bo zahteval daljše biva-
nje otrok v otroških varstvenih
ustanovah. Po novih predpisih
bodo morali biti predšolski otro-
ci eno leto pred začetkom red-
nega pouka v vrtcih.
V okolici mesta rastejo nova
naselja, v katerih bo potrebno
po njihovi izgradnji zgraditi
tudi nove otroške varstvene
ustanove.
Iz razgovora je bilo razbrati,
da bi lahko za novo otroško
varstveno ustanovo pripravili
vse potrebno do aprila prihod-
njega leta. Tako bi z novograd-
njo pričeli prihodnjo pomlad.
Z. R.
Pred nedavnim me je pot ozi-
roma bolj določeno povedano
prazen želodec zanesel v prijaz-
no gostilno Prejac pri Veliki
Nedelji. Gospodarja Petra sem
našel pri popravilu biljarda, ki
je, kot pravi, vedno deležen po-
sebne pozornosti in ima po ve-
čerih   dovolj   obiskovalcev,   ki
igrajo za brizgance, včasih pa
tudi za kakšno večjo mero te-
kočega pridelka Slovenskih go-
ric. Peter mi je potožil, da pro-
met ni posebno razveseljiv, ven-
dar za silo še gre. Gostilniške
posle vodi njegova žena Kristi-
na, medtem ko je Peter zaposlen
v ormoški psihiatrični bolnišnici.
Pred nedavnim sta z ženo za-
prosila za kredit, s katerim bosta
uredila dve tujski sobi s tremi
ali štirimi posteljami. Pred go-
stilno so že uredili prijetno te-
raso, kjer se lahko gostje odže-
jajo in okrepčajo z vsemi alko-
holnimi in brezalkoholnimi pi-
jačami ter založijo z domačimi
klobasami, z mesom iz tunke, s
piščancem in z drugimi domači-
mi specialitetami. če se boste
kdaj oglasili v gostilni Prejac
v Veliki Nedelji, dober tek in
prijetno počutje! Da se boste
lažje znašli, vam posredujemo
tudi posnetek Prejačeve gostilne.
J. S.
Priprave za veliko turistčno in folklorno 1
prireditev ^
Vinsko trgatev
Ptuj-Borl-Haloze, ki bo 21. in 22. septembra,
so v polnem teku
v okvir prireditev ob 1900-
letnici mesta Ptuja spada tudi
turistična in folklorna priredi-
tev vinska trgatev, ki bo letos
prvič, postala pa bi naj tradi-
cionalna. Iniciativo za to prire-
ditev je dal kolektiv radia Ptuj.
Poleg njega nastopata kot or-
ganizatorja prireditve še kme-
tijski kombinat Ptuj in turistič-
no društvo v Ptuju. Pripravljal-
ni odbor vodi Franc Plohi, di-
rektor radi Ptuj.
Namen prireditve vinska tr-
gatev je predvsem dvojen:
1. Pospeševanje našega turiz-
ma. Ptujska občina ima namreč
še največ neizkoriščenih mož-
nosti prav na področju turizma.
Glede na načrt o dolgoročnem
razvoju SR Slovenije ni v ptuj-
ski občini posebnih možnosti
nadaljnje rasti industrije, prav
tako so tudi na področju kme-
tijstva delno omejene možnosti.
Največ neizkoriščenih možnosti
imamo prav na področju turiz-
ma. Tu se moramo naučiti bolje
izkoriščati ogromno bogastvo,
ki ga imamo v kulturnih spo-
menikih in v naravnih lepotah
naše pokrajine.
2. Folklorni pomen prireditve.
Med prebivalci Haloz in Slo-
venskih goric se je ohranilo
mnogo starih običajev in navad,
povezanih z obdelavo vinogra-
dov in vinarstvom. Naša skupna
dolžnost je, da jih ohranimo
poznejšim rodovom, da jih zbe-
remo, zapišemo in jih vsako leto
čimbolj izvirno obnavljamo.
Priprave za to prireditev, ki
bi naj imela tudi v bodoče po-
membno mesto med turističnimi
prireditvami v našem enotnem
slovenskem prostoru, so v pol-
nem teku.
Pripravljalni odbor bo izdal
posebno brošuro, ki je že v ti-
sku in bo v prodaji čez nekaj
dni. Brošura bo lično opremlje-
na. Tekstualni del bo obsegal:
kratek opis Ptuja in okolice;
kratek oris zgodovine vinske
trte v ptujski okolici in ljudi,
ki so trto gojili; in opis vino-
gradniških del — vse s skupnim
naslovom ^'Haloška bratev«. Vse
to pa bo popestreno in doku-
mentirano s številnimi slikami
pokrajine, spomenikov in oro-
dij. Čeprav iDodo v brošuri ob-
javljene tudi reklame, bo nje-
na vrednost — vsebinska in do-
kumentarna — močno presega-
la vrednost navadne reklamne
brošure.
Osrednje prireditve v okviru
vinske trgatve bodo na gradu
Bori, in sicer iz več razlogov.
Bori leži sredi vinorodnih Ha-
loz. Ta pokrajina je že od nek-
daj privlačevala ljudi, zato Bori
tudi danes ni le po naključju
privlačna turistična točka. V
gradu in okolici je dovolj pro-
stora za večje prireditve na pro-
stem. Gostišče ima tudi zadost-
ne zmogljivosti, da spravi pod
streho večje število gostov (po-
sebno v primeru slabega vreme-
na) in jim tudi nudi kvalitetne
gostinske storitve. Pomembna
je tudi neposredna bližina vi-
nogradov.
Skupno s pokrajinskim muze-
jem v Ptuju pripravlja prire-
ditveni odbor na Borlu tudi
razstavo orodij in priprav, ki
so služila v vinogradništvu in
kletarstvu. Na razstavi bodo
obiskovalci  lahko videli pred-
mete iz rimske in predrimske
dobe pa vse do najsodobnejših
strojev za obdelavo vinske trte
in za kletarstvo.
Poleg nastopov folklornih
skupin, nekaterih prireditev in
podob bo program vinske trga-
tve obsegal še ogled ptujskih
muzejev in kulturnih spomeni-
kov, krajše izlete v okolico Ptu-
ja in po Halozah, trgatev v vi-
nogradih (gostje bodo lahko v
vinogradih sami trgali grozdje
za zobanje), pokušnjo vin v
ptujskih kleteh in v zidanicah
po Halozah in podobno.
Pripravljalni odbor si priza-
deva pritegniti na prireditev tu-
di čimveč gostov iz tujine, zlasti
še iz sosednje Avstrije. V tem
smislu je dogovorjeno že z več
turističnimi zastopstvi, izdan pa
je tudi poseben propagandni le-
tak v nemščini. Pred prireditelji
pa je še ogromno dela, če hoče-
mo, da bo vinska trgatev uspela,
da bo dosegla svoj namen in
postala tradicionalna. Ni pa to
zadeva samo pripravljalnega
odbora, ampak vseh občanov, ki
lahko kakorkoli pripomorejo k
uspešni vinski trgatvi.
Klopotci že oznanjajo bližajočo se trgatev
"Videl sem pravo živčno vojno«
(Nadaljevanje s prvi strani)
Tone Safranko se je mudil
na Slovaškem kot turist pri
znancih v Prievidzi in je, kot
sam pravi, preživel pri njih vse
do okupacije nekaj lepih do-
pustniških dni. Za vdor okupa-
torskih sil na Češkoslovaško je
zvedel 21. avgusta ob pol osmi
uri zjutraj po radiu. Ljudje so
bili vznemirjeni, vendar strpni
in poslušni do svoje vlade, ki
jih je pozivala, naj bodo mirni
in naj se izogibajo kakršnega-
koli oboroženega spopada. Živ-
ljenje v Prievidzi je nudilo nor-
malen videz, le na zaskrbljujo-
čih obrazih ljudi je bilo čutiti
globoko potrtost. Na zidovih
zgradb so se takoj pojavile naj-
različnejše protiokupatorske pa-
role, ki so nemo govorile ter
izražale ogorčenje proti brutal-
ni okupaciji. Mladina je priča-
kala okupatorske čete z žvižga-
njem in s klici: »Pojdite do-
mov!« Opoldne 21. avgusta je
bil napovedan zvočni štrajk. Za-
tulile so tovarniške sirene, zvo-
nili zvonovi, hupali avtomobili,
bilo je slišati glasne medklice
in žvižganje, skratka — to je
bila prava živčna borba.
Ko so v sredo ponoči mane-
vrirale skozi Prievidzo sile var-
šavskega pakta, je skupina štu-
dentov vzela rusko zastavo in jo
zažgala. Na študente so začeli
streljati in dva študenta sta bila
huje ranjena.
Prievidza 22. avgusta. Kot je
povedal Tone, so bili to noč
verjetno zelo redki državljani
Češkoslovaške, ki so v spanju
pričakali dogodke prihodnjega
dne. Državljani so bili po ile-
galni radijski postaji opozorje-
ni, da okupatorska policija v
osebnih avtomobilih patruljira
po mestu in išče ljudi, ki jih je
imela na svojem seznamu. Po-
ročali so tudi reg. številke nji-
hovih avtomobilov in so jim ta-
ko popolnoma onemogočili za-
mišljeno akcijo. Ta dan so me-
sto preplavili najrazličnejši le-
paki.
(Konec prihodnjič)
Šolska vrata se odpirajo
Na našem posnetku vidite še v počitniškem vzdušju osamljeno
osnovno šolo na Hardeku pri Ormožu, v katero se je v teh dneh
zopet preselil tisti prešerni otroški živžav, ki je vse do sedaj, ko
So se ponovno odprla šolska vrata, odmeval na kopališčih, šport-
nih igriščih ter na poljih in travnikih.
Nekateri otroci so si želeli, da bi počitnice trajale še dalj časa,
medtem ko so si drugi želeli, da bi se lahko že skoraj zopet pre-
selili v šolske učilnice.
Osnovna šola na Hardeku je dobila v letošnjih počitnicah v
svoji notranjosti povsem drugačno, lepšo podobo. Vsi notranji
prostori so na novo prepleskani, v petih prostorih pa so položili
tudi nov parket. Kot je povedal ravnatelj osnovne šole Ormož
Zlatko KOVACiC, bo renoviranje šole na Hardeku stalo okrog
2,5 milijona starih dinarjev. Dela je opravljalo v glavnem komu-
halno-stanovanjsko podjetje Ormož, ki je poskrbelo, da se bodo
Učenci v prenovljenih učilnicah počutili čimbolj ugodno ter se
* Domočjo svojih učiteljev naučili kar največ koristnega za živ-
ljenje. J. S.
Občina Slovenska Bistrica
Premajhna storilnost
v bistriški občini je več druž-
benih obrtnih delovnih organi-
zacij. Te s svojim obsegom dela
izpopolnjujejo industrijsko pro-
izvodnjo in ji pomagajo. V ne-
katerih primerih pa jo celo do-
polnjujejo.
Proti pričakovanju se je obseg
proizvodnje in .storitev družbe-
nih obrti v letošnjem letu moč-
no zmanjšal. Med najmočnejše
negativne pojave, ki so se po-
javili v družbeni obrti v letoš-
njem letu, spada storilnost.
Po predvidevanjih bi morala
biti storilnost večja v letošnjem
letu vsaj za štiri odstotke. Tako
pa lahko iz razpoložljivih po-
datkov izračunamo, da je storil-
nost le upadla. Dosežena delov-
na storilnost obrti v občini je
nizka in se giblje pod dosežki
mariborske ter republiške in
zvezne storilnosti v obrtni de-
javnosti.
Poleg slabe delovne storilno-
sti sodi med negativne pojave
v obrti bistriške občine poveča-
nje bruto osebnih dohodkov.
Posledice tega je namreč zelo
hitro čutiti na skladih. Obstaja
pa še tretji negativni pojav, to
je povečanje zalog. V vseh obrt-
nih organizacijah so se zaloge v
letošnjem letu povečale za dva-
krat. Največje povečanje zalog
pa odpade na delovno organi-
zacijo Monter v Poljčanah.
Na temelju gibanj, ki jih je
dosegla družbena obrt v prvem
polletju, lahko sklepamo, da bo
plan obrti moč doseči, vendar
samo z večjim prizadevanjem
delovnih organizacij. Zaradi te-
ga bi se morale nekatere obrtne
dejavnosti v občini orientirati
na širše tržišče, ker se lahko
zgodi, da bodo zaradi svojega
ozkega gledanja ostale brez de-
la. Takšni sklepi pa bi ne bili
potrebni, če bi že sedaj te or-
ganizacije posvetile raziskavi
tržišča več pozornosti. -b
OBVESTILO
Prijave za udeležence proslave v Novi Gorici z osebnimi avto-
mobili sprejemata AMD in obč. konferenca SZDL Ptuj najkas-
neje do 12. septembra 1968. ZbiraUšče kolone bo v nedeljo, 15. sep-
tembra, ob 4. uri zjutraj pred osnovno šolo Mladika.
Občinska konterenca SZDL Ptuj
stran 4
TEDNIK — petek, 6. septembra 1%8
Stran 4
Premalo sredstev
za komunalno dejavnost
v bistriški občini •
Komunalna dejavnost je ve-
dno in povsod odvisna od fi-
nančnih sredstev. Seveda ne
smemo pozabiti, da marsikje z
raznimi krajevnimi samopri-
spevki ter prostovoljnim delom
ta redna sredstva povečajo. Ker
letos v prvem polletju ni bilo
ravno največ sredstev za ko-
munalno dejavnost, tudi ni bilo
večjih del. Tako je bila realiza-
cija sredstev za prvih šest me-
secev za več kot polovico manj-
ša od predvidenih. Tako se je
v komunalnem skladu nabralo
v prvi polovici leta nekaj nad
238 tisoč dinarjev, porabljenih
pa je bilo samo 148 tisoč. Vsa
porabljena sredstva so bila sko-
raj v celoti nakazana krajevnim
skupnostim, ki so poleg rednega
vzdrževanja cest opravile še
mnoga druga manjša dela.
oziroma asfaltiranje  ceste Slo-
Letos je bilo storjeno tudi vse,
da bi se končno začela obnova,
venska Bistrica—Crešnjevec. Za
to cesto se je zainteresiral re-
publiški cestni sklad in že odo-
bril več kot polovico potrebnih
sredstev. Ostali del sredstev pa
bo poizkušala krajevna skup-
nost Slovenska Bistrica dobiti
pri delovnih organizacijah, ki to
cesto uporabljajo. Cesta bo as-
faltirana v dolžini štirih kilo-
metrov in bo široka šest me-
trov. Predračunska vrednost
vseh del je 1,300.000 dinarjev.
Vzporedno s to gradnjo je
sprožena tudi iniciativa, da bi
asfaltirali del ceste tudi v me-
stu. Sočasno delo bi namreč
močno pocenilo stroške. Asfal-
tirali bi naj Grajsko cesto in pa
del ceste na Šmartno. Po pri-
bližnem predračunu bi bilo po-
trebnih 122 tisoč danarjev. Z
delovnimi organizacijami so že
delno zagotovljena sredstva.
Ostanek sredstev pa bi naj za-
gotovili iz komunalnega skla-
da.
Pomembna komunalna dela so
bila letos izvršena tudi na pod-
ročju vodne oskrbe. V Sloven-
ski Bistrici so letos položili že
žja, v Poljčanah pa celo 3000
500 metrov vodovodnega omre-
metrov. Poleg tega so v teku
dela na izgradnji dodatnega re-
zervoarja ter 600 metrov cevo-
voda v Studenicah. Vsa ta dela
izvaja komunalni zavod s svojo
delovno silo in iz lastnih sred-
stev s tem, da so koristnikl vo-
de prispevali v Slovenski Bi-
strici polovico, v Poljčanah pa
celo nekaj več sredstev.
Letošnja pičla sredstva so za-
htevala od komunalnega zavoda,
da j« opravil tam čim več del.
Tako se je v nasprotju z lan-
skim letom usmeril v gradnje,
ki jih lahko opravi z lastnimi
zmogljivostmi. To je omogočilo
znaten prihranek na stroških.
Tudi letos so v komunalnem
zavodu nadaljevali z deli za iz-
boljšanje oskrbe z vodo v ob-
čini. Tako je že doseženo soglas-
je, da bi se z večjim zajetjem
Bistrice povečale kapacitete
tehnološke kot pitne vode. Po-
leg novega zajetja bi zgradili
tudi nov cevovod ter skupno z
Impolom postavili nove čistilne
naprave. O tem bomo še poro-
čali, -b
Ob 40-letnici Itomunistične portije v ptujslcem
okolišu
Spomini udeležencev
socialistične revolucije
Drugi sestanek naše celice smo
imeli tudi septembra 1928 pri
Leopoldu Vodi v Novi vasi. Na
sestanku se je celica okrepila z
novimi člani, s Karlom Korenom
in Ivanom Frankovičem. Naši
simpatizerji pa so bili Femec,
Borovšak in Bole. Na drugem
sestanku nam je dr. Potrč govo-
ril o borbenosti In delu komu-
nista ter o programu komuni-
stične partije. Celica se je nato
redno sestajala. Na sestankih
smo se idejno bogatili. Redno
smo prinašali iz Ljubljane ko-
munistično literaturo.
Naše politično delo je doživelo
javen uspeh pri volitvah leta
1938, ko smo vsi v železniških
delavnicah volili Mačka, oziro-
ma Lacka, ki je bil naš kandi-
dat na Mačkovi opozicijski listi.
Železničarji smo se zavzemali
za Ljudsko fronto od leta 1935
dalje, od leta 1939 pa za zvezo
delovnega ljudstva Slovenije.
V železniških delavnicah smo
imeli komunisti velik vpliv. Vsi
so vedeli za naše prepričanje.
Delavcev je bilo od 60 do 80.
Včlanjeni so bili v zvezo JZ, ko
je bila le-ta razpuščena, pa v
udruženje jugoslovanskih narod-
nih železničarjev. Komunisti
smo delali tudi pri delavskem
društvu Svoboda v Ptuju, in od
leta 1936 pri Vzajemnosti. Pri
Svobodi in Vzajemnosti smo se
povezali z drugimi komunisti in
skojevci: prof. Zgečem, prof.
Oničem, Jankom Segulo, Juran-
čičem, Delpinom, Koželjem,
Vajsenštajnovo, Korparjevo,
Arbajterjevo, Peršonovo, Podla-
hovo, Megličevo, Klepom, Cuč,
kom, Centrihom, Ivanom Potr-
čem, Rudijem licem, Vilhelmom,
Peršonom, Lazarjem, Dušanom
in Marjanom Kvedrom, Kafolovo,
Kurežem, Kuharjem, Vrbnja-
kom, Kojcem in drugimi.
Sestajali smo se v narodnem
domu na sestankih ljudske fron-
te, kar pa sta glavar in mestni
župan hitro prepovedala. Za gi-
banje ljudske fronte so zvedeli
tudi hitlerjevci, ki so imeli ne-
koč shod v društvenem domu.
Njihovo zborovanje smo hoteli
preprečiti. Zbrali smo se ia.o v
narodnem domu. Ker so nasprot-
niki blokirali cesto, nismo uspe-
li s svojim načrtom.
Ze pred vojno smo se železni-
čarji povezali z Lackom, kme-
tom komunistom iz Nove vasi.
Večkrat je prišel k Svobodi.
Tesneje smo se z njim povezali
med vojno. Večkrat je prišel h
Korenu na stanovanje na Lju-
tomerski cesti.
Med vojno smo železničarji-
-komunisti zbirali prispevke za
OF. Komunist Rudi Znidarič, ki
je bil med mlajšimi člani naše
organizacije, je odšel k partiza-
nom na Pohorje poleti 1941.
Nemci so ga prijeli novembra
1941 in ga v Mariboru ustrelili
27. 12. 1941. Leta 1942 so ustre-
lili Ivana Frankoviča med talci
v Mariboru. V jeseni so aretira-
li veliko železničarjev, osumlje-
nih delovanja v OF. Že 14. av-
gusta, po padcu Lackove čete,
so Nemci prijeli Frankoviča, Vo-
da, Korena in Hercega. Iz ptuj-
skih zaporov so nas odpeljali v
mariborske, nato pa v nemško
koncentracijsko taborišče Da-
chau. V taborišču so umrli Kri-
stovič, Carman in Herceg.
29. aprila so zavzeli taborišče
Amerikanci. Tedaj smo pričeli
izdajati Dachauski poročevalec,
ki nas je seznanjal z dogodki v
domovini. Amerikanci niso po-
zdravljali naše zavzetosti za so-
cializem. Sumljivo so gledali na-
še rdeče zvezde, ki smo jih iz-
delali skupaj s titovkami. 6. ju-
nija 1945 so nas po pogajanjih
med sovjetskimi in amerikanski-
mi vojaškimi oblastmi odpelja-
li s tovornjaki v domovino.
Dalle prihodnj^l
Peti cvetni korzo
Aplavz za Ptujčane
v Deutschlandsbergu
Preteklo soboto in nedeljo so
Ptujčani prisostvovali petemu
»Cvetnemu korzu« v Deutsch-
landsbergu v Avstriji. V pro-
gramu so nastopili godbeniki
ptujske godbe na pihala, fol-
klorna skupina iz Cirkovc in
ansambel Toneta Kmetca. Glav-
ni prireditvi so prisostvovali
tudi predstavniki skupščine ob-
čine Ptuj in drugih družbenih
organizacij. Tudi med gledalci
je bilo opaziti Ptujčane. Prire-
ditev je organiziralo tamkajšnje
turistično in olepševalno druš-
tvo, ki je k sodelovanju pova-
bilo tudi Ptujčane.
Ze na predvečer »Cvetnega
korza« je bil pester program v
dvorani Ladler. Nastopile so
folklorne skupine, domače in
tuje, manjše in večje skupine
glasbenikov, ki so predvajali
domačo in zabavno glasbo. Mo-
ška srca so ogrela dekleta, ki so
v večji skupini nastopile in za-
plesale.
Velik aplavz so požele vse tri
skupine iz Ptuja. Ptujska godba
na pihala je nastopila celo prva.
S poskočnimi vižami in z v
nemščini zapetimi pesmimi je
ansambel Toneta Kmetca pope-
stril program. Gledalci so z za-
nimanjem spremljali plese cir-
kovške folklorne skupine. Po-
sebno navdušenje je nastalo, ko
je dekle iz cirkovške skupine
med »poštertancom« zaprosilo
in zaplesalo s predstavnikom
mesta Deutschlandsberg.
Naslednjega dne na srečo
vreme ni oviralo prireditev na
mestnih ulicah in trgih. Na vse
zgodaj sta domača in ptujska
godba na pihala igrali budnico
po mestu. Kmalu po deseti uri
je priredila ptujska godba na
pihala samostojen koncert na
glavnem trgu. Med drugimi
skupinami so ponovno nastopili
Cirkovčani in ansambel Toneta
Kmetca. Močan aplavz je bil
dokaz, kako radi Avstrijci po-
slušajo naše poskočne melodije.
Popoldne je bil »Cvetni kor-
zo«. Cvetje je potrebno videti.
Kako je lepo, se ne da opisati.
Zato se ne bom spuščal v opi-
sovanje lepih rož, ki smo jih vi-
deli, ampak bom v kratkem, ko-
likor mi prostor dopušča, opisal
to prireditev.
Sama prireditev se je pričela;
kot navadno, so pozdravnim na-
govorom številnim gledalcem,
ki so se zbrali na pločnikih trga
in ulic. Posebej so pozdravili
tudi nastopajoče iz Ptuja in
predstavnike občine Ptuj.
Na čelu povorke so pri jahali
jezdeci na lepih konjih. Za nji-
mi so v okrašeni kočiji pripelja-
li princa in princeso. Naslednje
skupine so bile s cvetjem okra-
šeni avtomobili, večinoma oseb-
ni. Na sprednjem in zadnjem
delu in prav tako na strehi av-
tomobila so bili veliki šopki le-
pih rož. Elegantne avtomobile
so vozila večji del lepa dekleta
in elegantne gosi>e. Na nekate-
rih avtomobilih so sedela med
cvetjem dekleta kar na blatni-
kih. Neki starejši tip avtomobi-
la so preuredili v vozeči »rast-
linjak«. Vmes je korakalo veli-
ko število godb na pihala iz
tamkajšnjih mest. Velik aplavz
sta želi tudi ptujska godba na
pihala in folklorna skupina iz
Cirkovc, ki sta prav tako sode-
lovali v paradi. Neki avtomobil
je na strehi vozil naslonjač iz
cvetja, v katerem je sedela žen-
ska. Vmes je bilo tudi nekaj
šaljivo opremljenih in okrašenih
starejših tipov avtomobilov.
Njihovi vozniki so poskrbeli za
zabavo. Zanimiv je bil tudi polž
iz cvetja. Sledila je še vrsta
opisa vrednih primerov, saj je
trajal mimohod kolone dve uri.
Med nastopajočimi je korakalo
več skupin deklet, ki so v lič-
nih uniformah, z enotnimi kret-
njami, predvsem pa z lepimi
nogami, ki so jih pokrivala le
kratka krilca, privabljala pogle-
de predvsem moškega spola. Na
kratko lahko rečemo, da je bila
parada lepega cvetja, deklet,
avtomobilov, godb na pihala in
plesnih skupin.
Samo organizacijo prireditve
lahko samo pohvalimo. Vse je
bilo točno po vnaprej začrtanem
programu. Opaziti je bilo, da so
sodelovali v pripravah skoraj
vsi meščani. Tudi pri vstopnini
ni bilo šale. Zaprli so vse mest-
ne dohode in vsak, ki si jejiotel
prireditev ogledati, je moral
plačati. Organizacijo te priredi-
tve si lahko vzamemo za vzgled.
Vsi Ptujčani smo bili s prire-
ditvijo zadovoljni. Prav tako
smo bili deležni lepega spreje-
ma in pogostitve v omenjenem
kraju. Buren aplavz vsem trem
nastopajočim skupinam je do-
kaz, da smo se dobro »odrezali«.
ZR
Pred približno dvema mesecema smo vam posredovali naš prvi
posnetek o prvih obrisih gradnje ormoškega letnega kopališča.
Danes je slika na kopališču že povsem drugačna. Glavna gradbena
dela so že končana. Tu so mišljeni predvsem bazen za plavalce in
neplavalce, gradbena dela za stroj-nico, medtem ko je gradnja
manjšega otroškega bazena še v teku. Nekatere optimistične ob-
ljube, da bi se Ormožanci lahko že letos kopali v tem pomemb-
nem športno-rekreacijskem objektu, se žal ne bodo uresničile.
Za dokončno ureditev bazena in njegove okolice, v kateri je miš-
ljen manjši športni park z bifejem, ograjo itd., je potrebno še
precej sredstev in časa.
Sicer pa, kot kažejo letošnje vremenske razmere, je kopalna
sezona že pri koncu. Upajmo, da bo zato v ormoškem kopališču
prihodnje leto bolj osvežujoče in da bo dovolj toplega sonca za
številne kopalce. J. S.
Šolska zadruga v Ormožu
Mladi želijo dobro
gospodariti
Osnovna šola Ormož je prav
gotovo ena izmed redkih šol, ki
ima še vedno svojo šolsko za-
drugo, ki smo ji pred leti obe-
tali pri nas tako velike in sve-
tle perspektive. Ideja, da bi tu-
di osnovnošolske otroke pred-
vsem iz izrazito kmetijskih ob-
čin seznanili z osnovnimi so-
dobnimi agrotehničnimi ukrepi
v kmetijstvu, je bila zelo posre-
čena in vredna pozdrava. Kot
kaže današnja slika po naših
šolah, smo žal tudi tokrat ostali
samo pri ideji in svetlih oblju-
bah, ki smo jih dali osnovno-
šolski, predvsem kmečki mladi-
ni. Marsikatera šola ima na raz-
polago primerno zemljišče ali
pa že celo pred leti zasajen sa-
dovnjak, njivo ali kaj podobne-
ga, pa na drugi strani nima
nikogar, ki bi bil voljan in se-
veda tudi strokovno usposob-
ljen šolskim otrokom posredo-
vati tudi nekaj povsem osnov-
nega znanja za uspešnejše pri-
delovanje posameznih kmetij-
skih kultur in za lažje kmeto-
vanje.
O šolski zadrugi v Ormožu
mi je povedal marsikaj zani-
mivega njen strokovni vodja
Lojze HABJANIC, ki poučuje
v osnovni šoli Ormož kemijo in
biologijo. Ker je poleg svojega
sedanjega poklica tudi kmetij-
ski strokovnjak, najde vedno
dovolj prostega časa, ki ga pre-
bije s svojimi zainteresiranimi
učenci na njivi, kjer gojijo ko-
ruzo, v majhnem sadovnjaku,
kjer imajo zasajene hruške in
jablane, ter ob trsih vinske trte.
ki raste tik ob pročelju šole na
Hardeku. Njihova šolska zadru-
ga deluje kot svobodna aktiv-
nost in šteje okrog 35 članov
— bodočih mladih kmetovalcev.
V zadrugo se vključujejo učen-
ci od petega razreda osnovne
šole naprej in kažejo za stro-
kovno izpopolnjevanje iz kme-
tijstva veliko zanimanje,
Lojze Habjanič je v razgovoru
med drugim poudaril, da bi ka-
zalo prav iz tega razloga v bo-
doče vključiti v učni program
predvsem v podeželskih šolah
tudi predmet kmetijstvo, ki ne
bi bil obvezen in bi ga poslu-
šali samo tisti otroci, ki bi to
želeli. Dober kmečki gospodar v
trenutnih razmerah vsestran-
skega napredka ne more več
delati samo z rokami, temveč
je pri gospodarjenju njegovo
bogato orodje njegova strokov-
na usposobljenost, s katero bo
lažje krotil sile narave in iz-
trgal iz nje čimveč njenih sadov.
Ormoški kmetijski kombinat
kakor tudi ravnateljstvo šole
kažeta do mladih zadružnikov
vse razumevanje in jim nudita
tudi ustrezno podporo. Delo šol-
ske zadruge nameravajo raz-
širiti še na čebelarjenje, kar je
v sedanjem času, ko lahko sre-
čamo le redke čebelarje, — vse-
kakor vredno pozdraviti. Vča-
sih je imela vsaka šola čebel-
njak, kjer so se učenci učili
umnega čebelarjenja in na
zgledih čebeljih družin tudi
pridno.sti in marljivosti. Tudi
danes lahko še vidimo tu in
tam v šolah podrte čebelnjake,
v katerih so svoj čas pojili tudi
po trideset čebeljih družin. Da-
nes je v njih stara šara ali pa
je čebelnjak z malo rekonstruk-
cijo postal garaža za fička. Dra-
gi bralci, to so navidezno drob-
ne stvari z velikimi in neslu-
tenimi posledicami, ki bi jih
kazalo odstraniti.
Ormoški zadružniki oziroma
mladi člani šolske zadruge si
želijo ograditi tudi svoj sadov-
njak, da ne bo postal popolna
žrtev ponočnjakov, ki ga zelo
radi obiskujejo posebej sedaj,
ko v njem zorijo hruške in ja-
bolka. Uničili so jim tudi še ne-
kaj dreves, ki so jih mladi kme-
tovalci z vso skrbnostjo zasadi-
li in nekaj let negovali.
Tudi šolska zadruga v Ormo-
žu stopa v novo šolska leto z
novimi načrti in proizvodnimi
plani. Njena posest je sicer
majhna, pa sta na drugi strani
toliko večja njihova volja in
prepričanje, da tudi kmečka go-
spodarstva potrebujejo umne
in strokovno usposobljene go-
spodarje, J. Si
Kino
KINO BUCKOVCI
8. septembra ameriSki barvni lilm
TRME NAREDNIKI.
KINO GORISMCA
7. in 8. septembra ameriški barvni
film PTlCl.
KINO KIDRIČEVO
7. in 8. septembra francoski film
TIGER   HOČE   SUROVO   MESO.
KINO LJUTOMER
6., 7. In 8. septembra amerlSki
barvni film KLEOPTRA; 11. in
12. septembra mchlSki barvni film
TRIJE NELRMIL.IENI.
KINO TOMAŽ PRI ORMOŽU
8. septembra ameriški film CAT
BAII.OU.
KINO VELIKA NEDEL.TA
7. septembra film OTROK OKI.A-
HOME; fi. septembra film LJUBE-
ZEN V PLAMENU.
KINO ZAVRC
8. septembra angleški barvni film
TOLPA   HELIONOV.
KINO PTUJ
6. septembra francoski barvni film
FANTOMAS PROTI SCOTLAND
VARDU; 7. in 8. septembra fran-
coski barvni film IZLET NA JAH-
TI; 10. in 11. septembra nemšk;
barvni film SINOVI VELIKE
MEDVEDKE; 12. septembra itali-
janski barvni film ADIOS, GRIN-
GO.
Lovska veselica za gradnjo lovskega
doma
v Juršincih
Med obiskom v Juršincih smo
se pogovarjali tudi z juršinski-
mi lovci. Menili so, da je bila
minula zima zelo mila, kar je
ugodno vplivalo na razvoj div-
jadi, predvsem na spomladanski
stalež. Divjadi je dovolj. Števi-
lo fazanov je po naravni poti
zadovoljivo naraslo. Poleg tega
so kupili nekaj mladih fazanov
in jih spustili v ta področja za-
radi osvežitve krvi. Kupili so
jih v fazanariji na Vurberku.
Spustili so jih predvsem v pre-
dele, kamor jih prejšnja leta ni-
so.
V letošnjem letu so imeli pre-
cej lovske sreče. Med drugim so
odstrelili pet srnjakov. Ker pri-
de od časa do časa veliko divjih
rac v Pesnico, pridejo lovci, ki
radi lovijo te vrste divjad, na
svoj račun. Lovijo največ ob
nedeljah zjutraj in zvečer.
Lovci iz Juršinec se že pri-
pravljajo na jesenski lov. Tudi
letos bodo pri lovu sodelovali
lovci iz Italije. Odstrelili bodo
najmanj trideset odstotkov vse-
ga odstrela. Lovili bodo pred-
vsem fazane. Letos bodo Italija-
ni lovili v teh krajih že peto
leto.
Tako se tudi v Juršincih iz
leta v leto razvija lovski turi-
zem. Zal še nimajo primerne
lovske koče, kjer bi lahko nudi-
li domačim in tujim lovcem go-
stinske usluge. Lovska koča je
še v gradnji. Graditi so jo pri-
čeli lansko leto. Zgrajena je že
do podstrehe. Letos bodo ure-
dili notranje prostore. Upajo, da
bo že letos, prav gotovo pa spo-
mladi prihodnjega leta, vselji-
va. Gradijo jo v najbližjem
gozdičku, kakih sto metrov od
centra.
Kljub temu da prispevajo
lovci skoraj polovico sredstev,
gradnja zaradi dragega gradbe-
nega in drugega materiala po-
časneje napreduje. Delno si po-
magajo z izkupičkom od vese-
lic. Priredili jo bodo tudi to ne-
deljo v popoldanskih urah. Na-
njo vabijo vse lovce in druge
goste. ZR
Nastop folklorne skupine iz CirkoAec so nagradili z bučnim
aplavzom. Posebno je bil zanimiv »polštertanc«, — Foto: I. Ciani
Krajevna skupnost Ptuj
bo povečala
SKRB   ZA  STAREJŠE OBČANE
Pri krajevni skupnosti v Ptu-
ju že več let dela komisija za
socialna vprašanja. Ima vedno
polne roke dela.
V zadnjem času pripravlja po-
sebno anketo. Namen ankete je
popisati vse občane, stare nad 70
let, ki žive na območju krajevne
skupnosti Ptuj. Iz evidence na
KS je moč ugotoviti, da je teh
občanov na našem področju nad
500. Komisija bo imela veliko
dela.
Predstavniki KS bodo morali
obiskati vse občane višje staro-
sti. Le tako bo evidenca popol-
na.
Pomen ankete je, da bodo iz-
polnili nalogo krajevne skupno-
sti, ki mora skrbeti za starčke,
onemogle osebe in za druge ob-
čane, ki potrebujejo že danes ali
pa bodo v bodoče potrebovali
nego.
Pri krajevni skupnosti v Ptu-
ju je že več let servis za nego
bolnikov na domu. Ta servis
opravlja humano delo, saj po-
maga bolnikom, ko so prikle-
njeni na posteljo, in to pred-
vsem v starosti, ko bolniki ni-
majo svojcev, ki bi jih negovali.
Prav na področju ptujske kra-
jevne skupnosti je veliko takih.
Štiri negovalke servisa vsako-
dnevno negujejo na domu 10 do
15 pacientov.
Ce bi ti bolniki ležali v bol-
nišnicah ali drugih zavodih, bi
bili stroški oskrbe mnogn večji,
in to kljub temu da bi stroške
plačeval zavod za socialnd zava-
rovanje, siromašnim pa skupšči-
na občine. S tem so stroški zni-
žani na minimum. Delno jih kri-
jejo iz prispevka zdravstvenega
zavarovanja, delnn iz sklada za
socialno zavarovanje SO, mini-
malni znesek pa prispeva bol-
nik sam. Seveda je odvisna vi-
šina plačila oskrbovanca od nje-
govega socialnega stanja.
V glavnem negujejo socialno
ogrožene bolnike in tiste, ki ni-
majo nikogar, da bi jih nego-
val. Med njimi so tudi težji bol-
niki, ki že več let niso zapustili
postelje.
Z anketo, ki jo pripravlja
krajevna skupnost, bodo dobili
evidenco pomoči potrebnih ob-
čanov. Tako jim bodo lažje za-
gotovili nego.
Vsak anketiranec bo dobil tu-
di posebno obvestilo oziroma na-
potilo. V primeru potrebe pomo-
či se bo lahko z njo obrnil na
krajevno skupnost v Ptuju. Taro
mu bodo zadevo pojasnili
lahko bo dobil negovalko.
Stran 5
TEDNIK — petek, 6. septembra 196«
Stran f
Šolski center za kovinsko stroko v Ptuju
sredi dela
Mkiilo je prvo šolsko leto,
odkar deluje šolski center za
kovinsko stroko v Ptuju v no-
vih šolskih prostorih v Raj cevi
ulici.
Center je deloval v Ptuju
najprcij kot vajenska šola za
lesno stroko vse od 1. 1948. Ker
pa je bilo vajencev za lesno
stroko vedno manj, rastlo pa je
število učencev za kovinsko
stroko, je sprejemala šola ne-
kaj časa tudi te. Končno so
odšli vaijenci lesnih strok na
šolanje v Maribor, v Ptu^u pa
je ostala šola za kovinsko stro-
ko, ki je delovala ve^ let v ne-
primernih prostorih minoritske-
ga samostana. Ker so bili pro-
stori premajhni, šola večkrat
ni mogla izšolati vseh vajencev
v treh učnih letih. Zato je sa-
ma iskala večje prostore, ki pa
jih seveda ni bilo lahko najti.
Ko je zapustila vojska na pol
porušeno nekdanjo okoliško
osnovno šolo v Rajčevi ulici, je
doseglo ravnateljstvo šole s po-
močjo občinske skupščine v
Ptuju dovoljenje, da se prosto-
re prevzame in adaptira. Z
lastnimi sredstvi in najetim
kreditom, ki ga je vzola šola
sama, so začeli poloti 1967 po-
pravljati prostore nekdanje oko-
liške šole in 20. novembra 1967
se je preselila šola v še ne do-
končno urejene prostore. Seve-
da s tem delo še zdaleč ni bi-
lo končano. Sola je sicer dobi-
la štiri svetle učilnice, tri de-
lavnice in kovačnico, kabinete
tei prostore za administrativne
posle, docela pa je bilo neu-
rejeno okolje. Potrebnih je bi-
lo mnogo ur prostovoljnega de-
la, ki so ga opravili zlasti učen-
ci druge izmene, ki so uredili
okolico šole ter pripravili naj-
potrebnejše telovadne objekte
na prostem.
Ze januarja 1968 je kupil
center tudi temelje bivše voja-
ške barake v neposredni bliži-
ni centra, kamor bo po zgradi-
tvi potrebnih prostorov preme-
stil šolske delavnice ter uredil
tako dva razreda.
V preteklem šolskem letu je
bilo v centru za kovinsko stro-
ko šest razredov, med njimi tu-
di 1. celoletni razred, v kate-
rem so se šolali predvsem
učenci brez učnih pogodb, ki
imajo   v  šoli  tudi  praktičen
pouk. Poleg šole za kovinsko
stroko deluje v okviru centra
tudi en oddelek TSS za odrasle
ter oddelek za pridobivanje
kvalifikacije. V obeh izmenah
je imela šola za kovinsko stro-
ko okoli 300 učencev ter je
opravilo zaključni izpit okoli
80 orodjarjev, strugarjev, stroj-
nih in stavbenih ključavničar-
jev, rezkalcev in kovačev. V
lanskem šolskem letu je pre-
šla šola tudi na pouk v dveh iz.^
menah, od katerih traija vsaka
18 tednov.    .
Ravnateljstvo šole, učiteljski
zbor in celotna delovna skup-
nost se zavedajo, da za učence
ni pomembna le pridobitev kva-
lifikacije, ki jo dosežejo z ukom
in teoretičnim poukom, ampak
da jih je treba vzgojiti v sa-
moupravljavce s primerno raz-
gledanostjo in splošno izobraz-
bo. Zato pripravljajo učenci
pod vodstvom učiteljiev primer-
ne proslave ob različnih praz-
nikih ter ob koncu pouka. Po-
leg izrazitih strokovnih ekskur-
zij (na zagrebški velesejem, v
TAP, železniške delavnice itd.)
so si ogledali učenci tudi mu-
zej, drsalno revijo v Celovcu
pa so povezali z ogledom Go-
sposvetskega polja. Vse«! je
ostala zlasti v spominu eno-
dnevna ekskurzija v železarno
Ravne, odkoder so se odpeljali
učenci še v Kotlje na grob Pre-
žihovega Voranca, v Slovenj
Gradec, kjer so si ogledali sli-
karsko razstavo v razstavnem
paviljonu, v Velenje in nato
čez Dobrno domov.
V novem šolskem leftu
1968/69 čakajo center nove na-
loge in še večje število učen-
cev. Za to bo potrebno tudi še
več delovnega elana in trdega
dela vsega kolektiva.
-ce-
RAZGOVOR S SILVO PIRHER IZ LEN.ARTA, KI JE NA LETOŠ-
NJEM TEKMOVANJU LEPOTIC V RADENCIH ZASEDLA ZA-
VIDLJIVO TRETJE MESTO.
»Radensko srce"-
V Lenartu
Številna tekmovanja miss, na
katerih brhka dekleta razkazu-
jejo svoje telesne čare in z nji-
mi omamljajo obiskovalce to-
vrstnih prireditev, so v glavnem
že za nami.
Danes vam bomo z našim raz-
govorom predstavili tretjeuvr-
ščeno radensko srce 21-letno
SILVO PIRHER iz Lenarta v
Slovenskih goricah, ki je tokrat
dodobra potrdila vsebino že
znane narodne pesmi, ki poje:
»Preljubi svet Lenart, kako si
ti lep, maš majčkeno faro in
dosti (lepih) deklet.«
Ko sem v ponedeljek potrkal
na vrata pisarne direktorjeve
tajnice Agrokombinata v Lenar-
tu, sem se kaj hitro udomačil s
Silvo in jo prepričal, da mi je
odgovorila na nekaj  vprašanj.
Silva, najprej nam povej, kdaj
in kako si se odločila za nastop
na tem lepotnem tekmovanju v
Radencih?
Takoj v začetku moram po-
udariti, da s temi tekmovanji
nisem posebno navdušena in da
sem se odločila za nastop po
prepričevanju drugih in ne to-
liko po lastni želji. Da se bom
udeležila tega tekmovanja, sem
se odločila šele štiri dni pred na-
stopom, tako da praktično ni-
sem imela časa za kakršnekoli
priprave, ki bi mi bile na tem
mojem prvem lepotnem tekmo-
vanju vsekakor potrebne.
Si imela pred nastopom in
med njim kaj treme?
Pred nastopom sem se poču-
tila nekoliko negotova, saj ve-
ste, da je treba med nastopom
paziti na sto drobnih stvari, na
katere pazijo gledalci in še po-
sebej ocenjevalna komisija.
Treba je lepo hoditi, izsiliti na
obraz prijazen nasmeh, paziti
na kretnje rok — in kdo bi ve-
del, kaj še vse! Ko sem prišla
na tekmovalni oder, mi je pu-
blika z aplavzom vrnila samo-
zaupanje in me ohrabrila, da
sem se obnašala povsem spro-
ščeno.
In kako si sprejela rezultat
tekmovanja oziroma bolj dolo-
čeno povedano, uvrstitev na
tretje mesto?
Bila sem zelo presenečena in
srečna, saj je bilo to zame po-
sebno doživetje, ki ga nisem
pričakovala. Pred tekmovanjem
sem delala sama pri sebi račun
brez krčmarja in sem si mislila,
da bom izmed šestindvajsetih
tekmujočih deklet »pristala«
tam nekje med šestim in dese-
tim mestom.
So bili starši zadovoljni s tvo-
jo uvrstitvijo?
Starši so bili v tistem času na
letnem dopustu in sploh niso
vedeli, da sem se udeležila tega
tekmovanja. Ko so prišli domov,
je bilo zanje to toliko večje pre-
senečenje.
Kot vidimo, si na tem svojem
prvem tekmovanju zelo uspeš-
no startala. Se nameravaš ude-
ležiti še katerega lepotnega
tekmovanja?
Pred kratkim sem se udeleži-
la tudi tekmovanja za miss Ma-
ribora, ki je bilo v hotelu Sla-
vij a. Tu nisem imela sreče in
navsezadnje zaradi tega niti ni-
sem razočarana. Pojem člove-
kove lepote je tako relativen in
minljiv, in navsezadnje je vsak
človek po svoje za nekoga lep
in najlepši. Lepota je minljiva,
ki nas pri človeku sicer lahko
omami in spravi iz ravnotežja
ter rodi na drugi strani zlo in
maščevanje.
Se in še sva kramljala s Sil-
vo, ki mi je zaupala svoje želje
in življenjske načrte. Zelo rada
ple.še in se od časa do časa
ukvarja tudi z orodno telovad-
bo, hodi v kino, gleda doma te-
levizijo — skratka, je predstav-
nica mladih deklet v Lenartu,
ki so ji povsem enake — s to
razliko, da je ona pač letos
predstavnica tretjeuvrščenega
radenskega srca.
K čestitkam, ki jih je že pre-
jela za svoj uspešen nastop v
Radencih, se pridružuje tudi
naš list in ji želi, da bi tako
uspešno nastopala povsod in na
vseh poteh v življenju.    J. S.
Lepota v Radencih ali prvo-, drugo- in tretjeuvrščena radenska
srca. Silva Pirher iz Lenarta je na desni strani naše fotografije.
Poleg hje stojita še 17-letna Jožica Juratovec (zmagovalka) in
prav tako 17-letna Breda Grubeljni>. kot drugoplasirana na tem
tekmovanju
Filmski in TV mozaik
Seks in moda
Čeprav ponekod za jesen že
nadomeščajo mini krila z dalj-
šimi, pa drugod mini krila še
stopnjujejo. Ne toliko po dolži-
hi kril kot po novem kriku mo-
de, ki se je sedaj vrgel na raz-
Saljenje gornjega dela ženskega
^lesa. Tako že sedaj lahko za-
sledimo večerne obleke, ki s
Svojo prozornostjo potencirajo
•eksualnost današnjega časa.
Zamislite si prek postave na
Posnetku prozorno ogrinjalo in
Videli boste, kakšne so težnje
j^ekaterih modnih kreatorjev za
letošnjo zimo.
SOL IN KRVNI PRITISK
Po mnenju ameriških znan-
stvenikov je velika množina soli,
zaužita s hrano v otroški dobi,
eden izmed vzrokov visokega
krvnega pritiska na stara leta.
Pregled vse običajne hrane, ki
jo dobivajo dojenčki in majhni
otroci, je pokazal med drugim,
da je v dnevnem obroku pet
mesecev starega dojenčka po-
prečno 2,3 grama soli.
V tej zvezi so napravili labo-
ratorijski poskus: podganjim
mladičem ustrezne starosti (gle-
de na »mladost« in na popreč-
no življenjsko dobo) so dali so-
razmerno množino soli. Ko so
podgane dorasle, so pri vseh
ugotovili zvišan krvni pritisk.
Proučevale! hrane in vpliva
njenih sestavin na človeški orga-
nizem so opazili, da je visok
krvni pritisk skorajda reden po-
jav med prebivalstvom sever-
nega dela Japonske, kjer je po-
prečna poraba soli daleč naj-
večja v svetovnem merilu.
Otrok noče
v postelio
Svetovno znani otroški zdrav-
nik dr. Spack odgovarja na
vprašanje, koliko spanja potre-
buje otrok, takole: »Sit, telesno
in duševno zdrav otrok bo spal
toliko časa, kolikor mu je po-
trebno.«
Cim starejši pa postaja otrok,
tem manj časa mu je potrebno
za spanje. Predvsem opušča po-
poldanski počitek. S pomočjo
staršev in svoje lastne biološke
potrebe po počitku vnese otrok
že od vsega začetka neki red —
to se pravi, otrok se navadi ho-
diti spat ob sedmih ali pol sed-
mih, prebudi pa se ob sedmih
zjutraj. Ta red postane otroku
že od vsega začetka navada. To-
da popolnoma lahko prepustimo
samo dojenčku, da sam določa,
koliko časa bo spal.
Cim višjo stopnjo doseže otrok
v svojem telesnem in duševnem
razvoju, tem več novih dejavni-
kov vpliva na njegovo spanje:
razni prijetni in neprijetni do-
življaji podnevi, skrbi, strah
pred neugodnimi sanjami, lju-
bosumnost na mlajše brate in
sestre, razvajanje, prepiri med
starši in sestrami itd.
Toda kljub vsemu so najvaž-
nejše navade, ki jih otroku pri-
vzgojimo že v zgodnjem otro-
štvu. Otroka moramo že od vse-
ga začetka navaditi, da spi sam
v svoji postelji in ko leže, da mu
ugasnemo tudi luč. Tako začne-
mo otroka navajati že od roj-
stva. Imamo pa tudi dojenčke,
ki se takemu redu upirajo. Bo-
lje je, da pustimo otroka nekaj
minut jokati, kakor pa da popu-
stimo njegovi zahtevi, pa naj bo
še tako nasilen.
Res pa je, da gredo nekateri
otroci radi v posteljo, drugi pa
se temu upirajo. Poskrbeti mo-
ramo, da bo otroku ležanje
ugodno. Starši bi morali vedeti,
da je trudnemu otroku spanje
ugodno, če ga ne spremenimo v
neprijetno dolžnost. Otroka v
starosti od drugega do petega
leta sami pospremimo v posteljo,
vanjo ga položimo z nasmehom,
nekaj nežnih besed pa naj skle-
ne poljubček za lahko noč. Po-
leg otroka lahko položimo k nje-
mu priljubljeno igračko; s sta-
rejšim otrokom pa izmenjamo
nekaj toplih besed.
Zanimivo je, da pri osemlet-
nih otrocih opazimo prav v tem
obdobju težnjo, da zavlačujejo
čas pred spanjem. Zaradi tega
pride v mnogih družinah do te-
žav. Starši morajo biti prav v
tem obdobju dosledni in otroka
o pravem času opozoriti, da je
čas za počitek. Vendar zlepa —
to pomeni, da bo otroku, ki se
bo ves dan primerno razgibal,
telesno in duševno sprostil, po-
čitek prijeten, ne pa neprijetna
dolžnost. Imejte pa veliko potrp-
ljenja.
Koliko ur naj otrok v tem
razvojnem obdobju spi? Pripo-
ročljivo je 12 ur. Zato mora biti
osem- do devetletni otrok ob
osmih zvečer v postelji. Izjemo
naredimo samo ob poletnih ve-
čerih ali praznovanjih. Živah-
nejše otroke je zelo težko pri-
praviti do tega, da gredo na prvo
besedo staršev v posteljo. Otrok
je še poln doživljajev in novih
vtisov, ki jih je doživel čez dan,
česar seveda ne more naenkrat
izbrisati iz spomina.
Pogosto se zgodi, da hoče mati
otroka odpraviti z besedami:
»Tako, sedaj pa nobene besedice
več.« To pa otroku ni pogodu.
Otrok bi rad še nekaj trenutkov
pokramljal — nekateri celo radi
nekaj zapojo. Otrok ne more, če
tudi hoče, svojih vtisov in živ-
ljenjskih sil na mah izključiti,
brž ko leže v posteljo.
Otroku bo prijalo, če ga po-
mirimo: »Tako, sedaj si boš pa
malo odpočil svoje utrujene no-
ge. Poizkušaj zapreti oči in lah-
ko noč.«
za prleškega Lujzeka
Dober den, drogi brolci, dopisniki,
prijoteli no fsi moji smrtni sovrož-
nll(l!
Tak kak sen van to že prešji tje-
den obeča, mo van gnes malo tote
vejkonedlške hmelore obdela. Praf-
zapraf van moren povedati, ke me
je malo stroh grotalo, gdo sen za-
gledna tejko liidi no med jimi tejko
z vsemogočimi mažami namozanimi
bobjih jezikof. Med jimi je blo že
neke tokih, ke so me tak obdelali,
da sen veC ne veda, odkod bi si
še koko besedo vzeja. Vete, drogi
brolci, to bla še fsa moja srefa, ke
jin nesen poveria, gdo no kaj sen.
no sen se jin predstava, da scii od
nekšne in.špekrije. ki ngotovla kva-
liteto hmela. Ja, vidite, toki je toti
moj kšeft no vloga »orleškega Luj-
zeka«, ke moren fčosik son sebe za-
tuliti no se delati vejka živina, Ce
glih sen samo en bogi prlek, ki vas
fčosik malo v toten 7.a mene rezer-
viranen koti viin spuca.
Pri totih hmelorlh sen dosti vese-
lega no še več žalostnega zverta.
Najboj žalostno pa je blo to, ke sen
tan sreča enega svojega znonca, ki
sc je že od daleč začeja dreti: ».la
I.ujzek. ke si tiidi ti nriša brnel tr-
gat?« Vidite, te pa je Sa moj inšpek-
torski kšeft po vragi. Kamer sen ga
prepriča, naj bo tiho no me naj ne
izdo. Svoj dugi jezik je malo po-
prava no je reka, da sen jas pač
Jkolega od prleškega I.ujzeka. Pre-
moj dtiš!, te pa se je začelo: ».Jo
gospod, lepo ga pozdrafte no mo
rečte. naj nas pride malo pogledat,
ke mo vidli, kak te toti vrag, ki ma
tak dugi jezik, zgleda!« Cela zadeva
se je nafsezodjo še dobro stekla,
saj sen drgoč inšpektor grota, če
glih so me eni malo postroni gle-
dali, kimali z glovami no si tak po
tihen neke šepetali. Vena so si mi-
slili: »Toti troti je najbrž ne za in-
špektora sposoben no si je vena re-
sen ke s prleškin Lujzekon v žloh-
ti.« Ce mo še gdo moga k Vejki
Nedli iti. mo si čista zagvišno lorfo
gor na glavo povezna, ke me lidje
nedo mogli spoznati.
POSLEDICE   PETDNEVNEGA   DE-
LOVNEGA TJEDN.A
Zaj, ke so začeli toti občinski or-
goni delati po noven delovnen caj-
ti. de se v našen luben no pregreš-
ncn živleii marsike na glavo obr-
nolo. Najboj pa mo nastrodali mi
bogi možje no družinski očetje, ki
mo pre mogli zaj, gdo do naše liibe
(naj jih vrag vzeme) žene celi den
pisarnah sedele, se šminkale no
S! kiihale kafe. duma kiihati, prati
plenice no oplavlati še driige posle.
Vete, tiidi moja ta štora je v toti
občinski sliižbi. no sen jas grota
žrtef totega novega delovnega cajta.
Gdo pride tak prta večeri dumu, se
zreži nad menoj: »Kaj, prekleti ded,
kaj pa si dela duma, si nama nič
ne skiiha? Poglej, koka so deca —
tak kak da bi jih vun s štalinke
spusta; ke te misliš, ke te man sa-
mo za gledaje . . .« Tote litanije so
novadno zlo duge, tak ke me fčosik
že viihe bolijo. Pa vete zaj, ke so
jo po neven kokih zvezah za nekSno
šefico postavil — zaj še je boj pe-
sasta grotala. Drogi brolci, jas ne
ven, ke de še s toga grotalo. Glih
tak se ml zdi, kak da bi bija z ob-
čino ožejeni. Koka žena no mati pa
ie tota gospodična, pa tak fsi dobro
vete. Ne ven, če se nemo moga v
krotken ločti no si poiskati neke
friškega.
V PETEK PONOČI NE VMIRAJTE
Drogi brolci, zaj pa še ena no-
vost, ki je tak čista totemi novemi
delovnem! cajti podobna. Saj vena
vete, ke morete dobiti, le gdo vmer-
jete, tudi odpUstni list s totega pre-
grešnega sveta, ki ga more poStem-
plati za toke žalostne zadeve poob-
lošCeni organ. Vzemno primer, ke je
ker od vos (navsezodjo bi lehko to
tudi jas bija) negda ponoči v petek
spusta diišo no se navola živeti. V
soboto bi vas mogli žalujoči ostali
prijavil no registrirati med nebeške
državlone no dobiti poleg tudi do-
voleie, ke vas lehko v nedelo po-
kopiejo. To je fse lepo no praf,
samo vaša žlohta de na den vaše
smrti preklijala toti novi delovni
cajt, saj vas v soboto nedo mogli
nigi uradno potrditi, da ste Cista
zagvišno mrtvi. Kaj pa v token pri-
meri naredite? Najbojše bi pač bilo,
če bi vmrll en den pret ali pa en
den poznej te vas ne bi trebalo tri
dni duma na mrtvašken odri meti.
Za tiste, ki pa mislite v petek po-
noči vmlrati, pa bi jas priporoča,
da si pret hladilnike nabovite, ke
do vas lehko vaši domoCi tio pon-
delka hladili, gdo do tote »petdnev-
ne miihe« prišle z vikendof no do
van napisali »fihpos« /a našo domo-
čo žemljico. Navsezodjo pa bi lepo
bilo, če bi tiidi smrt začela po pet-
dnevnen  delovnen  tjcdni  delati.
DEŽURNI DOHTARI TRDNO SPI.TO
Ce še punlte. Je to pred krotkin
en moj kolega novinar neke pisa
o eni zdravstveni postaji v naši ob-
čini, ki se je malo čudno obnoSala
do ene ponesrečenke. Pre ke so rja
tan zavolo totega pisaja neke zaje-
bovall. To ovi den srna se srečala,
pa mi je reka: »Cuješ pje Lujs, zaj
pa še ti neke napiši, kak v toti
zdravstveni postaji upunoči nem-
reš zbiditi dežurnega dohtara, če
glih mo tak zvoniš na električni
zvunec, ke bi lehko še gluhi pre-
štima, ke je pri hiši neke ne vredi.«
Drogi moj kolega, veš s totimi
dohtari man jas že od negda vejko
smolo. Nafsezodjo pa veš, kak so
toti nočni šihti no dežurstva. Noč
ma pač svojo moč. Vena pa si spre-
gleda na dvereh opozorilni napis:
»Ne draži lava, dok spava!« — ali
tak boj po domoCen povedano: ne
droži leva, dokič mirno no sladko
spi.
Po dugen cajti me je po pot malo
v Lenart zanesla. Meja sen srečo,
saj so glih tisti den lenarški občin-
ski odborniki prišli s počitnic no
so meli svojo prvo počitniško sejo.
Premoj diiši, totin se je vidlo, ke
so že dugo ne na sejah sedeli, saj je
seja trpela od devetih vutro pa do
petih popudne. Največ blo guča
okoli kmetijskih škandalof no oko-
li učnih uspehov in neuspehov v
šolah. Kmetje-odborniki so na toti
seji »sprešali« ves višek letolje bo-
gate sodne letine no »prežve-
kali« vse viške živalske proiz-
vodnje. Zlo revolucionaren ba tii-
di en šolski upravitel. ki so mu v
nekšem poročili očitali, da je med
driigimi tiidi un največ kriv slabe-
ga viiCnega uspeha na jegovi šoli.
Ja, vete, to so problemi, o kerih
se zaj v Lenart! na vejko guči, za-
to mo jas rajši o ten tiho. Pssst. . .
Te pa srečno do drugega tjedna.
Zmisllte si ke na me no mi pište na
moj  stori  antres:  Uredništvo Ted-,
nika. Heroja Lacka 2, Ptuj. j
Mihov Južek iz Gomile, Milica iz
Ormoža no Micka iz Prlekije, vaša
pisma mo objava drugi petek.
Samo vaš zvesti Lujzek«

TEDMK — vvit^k, 6. septembra 1%S
Stran 6
RADIJSKI PROGRAM
od 8. do 14. sept. 1968
NEDELJA, 8. SEPTEMBUA
6.00—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes
ob 6.05—B.20 Poročila. 6.20 Informa-
tivna oddaja, 7.00—7.10 Poročila. 7.20
Informativna oddaja. 7.30—7.43 Za
kmetijske proizvajalce. 7.5U Informa-
tivna oddaja. 8.00 Poročila. 8.08 Ra-
dijska igra za otroke. 8.44 Skladbe
za mladino. 9.00 Poročila. 9.05 Po-
slušalci čestitajo. 10.00 Se pomnite,
tovariši... 10.25 Pesmi borbe in de-
la. 10.45—12.00 Lepe melodije — vmes
ob 11.00—11.20 Poročila. 12.00 Poro-
čila, 12.10 Poslušalci čestitajo. 13.00
Poročila. 13.15 Iz operetnih partitur.
13.40 Nedeljska reportaža. 14.00 Cea
lirib in dol. 14.30 Humoreska tedna.
14.45 V tričetrtinskem taktu. 15.00
Poročila, 15.05 Zabavna glasba. 16.00
Nedeljsko športno popoldne. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila.
19.15 Glasbene razglednice. 19.30 Ve-
černi radijski dnevnik. 20.00 »V ne-
deljo zvečer«. 22.00 Poročila. 22.15 Se-
renadni večer. 23.00 Poročila. 23.05
Literarni nokturno.
Vsak dan razen nedelje:
4.30—8.00 DOBRO JUTRO! — vmes
ob 4.45 Informativna oddaja. 5.00
Poročila. 5.30 Vremenska napoved.
5.45 Informativna oddaja. 6.00 Radij-
ski dnevnik. 6.30 Informativna od-
daja. 6.50 Za vas. 7.00 Poročila. 7.25
Informativna oddaja. 8.00 Poročila —
radijski in televizijski spored.
PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA
14.00 Poročila. 14.05 Lahka glasba.
14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kie-
ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij-
ski dnevnik. 15.20 Glasbeni intermez-
zo. 15.40 Poje komorni zbor. 16.00 Za
vas. 17.00 Poročila. 17.05 Operni kon-
cert. 18.00 Poročila. 18.15 »Signali«.
lti.35 »Interna 469«. 19.00 Lahko noč,
otroci! 19.10 ObvestUa. 19.15 Pevec
Rafko Irgolič. 19.25 EP. 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 Simfonični koncert.
21.30 Nočni akordi. 22.00 Poročila.
22.10 Radi ste jih poslušali. 23.00 Po-
ročila. 23.05 Literarni nokturno.
TOREK, 10. SEPTEMBRA
14.00 Poročila. 14.05 Za oddih in
razvediilo. 14.55 Kreditna banka
Ljubljana. 15.00 Radijski dnevnik.
15.20 Glasbeni intermezzo. 15.40 V to-
rek na svidenje! 16.00 Za vas. 17.00
Poročila. 17.05 Igra simfonični orke-
ster. 18.00 Poročila. 18.15 Iz naših
studiov. 18.50 Na mednarodnih križ-
potjih. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila. 19.15 Pevec Stane Man-
cini. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnev-
nik. 20.00 Radijska igra. 21.02 Godala.
21.15 Popevke. 22.00 Poročila. 22.10
Glasbena medigra. 22.15 Skupni pro-
gram J RT. 23.00 Poročila. 23.05 Li-
terarni nokturno.
SREDA, 11. SEPTEMBRA
14.00 Poročila. 14.05 Za razvedrilo.
14.35 Poslušalci čestitajo. 14.55 Kre-
ditna banka Ljubljana. 15.00 Radij-
ski dnevnik. 15.20 Glasbeni inter-
mezzo. 15.40 Poje moški zbor »Slava
Klavora« iz Maribora. 16.00 Za vas.
17.00 Poročila. 17.05 Mladina sebi in
vam. 18.00 Poročila. 18.15 Iz baletnih
opusov Rodiona Sčedrina in Dmi-
triia Sostakoviča. 18.45 Naš razgovor.
19.00 Lahko noč, otroci! 19.10 Obve-
stila. 19.15 Glasbeno razglednice.
19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Giacomo Puccini: »Tosca«. 22.00
Poročila. 22.10 Zaplešite z nami.
23.00 Poročila. 23.05 Literarni nok-
turno.
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA
14.00 Poročila. 14.05 Zabavne me-
lodije. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20
Glasbeni intermezzo. 15.4(^ Recital
altistke Bogdane Stritarjeve. 16.00
Za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Simfo-
nični koncert. 18.00 Poročila. 1C.15
Glasba in turizem. 19.00 Lahko noč,
otroci: 19.10 Obvestija. 19.15 Pevec
Nino Robič. 19.25 EP. 19.30 Radijski
dnevnik. 20.00 Domače pesmi. 21.00
Literarni večer. 21,40 Glasbeni nok-
turno. 22.00 Poročila. 22.10 Komorno
glasbeni večeri. 23.00 Poročila. 23.05
Literarni nokturno.
PETEK. 13.  SEPTEMBR.\
14.00 Poročila. 14.05 Melodije Geor-
gea Gershwina. 14.35 Poslušalci če-
stitajo. 14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20
Turistični napotki. 15.25 Glasbeni in-
termezzo. 15.40 Igrajo majhni an-
sambli. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila.
17.05 Človek in zdravje. 17.15 Po že-
ljah poslušalcev. 18.00 Poročila. 18.15
Zabavna glasba. 18.45 Kulturni glo-
bus. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.10
Obvestila. 19.15 Pevec Lado Lesko-
var. 19.25 EP. 19.30 Radijski dnevnik.
20.00 Zbor Roger V/agner. 20.30 Ob
isti uri. 21.15 Oddaja o pomorščakili.
22.00 Poročila. 22.10 S festivalov jaz-
za. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni
nokturno.
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA
14.00 Poročila. 14.05 Zabavne me-
lodije. 14.55 Kreditna banka Ljub-
ljana. 15.00 Radijski dnevnik. 15.20
Glasbeni intermezzo. 15.45 Literarni
sprehod. 16.00 Za vas. 17.00 Poročila.
17.05 Gremo v kino. 17.35 Beat »glas-
taa^<. 13.00 Poročila. 13.15 Pravkar
prispelo. 13.50 S knjižnega trga. 19.00
Lahko noč, otroci! 19.10 Obvestila.
19.15 Godala v ritmu. 19.25 EP. 19.30
Radijski dnevnik. 20.00 Sobotni ve-
čer — vmes ob 20.30—21.10 Zabavna
radijska igra. 21.30 Iz fonoteke radia
Koper. 22.00 Poi-očila. 22.10 Oddaja
za izseljence. 23.00 Poročila. 23.05
S pesmijo in plesom v novi teden,
01.00 Zadnja poročila.
Polaš prepričljivo
premaqa IClerra
Velike mednarodne dirke v
motokrosu za nagrado Maribo-
ra in Pokal Karavank se je u(\e-
ležilo okrog 15.000 gledalcev.
Ko smo se v nedeljo odpravljali
iz Ptuja v Orehovo vas, da bi pri-
sostvovali zanimivemu spektaklu v
motokrosu, je nekoliko oblačno
vreme obetalo, da bo tudi tokrat,
kot že nekaj dni, vreme marsikomu
prekrižalo nedeljske načrte. No,
imeli smo srečo, saj nas je Radizel
pričakal skoraj v soncu in brez
strahu, da nam bo dež pokvaril pra-
vi športni užitek.
Po pozdravnem nagovoru in pred-
stavitvi tekmovalcev je visoko na
nebu zabrnelo letalo, iz katerega je
skočil padalec, ki je z neverjetno
natančnostjo doskočil tik pred sve-
čano tribuno in izročil starterju
štartno zastavico.
Skupno je bilo na programu pet
voženj, od teh štiri kvalifikacijske
za uvrstitev v končni spopad v fi-
nalni dirki. V štirih vožnjah so tek-
movalci vozili osem krogov, v fi-
nalni pa dvanajst.
V prvi, sorazmerno razburljivi
vožnji so takoj prevzeli vodeča me-
sta Klerr, Belgijec Vv^iertz in dobri
znanec jugoslovanskili diiivališč
Sved Ollson. Po četrtem krogu je
moral Klerr priznati očitno premoč
belgijskega prvaka Wiertza, ki je
bil na svojem motorju hitrejši
predvsem na glavni ravnici in na
najvišjem delu proge. Rezultati pr-
ve vožnje: L. Wiertz (Belgija) 25
točk, 2. Tean (Belgija) 22, 3. Klerr
(Avstrija) 20 točk itd.
V drugi dirki je že na začetku ne-
srečno padel Cehoslovak Polaš, ki
je odlično startal. Več tekmovalcev
se mu je spretno izognilo, vanj pa
je trčil domačin Milko Vesenjak.
Oba tekmovalca sta se hitro pobra-
la, vendar je vožnjo nadaljeval le
Vesenjak, ki je v zelo lepi vožnji
prehitel mnogo dobrih tekmovalcev
in osvojil v tej dirki zasluženo če-
trto mesto.
Rezultati druge dirke: 1. Ecken-
bach (Zah. Nemčija) 25 točk, 2. Bele
(Jugoslavija) 22, 3. S. Vesenjak 20,
4. M. Vesenjali 19 itd.
V tretji dirki je odlično vozil dva-
kratni prvak CSSR Ivan Polaš, ki
je vodil vseh osem krogov in na
koncu prepričljivo zmagal. V zad-
njem kvalifikacijskem nastopu dir-
kačev s parnimi številkami je za
dobrili pet metrov prednosti zmagal
pred Ollsonom (Švedska) in Chvali-
nom (CSSR) V/iertz iz Belgije.
V finalni dirki 21 dirkačev je od-
lično startal Polaš, tik za petami pa
sta mu sledila Ollson in Klerr. V
drugem krogu je Kierr s pravo vra-
tolomno vožnjo in akrobatskimi
skoki prevzel vodstvo. Po tretjem
krogu je vodeča trojica že prehite-
la zadnje tekmovalce za cel krog.
Klerr je vodil to dirko natanko šti-
ri kroge, ko je v borbo odločno po-
segel Polaš.
Klerr je pred ciljno tribuno izve-
del šest do sedem metrov dolg te-
renski skok, pri čemer mu je za
trenutek zmanjkalo sape. To je ze-
lo spretno izkoristil Polaš in prevzel
vodstvo. Klerr je bil vodečemu tek-
movalcu ves čas za petami, vendar
Polaša, ki je zanesljivo drvel proti
svoji prvi zmagi v Jugoslaviji, ni
mogel več dohiteti. Finalna dirka
je bila končana. Šestkratni zmago-
valec Klerr se je moral tokrat za-
dovoljiti »samo« z drugim mestom.
Prisrčna športna čestitka med obe-
ma velikima tekmecema pa je po-
kazala, da je Klerr prenesel ta svoj
poraz športno In prijateljsko. Klerr
je kot šestkratni zmagovalec v Ra-
dizlu že pred tekmovanjem prejel
od organizatorja posebno nagrado.
REZULTATI FINALA: 1. Polaš
(CSSR), 2. Klerr (Avstrija), 3. Ecken-
bach (Zah. Nemčija), 4. Ollson
(Švedska), 5. Wiertz (Belgija),
6. Chvaline (CSSR) zaostanek en
krog, 7. Hatner (Zah. Nemčija),
8. Bele (Jugoslavija), 9. Stanko Ve-
senjak (Jugoslavija), 10. A. Rotar
(Jugoslavija), ... 14. Milko Vesenjak
(Jugoslavija)... J. S.
Živahna dejavnost
bivših rokometašev
Rokonictaši, ki so naslopali pred pri-
bližno petimi leti v tedanji štajer.si<i
ligi, so pod imenom »Drava 62« poži-
vili počitniško športno življenje v Ptu-
ju. 17. 8. .so sc srečali v Ptiiju s čla-
nom slovenske republiške lige, Dravo.
Po zelo izenačendi igri je zmagala eki-
pa Drave, ki je nastopala v naslednji
postavi: Grešnik, Rozman 5, Dr. Grams,
Ciinerman 2, Jurkovič 12, Kukovec 1,
Gašperšič 2, Kajnih, Z. Grams 1, Ca-
luta 5, Podpadec. Ekipa bivših roko-
metašev Drave je nastopila v enaki
postavi kot štirinajst dni poprej proti
mladi ekipi Drave: Magdalene, Belšak
3. Cernezel 1, Kovač 4. Ročak 1, Šulek,
Strašek 3, SumandI, Vnuk, Zcmljič 1,
Žlender 10.
Ker sta obe ekipi želeli pokazati čim
lepšo igro in zadovoljiti okrog sto gle-
dalcev, niso taktizirali in tako sta oba
gla\na strelca .Turko\ič pri Dravi in
Žlender pri bivših rokomctaših doseg-
la ogromno golov. Pri tem je imel žlen-
der nekoliko težje delo, saj sta v golu
Drave stala dobra vratarja Črešnik in
Podpadec, medtem ko poškodovanemu
Kuharju pri »Dravi 62« Magdalene ni
bil najboljša zamenjava. Zezultat 28:23
(11:8) v korist Drave je vsekakor večji
uspeh nekdanje ekipe. Prvič sta neko
rokometno tekmo v Ptuju sodila dva
sodnika. Pri tem opravilu je bil Ci-
mernan boljši od Sarmana, ki je sodil
preveč počitniško. Igra je bila zelo
Športna, čeprav na trenutke tudi ostra,
tako da nista imela težkega dela.
V četrtek, 22. 8. jc nato ekipa »Dra-
va 62« nastopila v Ormožu proti ekipi
Partizana Velika Nedelja, člana štajer-
ske lige. Pred maloštevilnim, vendar
bučnim občinstvom so zmagali domači-
ni z rezultatom 19:17. Igra je bila zelo
lepa in dinamična. Ekipi sla prikazali
hiter rokomet, pol protinapadov. Sele
v zadnjih minutah tekme so Vclikone-
deljčani uspeli i)remagati kondicijsko
slabše nasprotnike. Najboljša igralca
tekme sta bila oba vratarja. Pri >rDrav)
62« Magdalene, pri Veliki Nedelji pa
Roškar, ki je branil kot gost jc pa igra-
lec Ormoža.,
DRAVA - RIBNICA 31:23
(16.12)
Tekma se je pričela s premočjo
igralcev Drave, ki so takoj povedii
z rezultatom 4:0. Nato je tempo po-
pustil in igra je postala zelo ležer-
na, skoraj nezanimiva. Vodstvo do-
mačinov je nihalo od enega do de-
setih golov. Gostje so uspešno pre-
igravali domačo obrambo ter s
: skok-streli« od daleč zmanjševali
rezultat.
V drugem delu igre so domačini
povečali razliko, vendar je niso zna-
li obdržati. V obrambi so igralci
Drave popolnoma zatajili, saj so
bili pri startih za žogo in blokira-
nju napadalcev premalo aktivni. V
napadu je bila igra znatno boljša,
včasih smo videli uspele kombinaci-
ie in točne strele. V domačem mo-
.štvu so igrali vsi poprečno, največ
golov sta dala Jurkovič in Kukovec.
Pri gostih je bil najboljši Krsnič.
Moštvi sta igrali v naslednjih po-
stavah:
Ribnica: Drakšič, Tanko, Tomšič,
.•\ndolšek, Joras 4, J. Krsnič, Hera-
šei< 2. Matelič 5, Ponikvar 3, B. Krs-
nič.
Drava: Podpadec, Grams D., 2u-
ran 2, Cimerman 2, Jurkovič 9, Ca-
futa 3, Kovač 2, Strašek 3, Gašpa-
rič 3. CM
Program radie Ptuj
OD 8. DO li. SKVlVMnUA  1968
NEDELJA, 8. SEPTEMBK.\
10.30—11.00 tedenski pregled poro-
čil in obvestila. 11.00—11,45 magne-
tofonski zapis pred zasedanjem
skupščine občine Ptuj, razgovor
glede taks na motorna vozila, ma-
gnetofonski posnetki z zborovanja
prosvetnili delavcev, reportaža Iz
naših delovnih kolektivov In opisi
običajev ob trgatvi. 11.45—12.00 pro-
pagandna oddaja. Od 12. ure dalje
čestitke in želje poslušalcev.
.r.x-voKL,IEK, 9.  SEPTEMBRA
15.30—16.00 radijska univev/a in od-
govori na vprašanja. 16.00—16.30
šport in glasba iz naše fonoteke.
16.30—17.00 obvestila in reklamna od-
daja.
TOREK. 10. SEPTEMBRA
15.30—15.00 poročila, magnetofonski
zapisi in obvestila. 16.00—16.30 pro-
pagandna oddaja. 16.30—17.00 kar ste
izbrali — predvajamo.
SRED.\, U. SEPTEMBRA
15.30—16.00 z mikrofonom med mla-
dimi. 16.00—16.30 obvestila in rekla-
me. 16.30—17.00 kar ste izbrali —
predvajamo.
ČETRTEK,  12.  SEPTEMBR.\
15.30—16.00 poročila, sestavki in ob-
vestila. 16.00—16.30 propagandna od-
daja. 16.30—17.00 zbiralci plošč pred
mikrofonom.
OB PETKIH NI SPOREDA
')BOT.\, 14. SEPTEMBR.V
15.30—16.00 poročila, magnetofonski
zapisi in obvestila. 16.00—16.30 re-
klame med zabavno glasbo. 16.30—
17.00 oddaja: Novi posnetki — nove
plošče.
V ostalem času prenašamo spored
RTV Ljubljana.
Prometne nesreče
/..\RADI PREHITRE VOŽNJE SE JE
PREVRNIL
Voznik osebnega .avtomobila Mar-
jan PETEK iz Maribora se je zara-
di prehitre vožnje prevrnil na ce-
stišču; poškodbe ni bilo, škode na
vozilu pa je za približno 2000 dinar-
jev.
VINJEN UPR.VVLJ.VL 5IOPED IN
SE ZVRNIL
Franc BELNA iz Zamarkove se je
po celonočnem popivanju zjutraj
vračal domov z mopedom MB 62-264
in padel po cestišču. Ob tej prilož-
nosti se je lažje poškodoval po gla-
\i. Ranjenega Belno so odpeljali v
bolnišnico.
s KOLESOM V OSEBNI AVTOMO-
BIL
Voznica osebnega vozila MS 58-90
Marija VINKIVU iz Murske Sobote
je vozila iz Lenarta proti Radgoni,
ko je v Benediktu nenadoma s
stranske ceste pripeljal kolesar Ru-
dolf VODUSEK pred njo. Voznica
si je prizadevala, da bi nesrečo pre-
prečila, močno je zavirala in zavi-
jala v levo. a kljub temu nesreče
ni mogla preprečiti. Zadela je v ko-
lesarja in ga zbila v obcestni jarek,
kjer je obležal s telesnimi poškod-
bami. Avto je zasukalo za 360 sto-
pinj in vrglo v jarek, kjer je obstal
na strehi. Voznica sicer ni poškodo-
vana, škoda na vozilu pa znaša oko-
li 3000 dinarjev. Poškodovanega Vo-
duška so prepeljali v bolnišnico.
Toš
PRI SEKANJU OVINKA Z.VDEL V
NAPROTI  PRIHAJAJOČE  VOZILO
Voznik tovornega vozila MB 286-
62. last podjetja KOLONI.VLE Mari-
bor. .\lbin KOHNE iz Ljubifne pri
Poljčanah je z neprevidno vožnjo,
ko je sekal ovinek, zadel v naproti
prihajajoče vozilo MB l?.5-63, ki ga
je upravljal I>eopoId LJUBIC iz Zg.
Radgone. Telesnih poškodb na sre-
čo ni bilo. škoda pa znaša približno
inoo dinarjev.
Osebna kronika
RODILE SO;
Olga Golob. Frankovci 51 — Du-
šana; Vera Cenčič, Trg svobode 2
— dečka; Marija Matjašič, Prešer-
nova 19 — dečka; Kristina Pintarič,
Goričak 35 Štefana; Elizabeta
Smigoc, "Nova vas pri Markovcih
94/a — deklico; Erna Petek, Drste-
Ija 35 — deklico; Marija Petek, Gra-
jenščak 11 — dečka; Angela Munda,
Mihovci 89 — dečka; Zdenka Plohi,
Zamušani 106 — Dominike; Terezija
Horvat, Slovenja vas 8a/a — dečka;
Terezija Klasinc, Sp. Korena 2 —
Franca; Ljudmila Sagadin, Medvece
16 — Edvarda; Marta Ivančič, Lju-
tomerska 12 — Ireno; Marija Sen-
kiš, Zabjal: 15 — Ivana; Anica Kau-
čič, Zerovinci 70 — Ireno; Rozalija
Kos. Trnovska vas 34 — Bernardko;
Elizabeta Strucl, Mariborska 14 —
Suzano; Katarina Lah, Miklavž pri
Ormožu 35 — dečka; Terezija Zele-
nik. Jadranska 15 — deklico.
POROKE:
Milenko Rosic, Prvča 148, in Ma-
rija Rogina. Brstje 39; Jožef Požar,
Aškerčeva 3, in Vjekoslava Piescč-
ki, Kicar 129: Anton Ogrizel^, Budi-
na 67, in Aneela Horvat, Budina 67;
Josip Zidarič, Gorenja vas 10, in
Milena Vitez, Kidričevo 33; Miro-
slav Zajdela, Vošnjakova 10, in Ma-
rija Meško, Gregorčičev drevored 7.
UMRL JE:
Feliks Artenjak, Brstje 31, rojen
1933, umrl 2. septembra 1903.
Nada Šoštar
v republiški
reprezentanci
v soboto je atletika v Kidričevem
du/ivela svoj novi veliki uspeh. Članica
telesno vzgojnega društva »Partizan«
Nada Soštar se je na republiškem pr-
venstvu za mladinke v Celju uvrstila
v republiško reprezentanco. Z njo bo
v začetku prihodnjega meseca sodelo-
vala na ekipnem državnem prvenstvu
vseh republik. Tako ie Nada že drugi
vseh lepublik. Tako je Nada že druga
atletinja, ki si je priborila mesto v re-
publiški reprezentanci. V lanskem letu
je uspešno zastopal slovenske barve na
državnem prvenstvu Janez Meznarič z
odličnimi teki na 1.500 in 3.000 metrov.
Nada Šoštar je rojena leta 1952, z
atletiko se je začela ukvarjati pred
dvema letonia. Njeno prvo tekmovanje
jc bilo na predlanskem krosu DELA,
kjer je pa v veliki gneči padla in tako
izgubila veselje do tekov.
— VraŠal sem jo, kje Ji gre bolje, pri
rokah ali nogah.
Odgovorila jc hitro, da ji gre bolje
od rok, sicer pa o tem pričajo tudi
njeni rezultati, ki so za začetek kar
dobri. V lanskem letu jc sunila kroglo
878 centimetrov. V letošnjem letu pa
jc presegla žc deset metrov. Upa pa.
Nada šoštar
da bo   letos vrgla kroglo šc dlje.
— Nada je letos končala osnovno šo-
lo v Kidričevem. Zato inc jc zanimalo,
kje bo nadaljevala šolanje.
Dolgo časa sera si želela v Ljubljano,
kjer bi začela igrati košarko. Toda le-
tošnji rezultati v metu krogle so me
zadržali, da bom še naprej stanovala
v Kidričevem. Šolo pa bom obiskovala
v Mariboru. Ker se mislim posvetiti sa-
mo Soli in športu, upam, da bom us-
pevala, je bil bolj plah odgovor. Ko se
pojavi v krogu za met krogle, vzbudi
v nasprotnicah s svojimi 185 centime-
tri, kolikor je velika, strah in spošto-
vanje.
iVti ji želimo, da bi se njeni načrti
uresničili in da bi kmalu laliko oblekla
tudi dres z državnim grbom.
TV SPORED
od 8. do 14. sept. 1968
NEDELJA, 8. SEPTEMBR.\
10.00 Kmetijska oddaja. 10.45 Dis-
ncvev svet. 11.35 »Cirkus«. 12.00 Ne-
deljska TV konferenca (do 13.00).
Nedeljsko popoldne. 17.50 Poročila.
17.55 Folklorni festival v Kopru —
H. del. 18.50 Cikcak. 19.10 Saga o
Forsytih. 20.00 TV dnevnik. 20.45
Vijavaja. 20.50 Zabavno glasbena od-
daja. 21.50 Športni pregled. 22.20 TV
dnevnik.
PONEDELJEK, 9. SEPTEMBRA
9.35 TV v šoh. 10.30 Ruščina. 14.45
TV v šoh. 15.50 Ruščina. 16.10 Angle-
ščina. 16.45 Tvladžarski TV pregled.
17.00 Poročila. 17.05 Mah svet. 17.30
Poljudno znanstveni film »S poti po
Mehiki« I. 17..55 Po Sloveniji., 18.20
Propagandna medigra. 18.25 Sloven-
ščina: Velika začetnica. 18.50 Repor-
taža. 19.20 Plošča poletja VII. 19.50
Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 Vi-
javaja. 20.35 Mati iz Torina. 21.35
Koncert resne glasbe. 21.55 Poročila.
TOREK, 10. SEPTEMBRA
9.35 TV v šoli. 10.40 Angleščina.
14.45 TV v šoli. 15.50 Angleščina. 16.40
Francoščina (do 17.15). 17.50 Kljuk-
čeve dogodivščine. 18.20 Obrežje.
13.45 Filmski mozaik. 19.15 Svet na
zaslonu. 19.55 Cikcak. 20.00 TV dnev-
nik. 20.30 Vijavaja. 20.40 Celovečerni
film »Podstrešna soba«. 22,45 Jazz
festival. 23.15 Poročila.
SREDA, 11.  SEPTEMBRA
9.35 TV v šoli. 17.05 Madžarski TV
pregled. 17.20 Poročila. 17.25 Oddaja
za otroke. 17.45 Kje je. kaj jc? 18.00
Pisani trak. 18.20 Oddaja za otro-
ke. 19.05 Zabavno glasbena oddaja.
19.45 TV prospekt. 20.00 TV dnev-
nik. 20.30 Vijavaja. 20.35 Opera. 21.35
Serijski film P. Masson. 22.25 Poro-
čila.
ČETRTEK, 12. SEPTEMBR.V
8.55 Otvoritev zagrebškega velc-
scjma. 9.35 TV v šoli. 10.30 Nemšči-
na. 11.00 Angleščina. 14.45 TV v šoli.
15.40 Nemščina. 17.10 Poročila. 17.15
Tiktak: Muca copatarica. 17.30 Pio-
nirski TV dnevnik. 18.00 Po Slove-
niji. 19.15 Propagandna medigra.
18.20 V narodnem ritmu. 18.45 Po
sledeh napredka. 19.05 Zabavno
glasbena oddaja. 19.45 Cikcak. 20.00
TV dnevnik. 20.30 Vijavaja. 20.35
»Piekvickovci«. 21.35 Vijavaja. 20.35
nali. 22.20 Poročila.
PETEK, 13, SEPTEMBRA
9.35 TV v šoli. 11.30 Francoščina.
14.45 TV v šoli. 17.30 Velesejemski
TV biro. 17.55 Buffalo BiH. 13.20
Koncert med slikami. 19.05 Človek,
znanost in proizvodnja. 19.35 Portret
pisatelja Fi-anceta Bevka. 19.55 Cik-
cak. 20.00 TV dnevnik. 20.45 Vijava-
ja. 20.50 Celovečerni film »Tistega
lepega dne«. 22.25 Poročila. . . . Sim-
fonični koncert.
SOBOTA, 14. SEPTEMBRA
9.35 TV v šoli. 15.00 Atletska tek-
movanja (do 17.40). 18.25 Poročila.
18.30 Disnevev svet. 19.20 Naš globus.
19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.20
otvoritev razstave ob 25-letnici vsta-
je Primorskega ljudstva. 20.35 Hu-
moristična oddaja Vase Popoviča.
21.35 Vijavaja. 21.40 Osvajalci. 22.30
T V kažipot. 22.45 T V biro. 23.00 Po-
ročila.
Mali oglasi
DVE SAMSKI USLUŽBENKI sprej-
mem na stanovanje. Mariborska
10, Ptuj.
CENJENE STRANKE obveščam, da
sem odprl nov, sodobno urejen
česalni salon v Ptuju, Miklošičeva
ulica 5. Priporočam se cenjenim
strankam s kvalitetnimi storitva-
mi. Cene solidne. Ferdo Makovee,
frizer, Ptuj, Miklošičeva ulica 5.
OTROŠKI VRTEC PTUJ razpisuje
prosto delovno mesto vzgojiteljice
za enoto otroškega vrtca Majšperk.
Samska soba je zagotovljena. Po-
goji: srednja vzgojiteljska šola z
diplomo. Nastop službe takoj. Pri-
jave sprejemamo 15 dni po raz-
pisu.
2ENSKO za 5 do 6 ur dnevno za po-
moč v gospodinjstvu sprejmem.
Naslov v upravi.
KUHINJSKO POHIŠTVO, štedilnik,
posteljne vložke, žimnice in otro-
ško posteljo, vse dobro ohranjeno
in poceni, prodam. Jože Fece, d. -
sta Olge Meglic 8.
PRODAM dobro ohranjen razteglju'
kavč in omarico za televizor. Vi-
dovič, Vičavska pot 16.
PRODAM KOŠNJO otave v Rogoz-
nici. Naslov v upravi.
PRODAM kuhinjsko pohištvo ročne
izdelave. Nasiov v upravi.
DOBRO OHRANJEN MOPED pro-
dam. Naslov v upravi.
SOBO ODDAM dijakinji. Naslov v
upravi.
SPREJMEM   žensko   za   štiri   Ui
dnevno v dopoldanskem času z.,
varstvo šoloobveznega otroka. Na-
slov v upravi.
BREZPLAČNO oddam sobo ženski,
ki je prosta v dopoldanskem času.
za majhno pomoč v gospodinjstvu.
Naslov v upravi.
DOBRO OHRANJEN MOPED pro-
dam. Cvetko Doplihar, Clril-Me-
todov drevored 8, Ptuj.
PRODAM majhno posestvo na pe-
riferiji Ptuja. Na zemljišču je
možna gradnja. Marija Koren, Sp.
Hajdina 1.
RAZGLAS
o obvezni prijavi stanovanjskih hiš oziroma stanovanj nad
zakonitim maksimumom
Po zakonu o nacionalizaciji najemnih zgradb in grad-
benih zcmlji.šč sme imeti občan v lasti
— družinsko stanovanjsko hišo, to je hišo z dvema sta-
novanjema ali tremi manjšimi stanovanji ali
— največ dve stanovanji kot posamezna dela zgradbe
ali
— dve družinski stanovanjski hiši z največ dvema sta-
novanjema in tretjim manjšim stanovanjem ali
~ eno družinsko stanovanjsko hišo in eno .stanovanje
kot posamezen del zgradbe.
Po 1. členu zakona o spremembah zakona o .slanovanj-
skih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 32-411'«8), ki je
začel veljati H. avgusta 1S6'8, se štejeta za stanovanje ozi-
roma družinsko stanovanjsko hišo tudi stanovanje ozii-oma
stavba, ki jo lastnik in njegovi družinski člani sezonsko
ali občasno uporabljajo za počitek in oddih, čc ima po
gradbenih lastnostih in možnostih uporabe lastnosti sta-
novanja oziroma stanovanjske hi.še. Tako stanovanje ozi-
roma s{anovanj.ska hiša se sedaj tudi všte\'a v stanovanj-
ski maksimum, ki jih sme imeti občan v lasti.
Zato v skladu z določbami 2. člena citiranega zakona
pozivamo vse občane, ki ima^o na dan uveljavitve tega
zakona v lasti stanovanja ali stavbe, ki jih z družinskimi
člani uporabljajo sezonsko ali občasno za počitek in oddih,
pa ta stanovanja oziroma te stavbe skupaj s stanovanji
in družinskimi stanovanjskimi hišami v njegovi lasti pre-
segajo predpisani maksimum, da to
prijavijo do 8. septembra 1968
oddelku za upravno-pravne zadeve skupščine občine Ptuj.
Lastnik, ki ne prijavi v roku stanovanj oziroma stavb,
ki presegajo predpisani maksimum, ne dobi odškodnine
za stanovanja oziroma stavbe, ki postanejo družbena last-
nina.
Ptuj, dne 3. septembra 1968.
Oddelek za upravno-pravne zadeve
skupščine občine Ptuj
Cenjene stranke obveščamo, da smo prešli na nov delovni
čas, in sicer od 1. maja do 30. septembra od 7.30 do 16.00
ter od 1. oktobra do 30. aprila od 8.30 do 17.00 vsak dan
razen sobote.
Uradni čas za stranke je vsako sredo in petek od 8.30 do
12.00 in od 13.00 do 16.00.
Prosimo vas, da gornje vzamete na znanje.
Kolektiv komunalnega zavoda
za socialno zavarovanje
Maribor
Podružnica Ptuj
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ IN POLJEDELSKO-ZI-
VINOREJSKA SOLA TURNISCE
vpisujeta v izobraževalni sezoni 1068/69 v
ENOLETNE KMETIJSKE TEČAJE
za mladino, ki bo ostala na kmetijah.
Tečaj bo trajal pet mesecev. IVIed tečajem bosta organizi-
rani dve poučni ekskurziji. Po uspešno opravljenem te-
čaju in sklepnem izpitu bodo slušatelji prejeli spričevala.
Aprila 1969 bodo slušatelji lahko po znižanih cenah obisko-
vali še strojno-traktorski tečaj in se pripravljali za voz-
nike poljedelskega traktorja, ali pa bodo obiskovali go-
spodinjsko-kuharski tečaj.
Tečaji bodo v prostorih poljedelsko-živinorcjske šole v
Turnišču pri Ptuju ter v vseh večjih krajih, kjer bo do-
volj slušateljev.
V tečaj se lahko vpišejo vsi, ki so dopolnili 15 let.
Za stroške tečaja in ekskurzij prispeva vsak slušatelj
110 dm mesečno oziroma 5.^0 din za celoten tečaj. Ob vpisu
plačajo kandidati dva obroka šolnine.
Prijave sprejema DELAVSKA UNIVERZA PTUJ, Osoj-
nikova 1, tel. 17-539, vsak dan od 7. do 14. ure ter v sredo
od 7. do 19. ure, in sicer do 20. septembra 1968.
DELAVSKA UNIVERZA PTUJ
TEONIK
glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja časopisni
zavod Piujsid tednik, Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški od-
bor, Anton Bauman (glavni in odgovorni urednik), Bogo Hmelina,
Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec. Izhaja vsak petek. Teko.:
račun pri SDK Ptuj, št. 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mari-
borski tisk. Maribor. Svetozarevska 14. Rokopisov ne vračamo