Mlajšepaleozojske in mezozojske kamenine na severnem obrobju Krške kotline Younger Paleozoic and Mesozoic rocks in the northern Krško depression borderland, Slovenia Bogoljub ANIČIČ1 & StevoDOZET1 teološki zavod Slovenije, Dimičeva 14, 1001 Ljubljana, Slovenija Ključne besede: stratigrafija, mlajši paleozoik, mezozoik, Orlica, Sremiško-bizeljsko gričevje, vzhodna Slovenija Key-words: Stratigraphy, Younger Paleozoic, Mesozoic, Orlica, Sremič-Bizeljsko hills, Eastern Slovenia Izvleček V članku obravnavamo plitvo in globljevodne razvoje severnega obrobja Krške kotline in jih primerjamo z ekvivalentnimi razvoji Gorjancev in Krškega hribovja. Obravnavano ozemlje obsega Orlico, ki predstavlja vzhodni podaljšek Posavskih gub, ter Sremiško in Bizeljsko gričevje. Sestavljeno je iz mlajšepaleozojskih, mezozojskih, terciarnih in kvartarnih plasti. V mlajšepaleozojskem zaporedju močno prevladujejo klastične kamenine. Triasna skladovnica je zgrajena iz klastičnih, karbonatnih in vulkanskih kamenin. Karbonatne kamenine gradijo spodnjetriasno, srednjetriasno, zgornjetriasno in jursko plitvo-vodno skladovnico. Globljemorski razvoj predstavljajo Biankonske plasti ter t.i. spodnje-kredni fliš. Po podatkih z obrobja sklepamo, da je predterciarna podlaga Krške kotline sestavljena iz karbonskih, permskih, triasnih, jurskih in krednih kamenin. Orlica z obrobjem predstavlja tektonsko močno razkosano antiklinalo, kjer so poleg nagubanih prisotne tudi narivne strukture. Abstract In the paper the shallow and deeper-water developments in the northern Krško depression borderland are studied and compared with equivalent developments in the Gorjanci and Krško hills area. The study area comprises the Orlica Mt. representing the eastern prolongation of the Sava folds, as well as Sremič and Bizeljsko hills. The area is composed of Younger Paleozoic, Mesozoic, Tertiary and Quaternary deposits. In the Younger Paleozoic sedimentary succession clastic rocks are predominant. The Triassic stratigraphic sequence is built of clastic, carbonate and volcanic rocks. Carbonate rocks build the lower part of the Middle Triassic, the Upper Triassic and Jurassic shallow-marine sucession. The deeper marine development consists of Biancone beds and the so-called Lower Cretaceous flysch. On the basis of the outcrops in the borderland we can conclude that the Pre-Tertiary basement of the Krško depression consists of Carboniferous, Permian, Triassic, Jurassic and Cretaceous rocks. The Orlica Mt. area represents a tectonically strongly dessected anticlinal structure in which folded and overthrusted elements are present. UVOD Na ozemlju Krške kotline in njenega severnega obrobja, ki je predmet članka, je bilo do sedaj opravljenih nekaj detajlnih in regionalnih kartiranj. Najbolj obsežne in sistematične so bile brez dvoma regionalne raziskave za izdelavo Osnovne geološke karte SFRJ v merilu 1:100 000, ki so zajete na listih Rogatec (Aničic & Juriša 1984, 1985), Zagreb (Šikič, Basch & Š i m u n i č 1978, 1979), Novo mesto (Pleničar et al. 1976; P 1 e n i č a r & Premru 1977) in Celje (B u s e r 1978, 1979). Stratigrafske razmere na območju Krške kotline in severnega obrobja je prvi študiral L i p o 1 d (1858). V geološko literaturo je uvedel imeni »Krški skladi« in »Veliko- trnski skladi«. Z o 11 i k o f e r (1861/1862) je menil, da so sivi in rdeči apnenci z gomolji in polarni rožencev severno od Save tria-sne starosti. Germovšek (1953, 1955, 1956) je v Velikotrnskih plasteh pri Mirni našel rudiste, zato je domneval, da velik del teh plasti pripada zgornji kredi. Ramovš (1958a,b) je po globotrunkanah, ki jih vsebujejo plasti na območju V. Trna in Krškega ugotovil, da gre za scaglii podobne sklade in da pripadajo zgornji kredi. Ž 1 e b n i k (1958) je z mikrofavno in radioliti dokazal zgornjekredno starost Krških skladov. Problematiko Krške kotline z obrobjem so v svojih delih obravnavali tudi Pleničar in Ramovš (1954), Nosan in Grad (1955), Grad (1962, 1967), Grad in Nosan (1959), Premru (1972), Dozet in Aničic (1984), Dozet (1984) ter Metn, vrh Jrzlp Dobrava PodJ^o^f^Ss ■ Ledina °«S ^EVN.CA^' SSn0V° PeČic| 0 Bizelj$ko\ ' _. Brestanica oPavlova vas Gabrie0 ^"jd _ .» , Krizo 'V-J« vel. Trn ____i 0Telce "f*O uo BOVJB FrSk° lokronog V HRltS^ ¡^ BREZJ&Jl / SI. 1. Položajna skica raziskanega ozemlja Fig. 1. Location sketch map of the investigated area SI. 2. Veliki Vrh (698 m) in Velika Vagla (667 m) iz osrednjega dela Orlice, ki je zgrajena pretežno iz zgor-njetriasnega dolomita. Proti jugu leže na triasnih kameninah kredni in terciarni sedimenti Fig. 2. Veliki vrh (698 m) and Velika Vagla (667 m) from the central part o Orlica Mts. prevalently built of the Upper Triassic dolomite. Towards the south are the Triassic rocks and overlying Tertiary sediments Dozet in Stojanovič (1998). Glo-bljemorske sedimente Slovenskega bazena na območju širšega obrobja Krške kotline so raziskali in opisali Ramovš (1958a,b), P 1 e n i č a r (1958), Grad (1961), G u š i č in Babic (1970), Babic (1973, 1979), Buser in Pavšič (1978,1980), Šr i b a r -jeva (1981), Buser et al. (1982), O g o -relec in Dozet (1997) ter drugi. Geološke razmere na Orlici in njenem obrobju je opisal A n i č i d (1981, 1991). Plitvo vodni sedimenti so nadrobno zajeti v delih Germovška (1956) ter B u s e r j a in Ramovša (1968). Paleogeografske razmere Panonskega obrobja v Sloveniji, katerega sestavni del je tudi Krška kotlina, sta opisala Pleničar in Nosan (1958). V geografskem pogledu (si. 1) se na obravnavanem ozemlju jasno ločita dva dela in sicer: Krško-brežiška ravan ter hribovito in gričevnato obrobje. V zaravnjeni del ozemlja je globoko zarezala svojo strugo reka Sava in ga razdelila v Krško polje in Brežiško ravan. Krškemu polju pripada ozemlje, ki se razprostira med reko Savo, Kostanjevico, Šentjurjem, Mokrim poljem in Belo Cerkvijo. Obsega Krško polje, Kra- kovski gozd ter Kostanj eviško-šentj ernej-sko ravan. Brežiška ravan leži med Savo, Sotlo in severno ležečimi terciarnimi goricami Bizeljskega. Krško polje in Brežiško ravan obdajajo z južne strani Gorjanci in Žumberačka gora, na zahodu Krško hribovje, s severne strani pa Sremiško in Bi-zeljsko gričevje ter Orlica (si. 2). STKATIGRAFSKI OPIS Mlajši paleozoik Na raziskanem ozemlju sestavljajo mlajšepaleozojsko skladovnico karbonske ter spodnje in srednjepermske plasti (si. 3). Karbon in spodnji perm Najstarejši skladi obravnavanega ozemlja pripadajo karbonu in spodnjemu permu. Ti sedimenti izdanjajo v jedru Orliške anti-klinale in sicer južno od Podsreškega gradu, pri Javorju in pri Kunšperku. V njihovi STAROST AGE GRAFIČNI PRIKAZ LITHOLOGV g DEBELINA - THICKNESS SIMBOL SYMBOL SESTAVA COMPOSITION M 1 0 C E N MIOCENE SREDNJI MIDDLE ------S - > 300 m M* Svetlo siv in sivo rjav lapor, glinast lapor, peščen lapor in lapornal apnenec Light grey and greyish brown marl, clayey marl, sandy marl and rnarly limestone Litotamnijski apnenec, apnenčev peščenjak in ^konglomerat Lithothamnium limestone, sandstone, conglomerate KREDA CRETACEOUS SPODNJA ZGORNJA LOWER UPPER J-l 350m Fliš: Glinovec, lapor, apnenec in kalkarenit z rožencem ter apnenčeva breča Flysch: Claystone, marl, limestone and calcarenite, limestone anti chert breccia JURA ZG. M-l —H 70 m J,K Svetlo siv, ploščast ter v zgornjem delu pisan, lapornat apnenec z rožencem - biancone \Biancone limestone o iT) CL O in -c e ■j-f h ¡-i J-, 300 m n V spodnjem delu skladovit dolomit, navzgor masiven, ponekod vložki dolom i t nega laporja In the lower part stratified dolomite,in the upper part rnassit aolomite, occasionally with interbeds of dolomitic marl SPODNJI LOWER V'/',' 1 II ! 250m T, 0- Skladovit, deloma ooliten dolomit in meljevec ter ooliten apnenec, lapornat apnenec in lapor Stratified oolitic dolomite and limestone, siltstone, marly limestone and marl PERM SR SP. 50 m H? C,P N Rdečkast grodenski peščenjak, meljevec in glinovec Redish Groden sandstone, siltstone and claystone KARBON 70. ? Menjavanje skrilavega glinovca, kremenovega peščenjaka in kremenovega konglomerata Alternation of claystone, siltstone, quartz sandstone and \conglomerate \ SI. 3. Stratigrafski stolpec mlajšepaleozojskih in mezozojskih plasti Orlice in okolice Fig. 3. Stratigraphie column of the Younger Paleozoik and Mezozoic beds in the Orlica area litološki sestavi prevladujejo sivi do črni glineni skrilavci in sljudni peščenjaki, ki ponekod prehajajo v srednje- in drobnozrat kremenov konglomerat. Glinenih skrilavcev je največ v spodnjem delu sedimentne-ga zaporedja, v zgornjem delu pa prevladuje kremenov peščenjak. Kremenov konglo- merat je močno podrejen. Sestoji iz prodnikov kremena, kremenovega peščenjaka, gli-novca in lidita. Velikost prodnikov variira od 2 do 12 cm. Prevladujejo prodniki s premerom 3-7 cm. Vezivo konglomerata je slju-dnat drobnozrnat peščenjak. Opisano zaporedje najstarejših sedimen- tov ne vsebuje fosilnih ostankov. Na njihovo starost sklepamo le po njihovi stratigraf-ski legi in po primerjavi s podobnimi plastmi v širši okolici. Srednji perm - Grodenski skladi V temenu Orliške antiklinale, severovzhodno od vasi Javorje, leže konkordantno na karbonskem in spodnjepermskem zaporedju rdeči, rdečkasti in redkeje sivkasti kremenovi konglomerati, peščenjaki, gli-novci in skrilavci, ki jih prištevamo h Gro-denskim plastem srednjepermske starosti. V obravnavanem zaporedju prevladuje rdečkast do vijolično rdeč kremenov peščenjak, v katerem močno prevladujejo zrna kremena in sljude. Sporadično se v njem pojavljajo zrna glinencev, klorita, limonita, kvarcita in glinovca. Vezivo je iz finozrna-tega kremena, sljude in limonita. Podrejeno se v sredjepermskem zaporedju pojavljata rdeč glinen skrilavec ter peščen glinovec. Našteti sedimenti ne vsebujejo fosilov. V srednji perm so uvrščeni predvsem glede na litološko sestavo in po analogiji s podobnimi plastmi na območju Posavskih gub. Mezozoik V zgornjem permu je raziskano ozemlje pripadalo obsežni Slovenski karbonatni platformi. Ta platforma je bila v ladiniju razkosana na več grud (B u s e r, 1989). Gruda osrednje Slovenije je bila pogreznjena in nastal je Slovenski bazen. V začetku karnija (cordevol) je severno od Slovenskega bazena nastala Julijska karbonatna platforma, južno pa Dinarska karbonatna platforma. Triasni, jurski in kredni sedimenti severnega obrobja Krške kotline so nastajali na Julijski karbonatni platformi (si. 4, si. 6) in v Slovenskem bazenu (si. 5, si. 6). Trias Na območju Orlice so triasne plasti najlepše razgaljene v profilu Pečice-Podsreški grad (si. 3), ki leži približno 10 km severovzhodno od Krškega. Profil poteka v smeri od severa proti jugu. Začne se pri Dobravi južno od Železnega in konča na jugu pri Pečicah. Seka Orliško antiklinalo, ki jo gradijo skitijske, anizijske, ladinijske in zgornjetriasne kamenine. Zaradi prelomov in antiklinalne zgradbe se v profilu enako stare plasti nekajkrat ponovijo. Spodnji trias Skitij Skitijske kamenine sledimo v večkrat prekinjenem pasu od Pečic, po slemenu Orlice (tb. 1, si. 1), prek Pustega vrha, Javorja na Tisovec. Delimo jih lahko v dva dela, in sicer: spodnje ali seiserske plasti in zgornje ali campilske plati. V seiserskem sedimentnem zaporedju opazujemo menjavanje rdečkastih meljev-cev ter drobno in srednjezrnatih peščenjakov z modrikastimi in zelenkastimi glinov-ci. Tu in tam dobimo v peščenjakih odtise školjk. V zgornjem delu seiserskih plasti prevladuje svetlo rumenkasto siv plastnat (15-30 cm), sljudnat oz. peščen dolomit z vložki vijoličastega in rumenkasto rjavkastega sljudnatega peščenjaka. Meljevec je pogosto bolj ali manj peščen, tankoploščast ter s skrilavim izgledom. Peščenjak je pretežno drobnozrnat. Vsebnost sljude se močno spreminja. Jugovzhodno od Podsreškega gradu se v peščenem skrilavcu pojavljajo odtisi školjk, ki pripadajo vrsti Eumor-photis venetiana Hauer. Campilske plasti leže konkordantno na seiserskih. Sestavljene so iz dveh delov. Spodaj je okoli 80-90 m debela skladovnica, ki se prične z dolomitom in vijoličasto rdečim glinenim skrilavcem, nadaljuje pa s ploščastim in tankoplastnatim sivkasto črnim do rjavkastim apnenim laporjem v menjavi s plastnatim (10-40 cm) sivkasto črnim do rjavkastim drobno oolitnim apnencem. Slednji vsebuje številne lupine polžev vrste Holopella gracilior ter drugih moluskov in ploščice ehinodermov. Fora-minifere so redke. V strukturnem pogledu pripada oolitni apnenec drobnozrnatemu oosparitu in bio-intrapelsparitu. Plasti oolitnega apnenca so debele 20 do 100 centimetrov in so mestoma bolj ali manj dolomitizirane. Lupine molu- SI. 4. Primerjava predterciarne sedimentacije na karbonatni platformi na območju Krške kotline in njenega obrobja: Krško hribovje, Gorjanci, Orlica in Sremič, Bizeljsko Legenda na sliki 6 Fig. 4. Correlation of the Pre-Tertiary sedimentation on the carbonate platform in the Krško depression and its borderland: Krško hribovje, Gorjanci, Orlica and Sremič, Bizeljsko Legend in the figure 6 SI. 5. Primerjava predterciarne sedimentacije v Slovenskem bazenu na območju Krške kotline in njenega obrobja: Krško hribovje, Gorjanci, Orlica in Sremič, Bizeljsko Legenda na sliki 6 Fig. 5. Correlation of the Pre-Tertiary sedimentation of the Slovenian basin in the Krško depression and its borderland: Krško hribovje, Gorjanci, Orlica and Sremič, Bizeljsko Legend in the figure 6 © o 0 I A A a 10 f±h±l J* IT I A AAA AAA 19 25 O 14 20 26 z o/o 15 >6 11 17 Z Z1 21 22 23 12 18 24 AAA A A AAA © 32 0 33 (£¡.34 ^^35 ©36 w 37 * 40 27 $ 28 29 O 30 © 31 fvV| 38 C^j 39 SI. 6 - LEGENDA 1 - Litotamnijski apnenec, 2 - mikritni apnenec, 3 - lapornati apnenec, 4 - kalkarenit, 5 - stromatolitni apnenec, 6 - oolitni apnenec, 7 - apnenec z rožencem, 8 - brečasti apnenec, 9 - gomoljasti apnenec, 10 - konglomeratični apnenec, 11 - masivni dolomit, 12 - plastnati dolomit, 13 - dolomit z rožencem, 14 - brečasti dolomit, 15 - stromatolitni dolomit, 16 - oolitni dolomit, 17-lapor, 18-peščeni lapor, 19 - glinovec, 20 - glineni skrilavec, 21 - roženec, radiolarit, 22 - meljevec, 23 - peščenjak, 24 - konglomerat, 25 - breča, 26 - brečo- konglomerat, 27 - tuf, 28 - makrofavna, 29 - makroflora, 30 - megalodontide, 31 - korale, 32 - mikrofavna, 33 - mikroflora, 34 - onkoidi, 35 - stromatoliti, 36 - ooidi, 37 - gomolji roženca, 38 - konodonti 39 - litiotide, 40 - nanoplankton Fig. 6 - LEGEND 1 - Lithothamnium limestone, 2 - micritic limestone, 3 - marly limestone, 4 - calcarenite, 5 - stromatolitic limestone, 6 - oolitic limestone, 7 - limestone with chert, 8 - brecciated limestone, 9 - nodular limestone, 10 - conglomeratic limestone, 11 - massive dolomite, 12 - bedded dolomite, 13 - dolomite with chert, 14 - brecciated dolomite, 15 - stromatolitic dolomite, 16 - oolitic dolomite, 17 - marl, 18 - sandy marl, 19 - claystone, 20 - clayey shale, 21 - chert, radiolarite, 22 - siltstone, 23 - sandstone, 24 - conglomerate, 25 - breccia, 26 - breccio-conglomerate, 27 - tuff, 28 - macro fauna, 29 - macro flora, 30 - megalodontids, 31 - corals, 32 - micro fauna, 33 - microflora, 34 - oncoids, 35 - stromatolites, 36 - ooids, 37 - chert nodules, 38 - conodonts, 39 - lithiotids, 40 - nannoplankton SI. 6. Legenda k slikama 4 in 5 Fig. 6. Legend to the figures 4 and 5 skov so zaobljene in jih prepoznamo po mikritnih ovojih. Ooide sestavljajo drobni sparit, motni mikrosparit ter zunanji, mestoma limonitizirani ovoji. Vezivo je porno in kontaktno, drobnosparitno in mikrospa-ritno. Oolitni apnenec je večkrat zajela kas-nodiagenetska dolomitizacija, ki se kaže v drobnih romboedrih. Laporasti mikrosparitni apnenec je srednje siv ali olivno siv ter ploščast. Plošče so debele od 10 do 25 milimetrov. Ponekod opazujemo v kamenini rove (burrows; tb. 2, si. 2) in druge odtise organizmov s premerom od 1 do 4 milimetre ter sledove biotur-bacije. Campilske plasti zaključuje 5-15 metrov debel horizont sivega do temno sivega, ploščastega in plastnatega (5-35 cm) pogosto laminiranega (temno sive in sive lamine) lapornatega apnenca in gomoljastega apnenca. V zaporedju apnenčevih plasti je še posebej zanimiva plast z drobnimi školjkami in številnimi polži iz rodu Natica. Med školjkami je najpomembnejša vrsta Myo-phoria costata Zenker. V več zbruskih mi-krosparitnega apnenca pri Pečicah (tb. 2, si. 1) je ugotovljena foraminifera Meandrospira pusilla (Ho). Sedimentacijsko okolje. Po sedimento-loških značilnostih in fosilih sklepamo, da je na raziskanem ozemlju v skitiju prevladovalo plitvo zatišno morje, kamor so vodni tokovi občasno prinesli ooide. Osnova med ooidi je bila prvotno mikritna, pozneje pa je bila prekristalizirana v mikrosparit in drobni sparit. Mikritna osnova je znak mirne vode. Tudi mikrosparitni laporni apnenec dokazuje mirno okolje sedimentacije. Delna zgodnjediagenetska dolomitizacija apnenca in porni sparit kažeta občasno iz-suševanje. Spodnjetriasne plasti so debele 300 do 350 metrov. Srednji trias Anizij Anizijske plasti so na raziskanem ozemlju precej razširjene. Izdanjajo pri Padež-niku in Dobravi, na Golem vrhu in Orlici, pri Podsreškem gradu in Osredku, med Tisovcem, Preseko in Šemetcem, na Veliki gori, severno od Javorja, pri Tabli in blizu Denžičevega brega. Dolomit izdanja na vrhu Kunšperka in pri predoru ob Sotli. Leži konkordantno in brez prekinitve sedimentacije tako na skitijski skladovnici kot pod ladinijskimi kameninami. V spodnjem delu anizijske skladovnice (tb. 1, si. 3) je plastnat, siv do temno siv, v zgornjem delu pa svetlo siv masiven dolomit. Mestoma vsebuje interkalacije dolomi-tnega laporja. Med teksturami se v dolomitu tu in tam pojavlja drobna paralelna laminacija. Menjavajo se temne mikritne in svetle sparitne lamine. Drugod opazujemo v dolomitu bolj ali manj ohranjeno stroma-tolitno teksturo, izsušitvene pore in korozijske votline, zapolnjene z debelozrnatim sparitnim kalcitom. Anizijske plasti v profilu Pečice-Pod-sreški grad (tb. 1, si. 2) so sestavljene iz ploščatega sparitnega ter mikrosparitnega laminiranega in algnega dolomita. Sestavljajo ga lamine srednje sivega drobno-zrnatega intrapelmikrosparitnega in mikrosparitnega dolomita, nadalje lamine srednje temno sivega pelsparitnega (prekri-stalizirani pelmikrit) ter algnega apnenca z ostanki modrozelenih alg in izsušitvenimi porami, ki so zapolnjene s sparitom. Mikrosparitni dolomit vsebuje zelo drobne do-lomitizirane spikule spongij. Dolomitni lapor je svetlo olivno sive barve. Vsebuje do 3 % primesi finozrnatega kremena in muskovita, ter okrog 60 % karbonata. Med laporjem se mestoma pojavljajo do 15 mm debele plasti okremenelega in limonitiziranega apnenca z ostanki pela-gičnih školjk in radiolarij. V laminiranem dolomitu sta določeni foraminiferi Glomo-spira sp. in Glomospirella sp. Starost dolomita je določena na podlagi njegove stratigrafske lege, litoloških značilnosti in navedene mikrofavne. Debelina anizijskega dolomita znaša 200 do 300 m. Sedimentacijsko okolje. Anizijsko sedimentacijsko okolje je bilo plitvomorsko, občasno tudi nadplimsko. Voda je bila pretežno mirna, včasih tudi razgibana. Ladinij Ladinijske kamenine so razkrite na območju Orlice izdanjajo pa tudi na severnem pobočju Kunšperka, kjer leže konkordant-no na anizijskih kameninah. Njihova glavna značilnost je pestrost sedimentacije ter hitre bočne in vertikalne spremembe litološke sestave že na kratkih razdaljah, kar je v tesni povezavi z živahno vulkansko dejavnostjo v tej dobi. Kamenine med Orlico in Bistrico pripadajo laminiranemu in spremenjenemu steklastemu tufu olivne barve, drugje pa se pojavljata spilitiziran diabaz in njegov tuf ali tufit. K ladinijskemu zaporedju pripadajo tudi plasti v tektonsko zdrobljeni coni, ki jih sestavljajo temno siv ploščast dolomit, laporasti glinovec in dolomitni lapor. V profilu pri Kuneju prevladuje temno siv do črn ploščast in plastnat apnenec, bogat s konodonti. Vulkansko kamenino sestavlja interser-talna osnova ter vtrošniki plagioklazov in avgita, pogostni pa so tudi kalcitni mandlji. Plagioklazi so močno sericitizirani, kalciti-zirani ali kloritizirani. Avgit je ponekod skoraj svež, drugod pa kalcitiziran. Tuf sestavljajo drobci diabaza, spremenjeni vtrošniki glinencev femičnih mineralov, vezivo pa je kalcitno in kloritno-illitno. Na območju Orlice se pojavljata zelen in sivozelen spilitiziran diabaz (tb. 2, si. 3) in njegov tuf, ki se med seboj menjavata. Kamenini sta sestavljeni iz nizkotemperatur-nih paličastih plagioklazov (albita), ilmeni-ta, klorita, levkoksena, sericita, avgita in kalcita. Spilitizirani diabaz ima ofitsko strukturo. Pogostne so albitizacija, kloriti-zacija in kalcifikacija. Osnova kamenine je kriptokristalna. Spilitizirani diabazni tuf je siv, drobno-do srednjezrnat in ima podobno sestavo kot matična kamenina. Lapornati glinovec je svetlo zeleno siv. Vsebuje do 15 milimetrov debele rjavkaste vložke delno silificiranega biomikritnega apnenca z ostanki radiolarij in pelagičnih školjk. Dolomitni lapor je svetlo olivno siv. Vsebuje do 3 % alevritne primesi kremena in muskovita. Delež dolomita v kamenini je okoli 60 %. Ladinijska starost opisanega zaporedja kamenin je določena s konodonti, po strati-grafski legi in s korelacijo ekvivalentnih plasti v sosednjih profilih. Pri Padežniku so v apnencu določene naslednje vrste kono- dontov (Krivic in Kolar-Jur-kovšek v Aničic & J uriš a, 1985) Gladigondolella malayensis Nogami, Para-gondolella excelsa Mosher. Pri domačiji Kunej pri Pečicah so najdene sledeče oblike konodontov Gladigondolella tethydis (Huckriede), Prioniodina kochi (Huckriede) ter Hindeodella (Meta-prioniodus) spengleri (Huckriede). Najštevilnejša konodontna združba je najdena v apnencu Orliškega potoka in sicer: Epigon-dolella mungoensis (Diebel), Gladigondolella tethydis (Huckriede), Enantio-gnathus petraeviridis (Huckriede), Hindeodella (Metaprioniodus) spengleri (Huckriede), Prioniodina (Cypridodella) venusta (Huckriede) in Prioniodina (Cypridodella) miilleri (Tatge). Konodontni vrsti Paragon-dolella excelsa in Epigondolella mungoensis sta značilni za srednji in zgornji del ladinija. Srednjetriasna starost opisanega zaporedja je nadalje določena glede na strati-grafsko lego in s foraminiferami. V biomi-kritnem apnencu Osredka so določene fora-minifere (Šribar v Aničic & J u r i -ša, 1985): Nodosaria sp., Glomospira sp., Earlandia cf. amplimuralis (Pantič), ter alga Thaumatoporella parvovesiculifera (Rai-neri). Ugotovljena združba kaže mejno starost anizij-ladinij. Sedimentacijsko okolje. Ladinijske vulkanske kamenine in njihovi tuf i so verjetno nastajali v morju. Dokaz za to bi bili kalcitni mandlji v diabazu ter kalcitno vezivo v tufih. Dolomitni lapor je sediment mirnega plitvega morja. Laporasti glinovec z vložkom silificiranega apnenca z ostanki radiolarij in pelaških školjk kaže na globljo mirno vodo. Debelina ladinijske skladovnice variira od 150 do 300 metrov. Zgornji trias Karnij Na raziskanem ozemlju karnijske plasti niso posebej izločene niti dokazane s fosili. Predpostavljamo, da karniju pripadajo naj-spodnjejši deli masivnega, zelo svetlo sivega debelozrnatega (sparitnega) dolomitne- ga zaporedja, ki se nadaljuje navzgor v plastnati in masivni dolomit, ki pripada Glavnemu dolomitu. Masivni dolomit je li-tološko zelo podoben cordevolskemu dolomitu. Debelina najspodnjejšega dela dolo-mitnega zaporedja je okoli 300 metrov. Norij in retij Zgornjetriasno skladovnico sestavljata dve formaciji: Glavni dolomit in Dach-steinski apnenec: Glavni dolomit je najbolj razširjena kamenina raziskovanega ozemlja. Razkrit je na severnem in še zlasti na južnem in jugovzhodnem pobočju Orlice (tb. 1, si. 4). Zgornjetriasne plasti sledimo na površini v pasu, ki se vleče od Kunšperka proti Sotli in naprej na Hrvaško. Je siv in svetlo siv do bel. Povečini je plastnat, ponekod pa masiven. V dolomi-tnem razvoju prevladuje drobno do srednje-zrnat sparitni dolomit, tu in tam pa opazujemo tudi stromatolitni in značilno drobno laminirani dolomit. Debelina Glavnega dolomita je okoli 800 metrov. Dachsteinski apnenec se pojavlja na več mestih v vrhnjem in srednjem delu zgorje-triasne skladovnice severno od Bizeljskega, ob prelomih na kontaktu s krednimi in terciarnimi kameninami. Tudi apnenec je siv, svetlo siv do bel. Pojavlja se v do 1 meter debelih plasteh in kaže značilne oblike razvoja loferitnega faciesa. V strukturnem pogledu imamo sledeče tipe apnenca: mikri-tni, pelintramikritni, biopelmikritni, intra-pelmikritni apnenec ter bioonkomikritni apnenec s posameznimi foraminiferami, skeleti polžev, školj in ostrakodov ter onko-idi in stromatoliti. Masivni apnenec prehaja lateralno in vertikalno v zrnati, svetlo sivi, plastnati dolomit. Dachsteinski apnenec je debel 30-60 metrov. V raziskanih vzorcih Dachsteinskega apnenca so določene sledeče foraminifere (Šribar v Aničic & Juriša, 1985): Agathammina cf. austroalpina Kristan-Tollmann et Tollmann, Trochamina jaunen-sis Bronnimann et Page, Turrispirillina minima Pantič ter alge Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri) in Microtubus communis E. Fliigel. Opisana združba fora-minifer in alg kaže na norijsko-retijsko sta- rost apnenca. Ker pa ta apnenec leži v glavnem v vrhnjem delu zgornjetriasne skladovnice menimo, da pripada retijski stopnji. Zgornjetriasno karbonatno zaporedje kamenin severno od Podsrede je opisal že Z o 11 i k o f e r (1862). V njih je odkril me-galodontide, ki kažejo na zgornji trias. Pozneje, leta 1920 je tudi D r e g e r pri Kozjem našel megalodontide, ki jih je pripisal zgor-njetriasni vrsti Megalodon triqueter Wulfen. Sedimentacijsko okolje. Glavni dolomit z opisanimi značilnostmi je sediment plitvega podplimskega in nadplimskega okolja, Dachsteinski apnenec pa je nastajal v odprtem in plitvem podplimskem okolju. Slovenski bazen Zgornjetitonijski in spodnjekredni glob-ljemorski sedimenti se vlečejo skoraj v neprekinjenem pasu severno od reke Save od Brestanice do Sotle. Te plasti so odložene navidezno konkordantno na zgornje-triasnih kameninah. Majhne erozijske krpe teh sedimentov sledimo še ob cesti, ki povezuje Bizeljsko in Bistrico ob Sotli. Na obravnavanem ozemlju so ugotovljene karnijske, norijske in retijske (Baški dolomit), Biankonske (titonij - barremij) plasti ter t.i. spodnjekredni fliš (aptij, albij, cenomanij). Aptijsko - cenomanijska starost obravnavanega zaporedja sedimentov je določena (Šribar, 1982) na podlagi pelagične foraminifere Ticinella roberti (Gandolfi), ki se pojavlja v aptiju in albiju in na podlagi roda Rotalipora, ki je značilen za cenomanij. S pomočjo bogate in značilne nanoplank-tonske združbe, ki je odkrita v spodnjem delu zaporedja sedimentov v flišnem razvoju med Sevnico in Brestanico je dokazana aptijska in albijska starost teh plasti (Buser & • P a v š i č, 1978). Profil Veliki Kamen Globljemorske plasti Slovenskega bazena so na obravnavanem ozemlju najlepše razgaljene v profilu Veliki Kamen, ki poteka vzdolž Brestaniškega potoka (si. 7). V li-tološkem pogledu je profil sestavljen iz štirih litostratigrafskih enot: julsko-tuvalskega ploščastega apnenca, Baškega dolomita, LEGENDA LEGEND Julijska karbonatna platforma Julian carbonate platform Slovenski bazen Slovenian basin T' MMI Dinarska karbonatna platforma Dinaric carbonate platform Terciar (Pannonski bazen) in kvartar Tertiary (Pannonian basin) and Quaternary / Profil - Cross section SI. 7. Paleogeografski razvoj obrobja Krške kotline Fig. 7. Paleogeographic development of the Krško depression borderland Biankonskih plasti in spodnjekrednega fliša. Babic' (1973) je v biankonskem zaporedju določil štiri calpionelidne cone titonijsko-berriasijsko-valanginijske starosti. B u s e r et al. (1982) so »cono z radiola-rijami«, ki jo je definirala Šribarjeva (1981) na podlagi nanoplanktona, uvrstili v hauterivij in barremij. Julsko-tuvalski ploščasti apnenci Na širšem območju Velikega kamna so razkriti temno sivi, sivkasto črni in črni, ploščasti, mikritni, redkeje zrnati apnenci z roženci, ki vsebujejo manj temno sivega do črnega glinenega skrilavca kot ladinijski. Od ladinijskih se razlikujejo tudi po tem, da ne vsebujejo tufov. Po litološki sestavi sklepamo, da gre za globljemorski razvoj jul-sko-tuvalske starosti. Podobne plasti so zelo razširjene tudi severno od raziskovanega ozemlja. Baški dolomit V dolini Brestaniškega potoka in v Logarjevem dolu leži spodnjekredni globljemorski fliš diskordantno na dolomitnem zaporedju, ki ga imamo za ekvivalent Baš-kega dolomita. Dolomit je siv in rumenkasto siv, plastnat in vsebuje gomolje in tanke pole temno sivega do črnega roženca. Najpogostejeje pripada dolomikritu, mestoma pa je tudi zrnat. Starost tega dolomita je določena le po litološki sestavi in strati-grafski legi. Debelina Baškega dolomita znaša na raziskovanem ozemlju okoli 100 m. Biankonske plasti (titonij - barremij) Obravnavane plasti so razvite severno od Pavlove vasi in pri Vrhovnicah. V bazalnem delu spodnje enote prevladuje siv, redkeje olivno siv, sivkast do rožnat, ploščast in plastnat (5-25 cm), gost in drobnozrnat apnenec (tip Biancone). Vsebuje gomolje in pole roženca ter številne kalpionele in apti-he. Navzgor prehaja v pijan lapornat apnenec z vložki rumenkastega, zelenkastega, rožnatega in rdečkastega laporja. Kal- pionele kažejo na starostni interval od zgornjega titonij a do valanginija. Celotna debelina opisanega zaporedja sedimentov znaša 50 metrov. Aptijske, albijske in cenomanijske plasti Zgornji del profila Veliki Kamen pripada t.i. krednemu flišu, ki je sestavljen iz okoli 250 m debelega zaporedja temno zeleno sivega glinenega skrilavca, glinovca, meljev-ca, laporja, temno sivega mikritnega apnenca, različno debelozrnatega kalkarenita in apnenčeve breče, ki vsebuje gomolje, leče in pole roženca. Kalkarenit je pogosto vzporedno laminiran. Večkrat v njem opazujemo postopno zrnavost, ki je tu in tam prisotna tudi v breči z drobnozrnatim apnenčevim in kalcitnim vezivom. V opisanem sedimentnem zaporedju prevladujejo glineni skrilavec, glinovec in lapor, ki se med seboj menjavajo v 0,5 m do 2,5 m debelih plasteh. Kalkarenit in apnenčeva breča se v zaporedju pojavljata v obliki 0,5 m do 1 m debelih vložkov. Apnenčeva breča je drobno do srednjezrnata. V njeni sestavi prevladujejo temno sivi spodnjekredni apnenci, medtem ko so drobci jurskih apnencev redkejši. Ploščasti laporasti apnenec z rožencem spodnjega člena vsebuje številne kalpionelide (Š riba r, 1981) med katerimi so določene vrste Calpionella alpina Lorenz, Calpionella ex. gr. alpina eliptica in Calpionella sp. Poleg kalpionelid se pojavljajo še Tintinnopsella carpathica (Mur-geanu & Filipescu), Cadosina lapidosa Vog-ler ter sfere, radiolariji in spikule spongij. V vrhnjem delu ploščastega apnenca spodnjega člena kalpionelid ni več. Pojavljajo se le še radiolariji, kalcisfere in spikule. Ta apnenec je Šribarjeva (1981) uvrstila v biocono z radiolariji, ki v glavnem ustreza hauterivijski stopnji. Spodnji del apnenca pripada bioconi s kalpionelidami, ki je po njenem zgornjetitonijske do valan-ginijske starosti. Klastični sedimenti zgornjega dela opisanega zaporedja vsebujejo le presedimen-tirane ostanke foraminifer Ophthalmi-diidae, Textulariidae, zatem Tubiphytes sp., Codiaceae, radiolarije, lupinice pelagičnih školjk in ehinoderme. V glinastem laporju zgornjega člena je določena nanoplankton- ska vrsta Watznaueria barnesae (P a v š i č v Aničič & Juriša, 1985). Ugotovljena nanoflora se pojavlja v sedimentih celotne krede, zato za nadrobno biostratigafsko razčlenitev ni uporabna. Debelina opisane litološke skladovnice spodnjekrednega fliša znaša okoli 250 metrov. Profil Bistrica ob Sotli Titonij - barremij Zaporedje plasti zgornjetitonijske do zgornjebarremijske starosti sledimo ob asfaltni cesti, ki povezuje Bizeljsko in Bistrico ob Sotli (si. 7). Spodnji člen obravnavanega zaporedja je sestavljen iz apnenca tipa Biancone (Majolica, apnenec z aptihi). Gre za ploš-čast in plastnat (5-30 cm) siv, svetlo siv, skoraj bel, ter rumenkast in zelenkast mi-kriten in biomikriten (kalpionele) apnenec. Ta apnenec prehaja navzgor v pisan (rumenkasto zelen, zelenkast, rožnat, sivkasto rdeč) lapornat apnenec s pogostnimi vložki laporja. Lapornati apnenec vsebuje številne radiolarije (tb. 2, si. 6), spikule spongij ter kalcisfere. Po biostratigrafski razdelitvi globlje-morskih plasti v Slovenskem bazenu (Šr i -bar, 1981) pripadajo apnenci s kalpionela-mi bioconi s kalpinelidami (1. biocona), lapornati apnenec z radiolariji pa bioconi z radiolariji (2. biocona). V plasteh nad apnenci s kalpionelami je z nanoplanktonom dokazana starost haute-rivij-zgornji barremij (Pavšič v Aničič & Juriš a, 1985). V plasteh laporja je najdena bogata nanoflora: Poleg številnih oblik z večjim stratigrafskim razponom kot so Watznaueria barnesae (Black), Nannoconus sp., Parhabdolithus embergeri (Noel), Micrantholithus, Glaukolithus diplo-grammus (Deflandre), Watznaueria communis Reinhardt in Tetralithus sp., so ugotovljene tudi vodilne vrste: Cruciellipsis cuvillieri (Manivit) za berriasij-zgornji hauterivij, Lithraphidites bollii (Thierstein) za hauterivij-barremij, Nannoconus stein-manni Brönnimann za srednji aptij in Micrantholithus obtusus Stadner za srednji aptij. Aptij, albij in cenomanij V profilu Bistrica ob Sotli-Bizeljsko so razgaljene plasti temno sivega apnenca z gomolji in polarni črnega roženca in z redkimi vložki sivega, sivkasto rumenega, sivkasto zelenega, olivno sivega in rdečkasto rjavega laporja in glinenega laporja. Gre za 45 m debelo zaporedje sedimentov, ki je litološko zelo podobno sedimentni skladovnici s kalpionelidami. Mikropaleontološke preiskave (Šribar v Aničič & Juri-š a, 1985) so pokazale, da omenjeni sedi-menti vsebujejo le številne radiolarije, redkeje spikule in kalcisfere, ki verjetno pripadajo rodu Calcisphaerula sp. in detritusu drobnih pelagičnih foraminifer. Opisano zaporedje sedimentov je uvrščeno v biocono z radiolariji. Plasti z radiolariji prehajajo navzgor zvezno v temno sivi do črni mikritni in bio-mikritni apnenec, kalkarenit in apnenčevo brečo z vmesnimi plastmi laporja in glinenega laporja. Apnenec in kalkarenit vsebujeta sledeče presedimentirane foraminifere (Šribar v Aničič & Juriša, 1985): Debarina hahounerensis Fourcade et al. (tb. 2, si. 5), Orbitolinidae (tb. 2, si. 4), Nezzazata sp., Cuneolina sp., Ophtalmidiiae in Tex-tulariidae. V vezivu kalkarenita in breče so ugotovljene naslednje pelagične foraminifere: Hedbergella trocoidea (Gandolfi), Hedbergella sp., Praeglobotruncana sp., Planomalina sp. in ehinoderme. Fora-minifera Hedbergella trocoidea in fragmenti orbitolin kažejo na albijsko-cenomanij-sko starost. Profil Okič Albijsko-cenomanijsko zaporedje je podobno razvito kot pri Bistrici ob Sotli tudi pri Pavlovi vasi jugovzhodno od Okiča (si. 7). Sestoji iz mikritnega in biomikritne-ga apnenca z gomolji roženca, ter vmesnih plasti apnenčeve breče in laporja. V kalka-renitu in apnenčevi breči so ugotovljene številne foraminifere in sicer (Šribar v Aničič & Juriša, 1985): Sabaudia minuta (Hofker), Pseudoteoctulariella ? scarse-lai (De Castro), Cuneolina sp., Nezzazata sp. Orbitolinidae, Miliolidae. V biomikrit-nem apnencu pri Pavlovi vasi so določene SI. 8. Erozijska meja med krednim kalkarenitom z rožencem (a) in terciarnim litotamnijskim apnencem (b) ob cesti Pišece-Zgornje Podgorje Fig. 8. Erosional boundary between the Cretaceous calcarenite with chert and Tertiary Lithothamnium limestone at the road Pišece-Zgornje Podgorje pelagične foraminifere: Rotalipora ticinen-sis (Gandolfi), Rotalipora sp., Hedbergella sp., Globigerinelloides sp., Praeglobotrun-cana sp., Globigerinidae, Radiolaria. Vrsta Rotalipora ticinensis in celotna združba dokazujeta albijsko-cenomanijsko starost. V laporju so na več mestih ugotovljene sledeče nanoplanktonske vrste (P a v š i č v Aničič & Juriš a, 1985): Watznaueria barnesae (Black) značilna za berriasij-maas-trichtij, Watznaueria britannica (Strainer) za berriasij-albij, Ci'etarhabdus crenulatus (Bramlette & Martini) za berriasij - maas-trichtij), Lithastrinus florilis Stradtner za aptij-santonij in Tramolithus orionatus (Reinhardt) za albij-maastrichtij. Po naštetih nanofosilih Pavšič meni, da pripadajo opisane plasti aptijski in albijski stopnji. Profil Canjski potok Profil Čanjski potok (si. 7) je litološko podoben ostalim profilom. Zanimiv je zato, ker se v njem pojavljajo apnenčeve breče z značilno spodnjekredno mikrofavno in floro. Debelina horizonta z brečami je okoli 10 metrov. V presedimentiranih kosih apnenčeve breče v Čanjskem potoku jeRadoičiče-va (1976) določila jurska mikrofosila Clypeina jurassica in Protopeneroplis tro-changulata. V breči opazujemo tudi številne orbitolinide in nezzazatide. V drobcih temno sivega biomikritnega apnenca iz zgornjega člena so poleg pelagične oblike Hedbergella sp., radiolarij in školjk (Šri-bar, 1981) določene še presedimentirane foraminiferne vrste Nezzazata simplex Omara, Orbitolinopsis cf. capuensis (De Castro), Pseudotextulariella ? scarsellai (De Castro), Lituolidae, Textulariidae ter alga Thaumatoporella parvovesiculifera (Raineri). Ugotovljeni fosili dokazujejo, da pripada zgornji člen zaporedja barremijski, aptijski in verjetno albijski stopnji. Profil Orlica Aptijske, (libijske in cenomanijske plasti izdanjajo na južnem in jugovzhodnem pobočju Orlice v pasu, ki se vleče od Šapol prek Pavlove vasi, Pišečkega gradu in Vidija vrha do Bukovja. Obravnavane plasti leže v glavnem erozijsko in diskordantno na norijsko-retijskem dolomitu in le redko konkordantno na prej opisanem zgornjeti-tonijskem do zgornjebarremijskem zaporedju sedimentov. Gre za flišoidno turbidi-tno zaporedje sedimentov, kjer se menjavajo temno sivi do črni glinovec, lapor, mikri-tni apnenec, kalkarenit in apnenčeve breče. Prevladuje glinovec. Laporja in apnenca je malo. Kalkarenit je srednjezrnat. V njem pogosto opazujemo postopno zrnavost in navzkrižno plastnatost. Vsebuje gomolje roženca. Ponekod vsebuje večjo količino školjčnih lupin in prehaja v biokalkarenit. Apnenčeva breča je sestavljena iz ostroro-bih kosov sivega in temno sivega apnenca, včasih dolomita. Pojavljajo se tudi drobci in kosi sivega in črnega roženca. Debelina plasti je 200 do 350 metrov. Terciar Terciarno sedimentno zaporedje v osrednjem delu Krško-brežiške kotline in na njenem obrobju, ki leži transgresivno na različnih paleozojskih in mezozojskih kameninah (si. 8), sestoji iz egerijskih, ottnangij-skih, badenijskih, sarmatijskih, oligocen-skih, miocenskih, panonijskih in pliocenskih plasti. V sestavi neogenskih plasti so prisotne izključno le sedimentne kamenine. Prevladujejo klastiti, medtem ko so karbonatne kamenine, razen v badenijskem intervalu, bolj ali manj v podrejenem obsegu (Aničic, 1991). Medtem ko se je na širšem območju Paratetide morska transgresija pričela že v srednjem oligocenu (Pleni-čar & Nosan, 1958), je morje pričelo prodirati na ozemlje, ki ga obravnavamo, nekoliko pozneje in sicer v zgornjem oligocenu. Neprekinjena morsko-brakično-slad-kovodna sedimentacija s številnimi menjavanji omenjenih okolij se je nadaljevala vse do kvartarja (Dozet et al., 1998). Younger Paleozoic and Mesozoic rocks in the northern Krsko depression borderland, Slovenia The studied area is built of the folded Tertiary sedimentary succession, which lies discordantly upon the Pre-Tertiary basement composed of different Mesozoic and Younger Paleozoic rocks of sedimentary and volcanic origin. The Mesozoic rocks were formed in the Julian carbonate platform and Slovenian basin area. The oldest rocks of the wider northern borderland of the Krsko depression are the Younger Paleozoic rocks belonging for the most part to Carboniferous and Permian. They are composed of clayey shale, claysto-ne, micaceous quartz siltstone, sandstone and conglomerate. The lithologic composition, sedimentary structures, fine stratification, cross-bedded lamination and other characteristics of these sediments (plant remains) indicate that the above-enumerated sedimentary rocks were deposited in a rather shallow-water environment. At some places these rocks are overlain by red Val Gardena (Groden) continental-lagoonal micaceous claystone, shale, quartz siltstone, sandstone and sandy conglomerate. The Late Carboniferous and Early Permian beds are devoid of fossil rests and have been therefore chiefly mapped together as the Permo-Carboniferous unit. The Triassic system begins with the Scythian sedimentary succession. From the lithological and faunal point of view the Scythian succession can be divided into the Lower Scythian or Seis beds and Upper Scythian or Campil beds. The Seis beds consist of reddish, greenish and yellowish quartz-mica sandstones and siltstones intercalated by clayey shale, dolomite and claystone. The overlying Campil beds are built of limestones and marls interbedded by dolomite, oolitic limestone as well as calcareous and quartz sandstone. The Scythian succession is terminated by spotted limestone horizon. The Lower Triassic stratigraphic sequence is defined by fora-minifera Meandrospira pusilla, and pelecy-pods Myophoria costata, Eumorphotis ve-netiana as well as gastropods Holopella gracilior and Natica. The Scythian sedimentary succession was deposited in a shal- low and restricted part of the shelf passing sometimes into a lagoon and littoral. The oolitic limestones were formed in intertidal channels. The Anisian lithologic sequence is exclusively composed of dolomite and dolomitic marl. The dolomite belonging to the Anisian stage is in the lower part of the succession dark grey to greyish black and clearly stratified, but the overlying Upper Anisian dolomite is greyish and massive. The age of the considered dolomite is in the study area defined by foraminifera Glo-mospira sp. and Glomospirella sp. as well as by lithology and stratigraphic position. The Anisian beds are conformly overlain by Ladinian rocks, which vary pretty much in character. The change of the facies can be followed in vertical and west-east direction. The Ladinian beds are characterized by strong and quick changes in sedimentation, which are closely related to volcanic eruptions. In the Orlica area the Ladinian succession is composed of dark brownish grey, grained, thin-bedded dolomite, black and greyish black limestone, tuff and tuffaceous sandstone comprising a thick diabase len-selike body passing from all sides into the bluish and yelowish tuff and platy tuff sandstone. In the dark grey platy limestone of Orlica, among others, the two important conodont species have been determined namely: Paragondolella excelsa Mosher and Epigondolella mungoensis (Diebel) proving the Middle and Upper Ladinian. The deposition of the Ladinian sedimentary succession was performed at the carbonate platform margin and was more or lesser influenced by pelagic and volcanic sedimentation. In the Julian carbonate platform the Carnian beds are neither separated nor proved with fossils. But we supposed that the lowermost part of the massive, very light grey coarse-grained dolomite succession underlying the Main Dolomite belongs to Cordevolian. The thickness of that part of the dolomite succession is about 300 metres. On the other hand in the wider Veliki Kamen and Rudnica area a dark grey to black micritic limestone containing inter-beds of marl and calcarenite with chert nodules as well as Carnian index-fossils Gondolella palygnathyformis and Epigondolella nodosa were formed in the Slovenian basin. The Norian and Rhaetian Main dolomite (Hauptdolomit) is commonly light grey to very light grey and stratified. The dolomite shows the main characteristics of the Lofer facies. The sedimentologic characteristics and fossils indicate a deposition in a very shallow and restricted shelf, episodically with littoral conditions. On the other hand, the Rhaetian carbonate sequence is in the study area composed of Dachstein limestone and dolomite interlayers. The Dachstein limestone is considered as a lateral facies of the Hauptdolomit being deposited in an open, shallow sea. We supposed the dark grey to black platy limestones with chert in the Veliki Kamen area corresponds to the deeper-marine Carnian development. In the Slovenian basin area the Triassic dolomite complex is composed of stratified (10-35 cm), grey, dark brownish grey, olive grey and dark olive grey dolomite with numerous chert nodules and thin layers of chert with a large number of sponge spicules and radiolarians. The microfacies and fossils indicate an origin in a deeper environment in the Slovenian basin. According to lithology and analogy the dolomite is very probably an equivalent of the Baca dolomite. Apparently concordantly upon the Upper Triassic rocks lies the so-called Biancone limestone, a porcelainlike, thin-bedded and occasionally laminated carbonate sediment containing pelagic fossils as well as numerous nodules and thin layers of chert. Considering the texture the limestone is silicified biomicrite, mudstone respectively, formed in a calm deeper environment of the Slovenian basin. The described succession is quite comparable by Biancone and Majolica limestone (Southern Calcareous Alps and Apennines) as well as Aptychus limestone (Northern Calcareous Alps). In the similar Aptychus limestone west of Bregana Babic (1973) defined four calpionellid zones of the Upper Titho-nian, Berriasian and Valanginian age. The uppermost part of the Biancone succession contains radiolarians, therefore £ r i b a r (1981) separated the »Zone with radiolari-ans« supposing it is of the Hauterivian to Aptian age. On the basis of nannoplankton it is established (B u s e r et al., 1982) the »Zone with radiolarians« ranges from Hauterivian to the Upper Barremian. Discordantly upon the sediments of the Biancone type and older rocks rest the tur-biditic deper-marine Cretaceous beds forming the so-called Lower Cretaceous carbonate flysch. The considered turbiditic sucession is composed of dark grey and greenish clayey shale, claystone, clacarenite, sandstone, micritic limestone, marl and limestone breccia. Sedimentary structures and textures as well as lithologic composition of the considered sedimentary succession point at carbonate flysch and turbidity current origin. The age of the sedimentary succession is defined by nannoplankton and foraminifers. The Aptian-Cenomanian age of the considered sediments is defined on the basis of pelagic foraminifer Ticinella roberti (Gandolfi) that occurs in Aptian and Albian, and on the basis of the genus Rotalipora, which is characteristic for Cenomanian (Sribar; 1981). On the basis of rich and significant nannoplankton association from the lower part of the sedimentary succession at Blanca near Sevnica, the precise Lower Aptian age was proved by Buser and Pavsic (1978). References A n i č i č , B. 1981: Biostratigrafske razmere na Orlici. - Univerza v Ljubljani, Katedra za geologijo in paleontologijo, magistrsko delo, 131 str., Ljubljana. Aničic,B. 1991: Geološke razmere na Orlici. - Geologija, 33, 233-287, Ljubljana. Aničic,B & J u r i š a, M. 1984: Osnovna geološka karta SFRJ, list Rogatec M 1:100 000. -Zvezni geološki zavod, Beograd. Aničic, B. & J u r i š a, M. 1985: Tolmač za list Rogatec. Osnovna geološka karta SFRJ M 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, 76 str., Beograd. B a b i č , Lj. 1973: Bazenski sedimenti gor-njog titona, beriasa i valendisa zapadno od Bre-gane. - Geološki vjesnik (za 1972), 26, 11-27, Zagreb. Babic, Lj. 1979: Pojava vapnenaca s kalpi-onelidama na Rudnici (Posavske bore, istočna Slovenija). - Geološki vjesnik, 31, 13-21, Zagreb. B u s e r, S. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Celje. - Zvezni geološki zavod, Beograd. B u s e r, S. 1979: Tolamač lista Celje. Osnov- na geološka karta SFRJ 1:100 000, - Zvezni geološki zavod, 72 str., Beograd. B u s e r, S. 1989: Development of the Dinaric and the Julian carbonate platforms and of the intermediate Slovenian basin (NW YUGOSLAVIA). - Mem. Soc. Geol. it, 40, 313-320 (1987), Roma. B u s e r, S. & R a m o v š, A. 1968: Razvoj triadnih skladov v slovenskih Zunanjih Dinaridih. - Prvi kolokvij o geologiji Dinaridov, 1, 33-42, Ljubljana. Buser, S. & Pavšič, J. 1978: Spodnje-kredni nanoplankton med Sevnico in Brestanico. - Rud.-met. zbornik, 2-3, 199-205, Ljubljana. Buser, S. & Pavšič, J. 1980: Spod-njekredne plasti v osrednji Sloveniji. - Simpozi-jum iz regionalne geologije i paleontologije, 327-334, Budva. B u s e r, S., P a v š i č, J. & A n i č i d, B. 1982: Globokomorske kredne piasti v vzhodni Sloveniji. 10. jub. kongr. geol. Jugoslavije, 1,11-23, Beograd. D o z e t, S. 1984: Poročilo o geoloških raziskavah na območju HEp Brestanica in HEp Blanca. V poročilu Drobne F.: HEp Sava, Geološko-geotehnične in geofizikalne raziskave HEp Brestanica in HEp Blanca. - Geološki zavod Ljubljana - IGGG, 30 str., Ljubljana. Dozet, S. & Aničič,B. 1984: Poročilo o geoloških raziskavah na območju HEp Brežice in HEp Mokrice. V poročilu Drobne F.: HEp Sava, Geološko-geotehnične in geofizikalne raziskave HEp Brežice in HEp Mokrice. - Geološki zavod Ljubljana - IGGG 40 str., Ljubljana. Dozet, S. & Stojanovič, B. 1998: Geological reambulation of northern slopes of Gorjanci Mts. and southern borderland of Krško-Brežice plain between Mokrice and Šentjernej (Southeastern Slovenia). - Materiali in geooko-lje, 45/3-4, 295-313, Ljubljana. Dozet, S., R i j a v e c, L., A n i č i č , B., Škerlj,Ž. & Stojanovič, B. 1998: Neo-gene beds of the Krško-Brežice plain and its borderland (southeastern Slovenia). -Materiali in geookolje, 45/3-4, 375-404, Ljubljana. D r e g e r, J. 1920: Erläuterungen zur Geologischen Karte Robitsch und Drachenburg. -Geol. S.A.: 1-42, Wien. Germovšek, C. 1953: Obvestilo o geološkem kartiranju lista Novo mesto 1 (Trebnje), 2 (Novo mesto), 3 (Kočevje) v letu 1950 in 1951. - Geologija, 1, 284-289, Ljubljana. Germovšek, C. 1955: O geoloških razmerah na prehodu Posavskih gub v Dolenjski Kras med Stično in Šentrupertom. - Geologija, 3, 116-135, Ljubljana. Germovšek, C. 1956: Razvoj mezozoika v Sloveniji. - Zbornik 1. jugosl. geol. kongr., 35-43, Ljubljana. G r a d, K. 1961: Obvestilo o raziskavah kre-dnih sedimentov v Posavskih gubah. - Geologija, 6, 313-316, Ljubljana. G r a d , K. 1962: Geološke razmere med Rud-nico in Savo. - Geologija, 7, 113-118, Ljubljana. G r a d, K. 1967: Geologija Kozjanskega. -Geogr. zbornik, 4. razr. SAZU, 10, 7-16, Ljubljana. G r a d, K. & N o s a n, A. 1959: Geologija ozemlja med Halozami in Gorjanci. - Geološki zavod, 58 str., Ljubljana (arhivsko poročilo). G u š i č , I. & B a b i č , Lj. 1970: Neke biostratigrafske i litogenetske osobine jure Žumber-ka. - Geol. vjesnik, 23, 39-56, Zagreb. Lipoid, M.V. 1858: Bericht über die geologische Aufnahme in Unterkrain im Jahr 1857. -Jb. Geol. R.A., Bd. 9, Wien. Nosan,A. & Grad,K. 1955: Strati-grafske in tektonske razmere na južnem pobočju Bohorja. - Geologija, 3, 110-115, Ljubljana. Ogorelec, B. & Dozet, S. 1997: Upper Triassic, Jurassic and Lower Cretaceous beds in Eastern Sava folds - Section Laze at Boštanj (Slovenia), - Rud.-met. zbornik, 44/3-4, 223-235, Ljubljana. Pleničar, M. 1958: Poročilo o globokomor-skem razvoju krednih plasti pri Kostanjevici. -Geologija, 4, 152-155, Ljubljana. P1 e n i č a r, M., P r e m r u, U. & H e r a k, M. 1976: Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000, list Novo mesto. - Zvezni geološki zavod, Beograd. P 1 e n i č a r, M. & N o s a n. A. 1958: Paleo-geografija Panonskega obrobja v Sloveniji. -Geologija, 4, 94-110, Ljubljana. Pleničar, M. & P r e m r u, U. 1977: Tolmač lista Novo mesto. Osnovna geološka karta SFRJ, 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, 61 str., Beograd. Pleničar, M. & Ramovš, A. 1954: Geološko kartiranje severovzhodno od Brežic. -Geologija, 2, 242-253, Ljubljana. P r e m r u, U. 1972: Geologija širše okolice Krškega. Študija za NE Krško. - Geološki zavod - IGGG (arhivsko poročilo), 129 str., Ljubljana. R a d o i č i č , R. 1976: Mikropaleontološko poročilo, list Celje. - Geološki zavod Slovenije (arhivsko poročilo), 3 str., Ljubljana. R a m o v š, A. 1958a: Starost »Krških skladov« v okolici Krškega. - Geologija, 4, 149-151, Ljubljana. Ramovš, A. 1958b: Starost Velikotrnskih skladov v okolici Velikega Trna pri Krškem. -Razprave SAZU, 4 razr. za prir. vede, 4, 651-657, Ljubljana. Š i k i c , K., B a s c h, O. & Š i m u n i č, A. 1978: Osnovna geološka karta SFRJ, list Zagreb 1:100 000. - Zvezni geološki zavod, Beograd. Š i k i c , K., B a s c h, O. & Š i m u n i č, A. 1979: Tumač za list Zagreb. Osnovna geološka karta SFRJ 1:100 000. - Savezni geološki zavod, 81 str., Beograd. Šribar, Lj. 1981: Kredne plasti v vzhodnih podaljških Karavank in Posavskih gub. -Geologija, 24/2, 303-317, Ljubljana. Zollikofer, T. 1861-1862: Die geologische Verhältnisse des südöstlichen Teiles von Untersteiermark. - Jb. geol. R.-A., 12, 311-367, Wien. Žlebnik, Lj. 1958: Prispevek k stratigrafiji velikotrnskih skladov. - Geologija, 4, 79-93, Ljubljana. Plate 1 - Tabla 1 1 Temno siv, ploščast, lapornat apnenec Severno od Pečic, skitij Dark grey, platy, marly limestone N of Pečice, Scythian 2 Siv masiven dolomit^ Kamnolom ob cesti Železno - Pečice Severovzhodno pobočje Orlice, anizij (zgornji del) Grey massive dolomite __ The quarry at the road Železno - Pečice Northeastern slope of Orlica Mt., Anisian (upper part) 3 Temno siv, plastnat, laminiran, zrnat dolomit Goli vrh, anizij (spodnji del) Dark grey, stratified, laminated, grained dolomite Goli Vrh, Anisian (lower part) 4 Kamnolom Pečice v sivem in temno sivem masivnem dolomitu Južno vznožje Orlice, zgornji trias The Pečice quarry in the grey and dark gray massive dolomite Southern Orlica slope, Upper Triassic Plate 2 - Tabla 2 1 Meandrospira pusilla (Ho), (85 x) Pri Pečicah, skitij Meandrospira pusilla (Ho), (85 x) At Pečice, Scythian 2 Glinasti mikrosparitni apnenec z rovi (burrows), (19 x) Severno od vasi Pečice, skitij Clayey microsparitic limestone with burrows (19 x) N of Pečice, Scythian 3 Diabaz ob cesti Železno - Pečice (19 x) Ladinij Diabase at the road Železno - Pečice (19 x) Ladinian 4 Biointrasparuditni apnenec z orbitolinami in odlomki lupin mehkužcev (65 x) Nad cesto Bistrica ob Sotli - Bizeljsko Albij - cenomanij Biointrasparuditic limestone with orbitolinas and mollusc remains (65 x) At the road Bistrica ob Sotli - Bizeljsko Albian - Cenomanian 5 Textulariidae v biokalkarenitu (15 x) N od ceste Bistrica - Bizeljsko Albij - cenomanij Textulariidae in the biocalcarenite (15 x) North of the road Bistrica - Bizeljsko Albian - Cenomanian 6 Biomikritni apnenec z radiolariji (15 x) (cona z radiolariji) Ob cesti Bistrica ob Sotli - Bizeljsko Hauterivij - aptij Biomicritie limestone with radiolarians (15 x (Zone with radiolarians) By the road Bistrica ob Sotli - Bizeljsko Hauterivian - Aptian