TRST, četrtek 3. julija 1958 Leto XIV. . Št. 157 (4002) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638. 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. i, II. nad. — TELEFON S3-MI IN («-»31 — PoSUll predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA *. 2* — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pelllco lJI. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna «80 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna «900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir -FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780. polletno 390. četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-537« — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 34.. tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375 - — - — — 1 ............................................................. Prisega nove za spoštovanje vlade: ustave Danes bo vlada imenovala 34 državnih podtajnikov izmed 50 kandidatov - Pristojnost ministrov PSDI bo omejena v prid podtajnikov KD (Od našega dopisnika) RIM, 2. — Danes so Fanfani in njegovi ministri potožili prisego in Zoli je izročil oblast v roke novemu predsedniku. Jutri bo prva seja nove vlade, na kateri bodo imenovali državne podtajnike. S tem v zvezd se omenjajo naslednja imena: Caiatti, De Cocci, De Meo Sullo, Polchi, Scarascia, Ma-xia, Merenda, Gatto, Val-sečchi, Negrari, Fraziosi, Sa-uzzonij Mazza, Natali, Rus-so, Resta, Lucifreddi, Stor-ohi, Germani, Bovetti, Cac-curi, Della Fave, Pugliesi, asori, Vaccaro, Angelilli, nattista, Caron, Tessittori itn Valmarana — skupno 32 imen. r1 ,se. da je kandidatov še vec, in sicer okrog 50. Vsega 5-Kupaj pa je samo 34 mest za Podtajnike, od katerih jih je »o PSDl imenovalo 5. ako ostane za demokristjane e 29 mest. Tudi za ta mesta »o hude borbe in ponavlja se nsto, kar se je dogajalo gle-oe ministrov: priporočila in Pritisk z vseh strani na novega predsednika vlade, ki ne P^ore vseh zadovoljiti Na jutrišnji seji vlade bo morala vlada imenovati tudi visokega komisarja za turizem. Omenja se Tržačanom o°b™ znani bivši podtajnik opallino, njegov namestnik pa vfia • La Russa- Dalje bo misari=men0^ala vis°kega ko-stln if- ?a bl§,er|o in zdrav-nkter’ Ub° uP0Stal 14- t-». mi-liati k ar , tedaj začei ve-novi zakon o ustanovit- takomdnaStbotVa ua zdravstvo' 20 Kot smo ministrstev ^Kof b° vsed< seti " ,nsm,° Poročali, bo dvaj- ^enator Mwaiduei^kr^,tjanski vil z ■ No bo opra- kov, se bo °paniem Podtajni- 8krtiFanf5i‘ reŠU “i' vlade Tnrf Slede sestave ^ -temapr^d^0-no: ta- Gre za pred‘ Pravnih v raznih u- Poldrža. lb državnih in na mo T ustanov, Za vpliv- samih itd.V Upravnih odborih Vokitat.el1e bo zanimalo tudi, sako je Fanfani prisegel, ■cred prisego je generalni taj-PJK predsednika republike Moccia prebral predpisano formulo, ki se glasi; «Leta 1958 na dan 2. julija v Rimu, v palači Kvirinal, je ot navzočnosti predsednika republike Gio-vannija Gronchija poslanec A-mintore Fanfani, imenovan s Predsedniškim odlokom 1. julija 1958 za predsedn^a minir strskega sveta, položil nasledil0 prisego: Jaz, Amintore fanfani, prisegam na svojo ^asf. da bom zvest republiki, da bom lojalno spoštoval u-stavo ip izvajal svoje funkci-le Predsednika ministrskega sveta v najvišjem interesu na-m.ie.» Pri tem je Fanfani držal desno roko na ustavi. Enako besedilo so nato bra-~za vsakega ministra. Ko je Fa * a*.. s Kvirinala, je bila žas^ izkazana vojaška . ?d članov vlade (e prvi priča ž.- socjaldemokratski desni-rski minister Simonini, sle-niu mV ’e Re8ni. podpredsed-jj*-y a.de. ki je obenem o-ie . ' minister, za njim pa SlP.nsegel minister Del Bo. Preit' saion »Delle feste# so salo Pr'seRo ministri odšli v 0p n «Degli specchi#. kjer so avilj slovesno prisego. p- Fanf Jutrisnji seji bo začel era V'. Pripravljati svoj pro-| amski govor, s katerim se t -v torek ali v sredo zju-a'l Predstavil senatu, nato na I*0*4®ns-Ici zbornici. Raču-inv Sf-’ da bo glasovanje za ro nove vlade že pred mlT' J Ko. b0 vlado Parla’ o J? d obril, bo Fanfani naj- stvu P°to.val v Pariz v svoj-zunanjega ministra, nato Italid ier bo zastopal rorinu, na zasedanjih medna-.drganizacij. Med nje-. 'ddsotnovstjo ga bo nado-Segni P°dpredsednik vlade razr^tbern pa se je v Rimu kaje a Presenetljiva vest, ki borin' V kakšni podrejenosti Y uovi vladi socialdemo-nam - ministri. Govori se da so vsi štirje mi-1 PSDI morali podpisati J °’ iz katere sledi, da boki v djpkristjanski podtajni-njihovih ministrstvih — ančnem, poštnem, za delo minim tniiimi i" m Zastareli slovar «voditeljev» — Znani mar-hod„ Nuver Hodža je ob pri-lega . Pradne češkoslovaške de-^atsk6 ob uavzočnosti diplo-šalu ^ga zbora govoril o mar- in za diržavne udeležbe — imeli mnogo bolj obširno pristojnost ikot navadni podtajniki, tako da bo na ta način pristojnost socialdemokratskih ministrov omejena. Trdi se, da je take izjave zahteval Fanfani med pogajanji s Saraga-tom «zaradi boljše koordina cije v vladi im da hi se one mogočili odkloni glede sklepov in njihovega izvajanja V praksi«. Ce se take izjave vzporedi-jo z dejstvom, da Fanfani m hotel pristati na prvo in glavno točko socialdemokratskega programa, potem so še bolj upravičeni dvomi, da bo nova vlada dejansko usmerjena v levi center. Rkrati torej kot kaže — odpade upanje, da bo vlada ukrenila kar koli bistveno novega. Kaže, da se bo držala starih prehojenih poti, po katerih so toliko let hodile vse centristične vlade v De Gasperijevih časih. To potrjuje tudi pisanje reakcionarnega časopisja, v prvi vrsti pa milanskega »Corriere della Sera», ki poudarja, da so v vladi ostali ljudje kakršen je Andreotti. Togni, Spataro in Medici, ki so vsi znani demo-krisljanski desničarji in ki jim je tuja sleherna misel o kakršnem koli socialnem programu, še manj pa o «levo» usmerjenem pa čeprav je poleg le besede še beseda »center*. Glede torkovega glasovanja za investituro pa se danes ponovno poudarja, da je fašistični poslanec Roberti predložil predsedniku poslanske zbornice Leoneju, naj se postopek pri glasovanju spremeni, tako da ne bo več kot doslej zaradi vzdržanih glasov zmanjšan kvorum. Na ta način je bila In-vestitura v mnogo večji meri zagotovljena. Ce bo komisija za pravilnik Robertijev predlog sprejela, bo nevarnost, da Fanfani ne prejme potrebne večine, mnogo večja. Robertija je danes sprejel predsednik Leone ,ki se je z njim razgo-varjal prav o tej spremembi. Ze danes so ostali ministri pričeli s predajanjem svojih resorjev novim ministrom. Hkrati pa prejema Fanfani iz vseh strani čestitke. Vodstvo PSI se Je sestalo danes pod Nennijevim pred- sedstvom. Razpravljalo je o političnem položaju in v prvi vrsti o odnosih, ki jih bo PSI zavzela do nove vlade. Obravnavali so tudi vprašanje partijskega tiska, v prvi vrsti možnost za širjenje glasila «A-vantil«. Danes je Fanfani že prejel brzojavko vsedržavnega sindikata za srednjo šolo, v katerem se izraža želja, naj uvrsti v svoj program tudi vprašanje državne šole. Podobno brzojavko so šolniki poslali tudi prosvetnemu ministru Moru. Njegovo ministrstvo je obiskal prof. Pagella, generalni tajnik srednješolskega sindikata. Z načelnikom kabineta prosvetnega ministra je obravnaval naslednja vprašanja; pravni položaj šole, natečaje, dodatek izven lestvice za ravnatelje šolskih zavodov, zakasnitve izplačevanja plač, pokojnine itd. A. P. USTAVI V ZASMEH Podprelekt je včeraj izdal od. čitna »lede kmetijstva, saj Je lok, s katerim je imenoval na- ponovno v tem najvišjem tr-slednje člane Izvršnega odbora žaškem gospodarskem organu o-Zbornice za trgovino, industri- neba, ki nima s kmetijstvom jo in kmetijstvo v Trstu, ki bo- nič skupnega, medtem ko Je do zastopali določene kategori- brez zastopstva velika večina Je: 1. ZIGIOTTI KOM. FLORIA-NO kot zastopnik trgovcev. 2. FRANDOLI KOM. CARLO kot neposrednih obdelovalcev zemlje. To imenovanje je torej pravi zastopnik industrijcev. 3. CH1- zasmeh ustavnim načelom is R1ACO DR. UMBERTO kot za- določilom londonskega )porazu stopnlk poljedelcev. «. VALMA- ma ter provokacija, saj je bilo RIN CAV. GIORGIO kot za- odločeno prav v času, ko zastopnik obrtnikov. 5. DR. RUS- seda v Rimu mešana italijan- TIA TRAINE EUGENIO DARIO sko-jugoslovanska komisija, ki kot zastopnik neposrednih ob- bi morala imeti med drugimi delnvalcev zemlje. C. SUTTORA pritožbami slovenske manjšine KOM. GIOVANNI kot zastop- na dnevnem redu tudi upravi- nik pomorstva. 7. DR. NOVEL. LI LIVIO kot »zastopnik delavcev. Do Imenovanja novih članov čeno pritožbo glede imenovanja zastopnikov v trgovinsko zbornico. Pa tudi ne glede na ta pisana, izvršnega odbora trgovinske svečzno proglašena načela in zbornice Je prišlo z znatno za- pravice ne bi smele državne kasnltvijo, saj Je minilo več kot oblasti, ki imenujejo nov od- štirl mesece od izdaje dekreta bor trgovinske zbornice, mimo št. 1« od 2». 2. 1(51, s katerim običajne demokratične prakse, je vladni generalni komisar ki velja povsod v Italiji in sa- razpustil prejšnji odbor trgovin- mo v Trstu ne. Povsod namreč ske zbornice in imenoval samo vprašajo za mnenje in predlo- novega predsednika. ge prizadete organizacije gospo. Kljub temu da so imeli vlad- darskih kategorij in Imenujejo nl organi dovolj časa za trezen člane na csnovi teh predlogov, premislek, pa moramo pri tem Tu v Trstu pa nihče ni niti imenovanju v prvi vrsti po- vprašal za mnenj: Slovenskega novno ugotoviti, da Je bila zo- gospedrr-kega združenja, ki za- stopa skoro tisoč slovenskih gospodarstvenikov, niti Kmečke saj v izvršni odbor niso Ime- zveze in Zveze malih posestni- novali ni(i e ref a njihovega kov, ki zastopata na‘mani »5 predstavnika. odst. neposrednih obdelovalcev Ta krivica je še posebno o- zemlje. pet storjena groba krivica slovenskim gospodarskim krogom. Zahodni odgovor TV. Nova nota vlade Huda zamera zaradi sovjetske objave dokumentov - Eisenhower veruje v ! Adamsu in roti poslance: «Se več streliva v borbi za mir!» WASHINGTON, 2. — Popoldne ob 15. uri je bil objavljen odgovor predsednika Eisenhowerja na pismo predsednika Hruščeva od 11. junija t. I., ki je bilo poslano istočasno tudi v London. V tem pismu je Hru-šeev izrazil dvom glede želje zahodnjakov za sestanek najvišjih. Predlagal je dnev- ni red, iz katerega je izključena kakršna koli razprava o nemški združitvi in o vzhodnih državah. Hroščev je tudi ponovil svoj' predlog za sklenitev nenapadalnega sporazuma med NATO in državami varšavskega pakta. F.isenhowerjev oagovor vsebuje vabilo sovjetski vladi, naj pristane na predloge o postopku, ki so jih sporočile vlade zahodnih držav ali pa naj predloži svoje predloge glede nadaljevanja priprav za konferenco. V pismu je nadalje rečeno, da enostransko objavljanje dokumentov v Sovjetski zvezi, ki so bili izmenjani med Vzhodom in Zahodom, ni v skladu z resno pripravo sestanka, ki ga želi Zahod in spravlja v dvom sovjetske namene. Eisenliower nadalje izraža svoje začudenje, ker je Hru-ščev izrazil dvome glede zahodnih namenov, češ da bi na Zahodu hoteli ovirati sklicanje sestanka najvišjih s tem, da postavljajo nesprejemljive zahteve. Eisenhower pripominja, da «so prav Rusi tisti, ki so s sv ijimi diplomatskimi manevri kompromitirali pripravljalne razgovore v Moskvi#. Po drugi strani pa zagotavlja, da ZDA, Anglija in Francija ne bodo zmanjšale svojih naporov, da bi prišlo do pravične rešitve glavnih vprašanj. «Zahodne vlade — piše Ei-senhower — ne morejo sprejeti predloga, da bi razgovori med veleposlaniki v Moskvi in zunanjim ministrom Gromi-kom sloneli izključno na seznamu predmetov, ki so jih Tito in Naser odpotova po prisrčnem sprejemu v Dubrovniku Jutri b* govoril maršal Tito na proslavi bitke na Sutjeski - Glasilo ZKJ ob desetletnici kominformovske resolucije (Od našega dopisnika) DUBROVNIK, 2. — Dubrovnik in prebivalstvo okolnih krajev je priredilo danes prisrčen sprejem predsedniku prijateljske Združene arabske republike. Predsednika Naserja, ki je prispel danes zjutraj s svojo soprogo in otroki na jahti «Hurija> v Dubrovnik, je pozdravil predsednik republike maršal Tito z uglednimi jugoslovanskimi voditelji. Z Naserjem so prispeli; zunanji minister Favzi, veliki komornik Ali Brašik in drugi člani spremstva. Predsedniška jahta je priplula v dubrovniško pristanišče Gruž V spremstvu jugoslovanskih rušilcev eBeograds in «Biokovo» pozdravljena s topovskimi streli obalnih baterij. Predsednik Naser in Tito sta se prisrčno pozdravila. Po odigranih himnah in pregledu častne čete se je visoki gost v spremstvu maršala Tita odpeljal z avtomobilom med navdušenimi pozdravi množice, ki je vzklikala eTito-Nasers, v svojo rezidenco. Dopoldne je predsednik Naser pregledal zanimivo. sti mesta, popoldne pa je predsednik Tito priredil intimno kosilo na čast svojih gostov, po katerem so predsednik Tito in njegoni gostje odpotovali v Tjentište. Na poti v Tjentište je predsednik republike maršal Tito z malo slovesnostjo v vasi Vrbice blizu Gackega odprl novozgrajeno cesto Ga cko-Foča, ki je bila zgrajena v spomin na borbe, ki so se na tem področju vodile pred 15 leti. Velika množica ljudi Gackega in okoliških vasi je prisrčno pozdravila visoka gosta. V Tjentištu je na tisoče bivših borcev, dijakov in študentov, ki so na počitnicah, in planincev napravilo več kilometrov dolg špalir vzdolž ceste in navdušeno pozdravilo Tita in Naserja. hib) 2 ^tu in med drugim upo- ”v‘lov tud* talce izraze: *-Iu' tp®ba revizionizem je »Tjj obrisati z lica zemlje#, Jut).- izdajalec#, »Tito je •hirtii* Rd. Ko je omenil u-;daJev Nagyja je dejal: * iih i - osli se srečajo tudi sbi *°čijo gore#. Jugoslovan-odpra. - r0U«4 ! ?ta umaknil in se tudi «itigr?Pravnik poslov se je med Ptou , stovim» govorom iz hi i . Uri i v. 111 iuui «o 6 svečanega kosila, *ki H.iEa Priredili češkoslova-ueii hgaciji; V članku pod naslovom «Na <■■ m -—■■■■—-— mi Druga seja male atomske konference Vzajemna izmenjava dokumentov ki jih bodo proučevali do petka Šele tedaj bo tretja seja • vedno za zaprtimi vrati -da propaganda moici», je izjavi! francoski delegat J* ŽENEVA, 2. — Druga seja male atomske konference se je začela danes popoldne ob 15. uri in je trajala do 17. ure. Jutri ne bo seje, ker bo tretja seja šele v petek 4. julija ob 15. uri. Nekateri zahodni delegati so poudarili danes, da so zadovoljni s prisrčnim ozr ačjem, v katerem se je začel sestanek. Po včerajšnjih kratkih govorih, ki so nakazali razumevanje, so takoj začeli z delom. Predstavnik Združenih narodov je danes potrdil, da so delegati med včerajšnjo prvo sejo dosegli sporazum glede vprašanj izrazoslovja, tako da bo vsak izmed njih natančno vedel za kaj pravzaprav gre pri razpravi. Sele nato bodo lahko načeli vprašanja, ki zadevajo sredstva nadzorstva. Nadalje vprašanje, o katerem bodo prav gotovo razpravljali, se tiče važnosti eksplozij, zlasti pa vprašanja, katere eksplozije morajo biti pod nadzorstvom. Američani dajejo prednost podzemeljskim eksplozijam, ki zahtevajo, da se ustanovijo kontrolna mesta v vseh državah in nato tudi nadzorstvo nad vsem ozemljem. Takemu sistemu se je doslej sovjetska vlada vedno upirala. Ob zaključku današnje seje je bilo izdano kratko poročilo, ki med drugim poudarja: »Uradni naslov konference je naslednji: Konferenca strokovnjakov. ki imajo nalogo proučiti možnost ugotavljanja kršitev eventualnega sporazuma o prenehanju jedrskih poizku. sov». V krogih Palače narodov so mnenja, da je bila konferenca odložena do petka zato, da bi se strokovnjakom omogočilo proučevanje važnih dokumentov, ki so si jih izmenjale delegacije. Kot je izjavil neki zastopnik francoske delegacije, se doslej med vzhodnimi in zahodnimi strokovnjaki ni pokazala še nobena razlika. Alarmantne vesti, ki so se razširile danes, so po njegovem mnenju, popolnoma izmišljene. Odložitev seje na petek je bila nujna, da bi se premostile številne tehnične težave v zvezi s prednostjo posameznih točk dnevnega reda. Francoski predstavnik je dejal, da razgovori napredujejo — ravno nasprotno v prisrčnem ozračju «v eminentno tehničnem izražanju#. «Po drugi strani — tudi če bi se razprava vršila javno je dodal zastopnik francoske delegacije — je skoraj gotovo, da bi le maloštevilni navzoči, bodisi med novinarji ali pa med občinstvom, mogli razumet; nekaj od izrazov, ki jih uporabljajo znanstveniki. Zato je prav in dobro, da strokovnjaki ostanejo še nadalje sami in da propaganda molči. Na ta način bodo stvarni rezultati sklepov lahko odgovarjali upanju, ki ga vzbujajo#. Ko so francoskega zastopnika vprašali, ali lahko pove, oe so opazili »določeno hladnost s sovjetske strani# in če je odložitev dela na petek v zvezi s kakšnim »zaviralnim di danes zjutraj sestali zahodni delegati na pripravljalni sestanek. Kot poročajo nekateri dopisniki, je v teh dneh postala Palača narodov — «Palais des Nationss v Ženevi, kjer ja doslej vladal popoln mir, sedež širjenja nasprotujočih si ve-•ti, tajinstvenega šepetanja m telefonskih pozivov. V»e skupaj pa je bilo izpreplete-r ALZIR, 2. boji in bitke francoskih kolonialističnih čet z borci za alžirsko svobodo in neodvisnost iz dneva v dan množijo, je general De Gaulle danes govoril z odgovornimi vojaškimi poveljniki v Zahodni Alžiriji, v Zenati. Nato je odpotoval v Sidi Bel Abes kjer je poveljstvo tujske legije in kjer so ga še prav posebno navdušeno sprejeli, kot poročajo zahodne tiskovne agencije. S helikopterjem je popoldne obiskal v spremstvu vseh ministrov in civilnih ter vojaških osebnosti. Popoldne je, po obisku s helikopterjem 192. prirode in tajnosti konferen- ver]j0 udeležbe na kongresu j- - .- zveze komunistov Jugoslavije, odpovedjo obiska prezidija Vrhovnega sovjeta Vorošilova, odpovedjo dogovorjenih družbenih in športnih prireditev, gospodarskih sporazumov itd-Nova etapa V poostreni gonji predstavlja kongres nekaterih komunističnih partij posebno pa usmrtitev Nagvja in tovarišev, ki spominja na proces Laszlu Rajku*. sKomunist* navaja v zvezi s tem pisanjem sSzabad N epa*, ki je dne 9. oktobra 1956 na ce se je zanimanje že od vsega začetka močno zmanjšalo. Tako je prišlo le okrog 30 posebnih dopisnikov. No, tudi teh 30 je bilo dovolj, da so ustvarili opisano ozračje. Kljub relativno malemu številu novinarjev pa so le s težavo rešili vprašanje prenočišč tudi za kinoreporterje, fotografe in radijske reporterje. Konferenca se vrši namreč prav v času. ko prihaja v Švico največ turistov. Sama konferenčna dvorana ie precej majhna. V njej je nrostora komai za 24 delegatov in 6« asistentov. Zgradili polka — z vsemi ministri ter iiHmiiiiHiiiiHiiMiiiMiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiifniiiiiiiiiiiniuiiiiiuiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniHniiiiiMiiniiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Arabski prostovoljci pripravljeni če pridejo v Libanon tuje čete Vojnohujskaške izjave generala Twininga • Prvo poročilo opazovalcev OZN Varnostnemu svetu • Opazovalci OZN pri Karamiju /VVASHINGTON, 2. — Medtem ko je libanonski zunanji minister Malik po današnjem razgovoru z Dullesom dal bolj umirjene izjave ter na vprašanje časnikarjev celo izjavil, da je libanonski položaj sedaj boljši kot pred tednom, pa se je oglasil Nathan Twi-ning, predsednik odbora ameriških glavnih štabov. Twining je dejal, da so ZDA pripravljene poslati čete v Libanon, če bi položaj upravičeval tako akcijo. «Mislim, da o tem ni nikakih dvomov, je rekel Twining. Mi smo pripravljeni na vsako možnost; splošna vojna ali omejena vojna in to v tem trenutku#. Dostavil je še, da dvomi, da bi ameriške čete v Libanonu uporabljale atomsko orožje. Potem je izrekel mnenje, da ameriški poseg v Libanon ne dan ko je bil rehabilitiran bi izzval svetovne vojne. UUII, rvi; rp .p Hal Tw so jo na'Stroške danske vla predlogom ruskih strokovnja- j de, ki je dvorano opremila kov#, ie francoski zastopnik od- | s pohištvom iz Kopenhagna. govoril negativno. Odločno je i Ena izmed sten je prekrita ponovil, Ha je po sredi samo j z veliko leseno ploščo z glo- v ((tehnična nujnost, ki je bila | busom. Vsak kontinent j> po- j jausii.»mu gibanju in da je bil edin; vzrok za odložitev tret- > slal po en mozaik iz doma- , VTOces povezan s provoka-ip «ele» I ieSR Iesa: Severno Ameriko ; f; smo- r\ au nredstavlja Indijanec, Južno cijami pro g . Današnjo sejo je vodil so- Ameriko npki «Armadillo». ! tri današnje gonje so .st, kot vjetski prof. Fjodorov, k; na- F.vropo predstavlja žena. ki vred desetimi leti. Toda po- jAlnflnniii inancluoni. . ... ... 11 .. I.«, •A V.I rt/to »11 Dn Las zlo Rajk pokopan z največjimi častmi, priznal, da je z usmrtitvijo Rajka in ostalih prizadejana uelika škoda ne le madžarska partiji, temveč vsemu mednarodnemu de- čeluje delegaciji znanstvenikov ZSSR. Tudi -ta seja je bila za zaprtimi vrati. Kakor včeraj, tako so se tu- jaha na biku. Afriko pa tra- 9°)* so danes drugačni. Po dicionalna palma in kamela, vseh socialističnih državah so Azijo zmaj, Avstralijo pa ken- I se po Stalinovi smrti odigrale, guruj. l-pozititm« spremembe. Začel Te izjave je dal Twining časnikarjem, ki so se zbrali na nekem zborovanju indu-strijcev. Na samem zborovanju pa je Twining opozoril Američane, naj ne pozabijo na hladno vojno. «e ne zmagamo, je rekel Tvvining, v hladni vojni, potem ne bomo nikoli mogli v zadostni meri izkoristiti znanstvenih možnosti vsemirske dobe#. Potem je izrazil zaskrbljenost zaradi nevarnosti, ki jo za ZD.A predstavlja gospodarska in psihološka ofenziva SZ. V Bejrutu je libanonsko zunanje ministrstvo izročilo tujim diplomatom spomenico o položaju v deželi. V spomenici je rečeno, da se sirsko poseganje v libanonske zadeve še nadaljuje in izraženo je u-panje, da bo OZN sprejela primerne ukrepe Predsednik gamun je sprejel ameriškega veleposlanika, ki mu je izročil točen tekst zadnjih Dullesovih izjav o Libanonu. Zagotovil je tudi Šamanu, da bi bila njegova vlada pripravljena intervenirati, če bi Libanon to zaprosil. Opazovalci OZN so danes poslali Varnostnemu svetu svoje prvo poročilo. Ni znano, kdaj bo poročilo objavljeno! Libanonska vlada se sprašuje, ali imajo opazovalci pravico delati s prebivalstvom politične intervjuje. Po mnenju vlade te pravice nimajo. Britanski zunanji minister je v poslanski zbornici izjavil, da britanska vlada ni prejela nikake prošnje za intervencijo v Libanonu. Dejal je tudi, da vlada ne bo delala ne proti listini OZN ne proti mednarodnemu pravu Davi je radio Kairo izjavil, da bi prišli arabski prostovoljci v Libanon, če bi bile poslane tjakaj ameriške čete. Tudi bi tedaj libanonski upor ne bil -več omejena vojna. Ce bi pa pustili načelom *ile, da zmagajo, potem bi bile ilegalne oborožene intervencije v Alžiriji, v Omanu, na Cipru in drugod, kjer delujejo osvobodilna gibanja. OZN bi postala le še nekaj smešnega, mornarice in padalci pa bi postali edino sredstvo za reševanje problemov. Tudi poglavar Druzov Jum-blat je izjavil tisku, da bo pozval prostovoljce Vsega a-rabskega sveta, če stopi v Libanon kaka tuja vojska. Zgodaj zjutraj je začel zopet napadati Jumblat s svojimi Druži in je dosegel pozicije približno kakih 20 km od Beiruta. Zdi se, da Jumblat že drugič poskuša prodreti do mednarodnega letališča. Hudi boji so bili tudi v Tripolisu. Na področju pristanišča v Tripolisu pa so se vladne čete in Druži sporazumeli, da v tem področju ne bodo uporabljali drug proti drugemu težkega orožja. Nekateri opazovalci OZN, med njimi tudi italijanski ma-jor Pogg.oli, so s helikopterjem odpotovali v staro mesto Tripolisa. Sestali so se z voditeljem upornikov Rasidom Karamijem. Ta jim je dejal, da lahko gredo po Tripolisu, kamor hočejo, toda ne more prevzeti nikake odgovornosti za njihovo varnost. Medtem ko se civilnim in vojaškim sprem-‘ stvom odletel v Alžir. Med obiskom v obmejnih krajih z Marokom je imel De Gaulle kratek govor; «Francija je tukaj zaradi uresničenja velikega dela bratstva. Vsi tisti, ki tu živijo bodo enaki. To bo storjeno, jaz vam dajem svojo besedo. Bratstvo je nekaj, kar velja več kot streljanje in ki bo omogočilo vsem, da dosežejo blagostanje#. V Alžiru pa so De Gaulla zelo hladno sprejeli. Ko se je vozil v ou.ir.cm av.mnooiiu skozi mesto, so skupine mladincev vzklikale: »Molleta na vislice!#. V središču mesta je bilo mnogo manj ljudi kot ob prvem De Gaullovem obisku. Tudi zastav je bilo manj. Prav taV.o je bilo mnogo manj ploskanja in ovacij. Na cesti z letališča v mesto so bili trans-sparenti z napisi: «Zivel De <-aulle» in #co milijonov Francozov#. Neki č'an odbora javne rešitve je izjavil; «Ce vprašanje integracije ne bo pojasnjeno čez en mesec, bomo lahko ponovno dvignili svoj glas#. Iz Pariza pa poročajo, da so se raznesle govorice, da se bo De Gaulle sestal z voditelji alžirske osvobodilne fronte. Toda te vesti niso potrjene. Pariški tisk pa poudarja, da so borbe v Alžiru vedno hujše ter da so francoske izgube zelo velike, čeprav jih uradna poročila ne omenjajo, temveč navajajo sanio alžirske izgube. Tudi stroški so iz dneva v dan večji. Alžirski tisk pa poroča o De Gaullovem obisku brez komentarjev. Iz New Yorka poročajo, da je Balkacen Krim, eden izmed vojaških poveljnikov, ki je ustanovil alžirsko osvobodilno fronto, edini ki je od 8 voditeljev od leta 1954 ostal živ, nekemu novinarja izjavil: ((Alžirski borci se lahko borijo tudi sto let, če bo potrebno. Ob začetku bi nas Francozi lahko ustavili, toda sedaj ne več. To je trda vojna, toda morda je prav to njena dobra stran. S tem gradimo svojo nacijo in nočemo podpor.# V Tunis je danes pribežalo okrog 1.200 Alžircev, najbrž zaradi široko zasnovane francoske vojaške operacije v Alžiriji. Rdeči križ je poskrbel za pomoč. V pariškem komisariatu za atomsko energijo so izjavili, da je vest o francoski atomski bombi, ki naj bi bila v kratkem izstreljena, brez podlage. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,6, najnižja 20,1 stopinje, zračni tlak 1007,4 pada, ve-rčr 20 km jugozahodni, vla^a 47 odst., nebo 6 desetin poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 23,5 stopinje. T Danes, ČETRTEK, 3. julija Hiacint, Nada Sonce vzide ob 4,20 in zj‘one ob 19,58, Dolžina dneva 15,38. Luna vzide ob 21,07 in zatone ob 6,47. Jutri, PETEK, 4. julija Urh, Uroš Itol.-jugoglovonski razgovori v Rimu Mešani odbor je včeraj razpravlja! štiri ure in pol Zdi se, da so se razgovarjali o manjšinskem šolstvu in dvojezičnosti V Komnu proslava dneva borcev Občinski odbor Zveže borcev Komen vabi na proslavo dneva borcev, ki bo 3. in 4. julija, vse borce in aktiviste NOB in še posebej borce I. kraške čete. Program proslave je naslednji: Na predvečer 3. julija se bodo zbrali borci I. kraške če- „ . . , te v bivšem taborišču vrh 2e,pr«d dalV-3S? Se 36 eJnlu izzreDane sieciece cimteljev. Zato je predlagal, j £ družbe «Tirre- na8rade: fotografski aparat da se ustanovi skupina po- , morskih prog aruzne «Tirre ((Elio fleX)) ln <(sjgnal iampe» slancev jadranskih mest, ki | ",a» °ko1,1 italijanskega polo- | za ayto je doijiia Ei;sa Rossi_ bodo ne glede na svojo po- | toka in proti Španijii ter ae- j gnoli z D’Annunziovega drevo-litično obarvanost delali za re- I verni Evropi, kot tudi zahte- reda ,jq z vstopnico št. 034808, šitev teh vprašanj. I ve za okrepitev zvez z dru- drugo nagrado — gramofonsko Tako! zatem ie orebral ob-I K° stran)° Jadranskega mor-,piožčo - je dobila Maria A-zatem je prebral b , -a 0 katerih je podrobneje Rele Cozzi iz Ul. S. Lazzaro 4 sežno poročilo predsednik j u ^ ; govornik tržaške trgovinske zbornice - - - dr. Romano Caidassi, ki naj- da se ustvarja zaledje ki bo, prej orisai svetovni pomorski zlasti gar se tiče republike p0)0žaj in ugotovil, da je pri-Bosne m Hercegovine, vedno ^j0 do resnih težav zaradi pomembnejše. { ceje Vrste sovpadajočih raz- Naše delo dobiva zato no- | logov. Položaj italijanske trgo-vo vsebino in mora odgovar- | vinske mornarice ni slab in jati novi podobi, katero do- | lahko ugotovimo povečanje Marciano je precej zagonetna osebnost. Načrt umora ljubice in poskusnega uboja Ste-ganija ter prijatelja Pinta je skrbno pripravil do najmanjših potankosti. Je to dokaz blaznega ali normalnega človeka? Odgovora ne moremo etati, ker še psihiatri niso znali pojasniti, ali je Marciano nor. Ugotovili so le, da je nevaren sebi in drugim in nič več. To pa ne zadostuje. O-bramba je namreč včeraj ponovno 1 zahtevala psihiatrični pregled. To je drzna poteza, ki se lahko konča za obtoženca ali z obsodbo na dosmrtno ječo ali ,z dosmrtnim priporom v kriminalni umobolni- ........ <'.-. v :■:> ■ ■:jr. ' , ’? Morilec- ci. Je sicer srednja pot, katere se je oprijel državni tožilec, ki je nasprotoval novemu pregledu in ie vnaprej izjavil, da je zanj Marciano le delno slaboumen. Za odvetnika zasebne stranke bi bil novi pregled odveč, ker je Marciano dokazal s svojim umorom, da je bil popolnoma zmožen mišljenja in hotenja. Sedaj imajo besedo porotniki, za katere si je predsednik pridržal pravico, da proučijo zahteve. Danes okoli 17. ure pa bo predsednik porotnega sodišča obvestil o izidu njihove diskusije. Kakšen bo odgovor? Nov pregled ali nadaljevanje razprave z govori odvetnikov in tožilca? Prič namreč ne bodo več zaslišali Njihovo pričevanje je zaključila 14-letna Diana sad obtoženčeve ljubezni 1 Crocettijevo, katero je tako zasovražil, da jo je s strelom Iz samokresa spravil v cvetu njenih 32 let v prerani grob. Rszprava je potekla mirno, je včasih tudi veselo nasmehnil in zamahnil z roko, češ, vidite, da sem govoril resnico. To seveda, kadar je priča potrdila kako obtoženčevo izpoved. Toda tudi zajokal je, tiho in si z rokami zakril o-braz. Do tega je prišlo, ko je njegova sestra Giuseppina por. Leriti pojasnila, da je Consolato zelo ljubil hčerko. Večkrat si je ogledoval sliko in vzkliknil »Lepa je moja hči. Je moje krvi.* Stalno je govoril, da jo bo odpeljal v Kalabrijo in se je tudi sprl z materjo, ki je bila mnenja, da bo dekle lepše živelo v zavodu kot pri njej, ki zaradi starosti ne bi mogla dovolj paziti nanjo. Ostale priče so bile kolikor toliko zanimive. Ce izvzamemo dr. Russa, ki je Marciana zaslišal po aretaciji in ki je mikal. da bi bil pri zasliševanju kot izgubljen, in policijskega inšpektorja Albertel-l.ja, so ostale priče povedale, kar so pač vedele. Skupni prijatelj Marciana in Pinta Mario Magnin je potrdil, da je obtoženec grozil Pintu, ki mu je bil dolžan precejšnji znesek, Pintova žena in njegova tašča nista povedali ničesar. kar bi ne bilo že znano, medtem ko je bila Maria Tamaro por. Sancin, ali bolje znana kot Marcella Marcelli, neobzirna z obtoženim. Izpovedala je o svojih treh srečanjih z Marcianom in o strahu Crocettijeve, ki je nastopala z njo kot plesalka. Kadarkoli se je pojavil Maroia-no ali ko se je o njem govorilo, se je Crocettijeva tresla. Zanjo je bil Marciano nasilnež in ni čuda, če je sedanji obtoženec ob neki priliki za-žugal, da bo Crocettijevo u-bil če mu ne bo izročila dekleta. Manj oster je bil Carlo Nol-da ali' Carlo Carli ki je poznal Marciana, Crocettijevo in Steganija. Z njim je bil Marciano vedno prijazen in iz njegovih ust ni zvedel ničesar razen o ljubezni do hče-re. Upravnica zavoda občinske podporne ustanove in njena pomočnica sta spregovorili, le nekaj besed o Diani in o njenih srečanjih z materjo in o-četom. Res je, da je dekle hotelo v Kalabrijo, a kasneje se je premislilo. Na poziv je tiho stopilo v dvorano dekle, ki je bilo do sedaj v središču te žalostne tragedije in je bilo jabolko tom in materjo Polglasno je brez oklevanja odgovarjala predsedniku,' ki jo je z zanimanjem poslušal. O-če je pojasnilo lepo dekle, ki je zelo podobno umrli materi, je bil z njo navidezno prijazen. Dajal ji je darila in tudi denar. Hotela je res z njim v Kalabrijo, a kasneje se je premislila. Preds. — Zakaj? Vas je morda kdo naščuval? Diana — Ne. V družinskem listu, ki ga hranijo v upravi zavoda, sem videla, da je bil oče obsojen na 4 in pol leta zapora. Ta družinski list. ki je dekletu. čisto .slučajno prišel v roke, je torej preprečil njen odhod v Južno rialijo, 1 čimer bi očetu izpolnila največjo željo in ga rešila zapora, materi pa življenje. Do tedaj je bil Marciano miren, a ko je iz dekletovih ust prišla izjava, da je bolj ljubila Steganija, kot očeta, ker je bil prijaznejši in ljubeznivejši z njo. je obtoženec vzrojil in glasno zajokal. »Ne! Ni mogoče, ni mogoče,* je kričal, »saj je moja hči.* Karabinjerji in njegov zagovornik so ga tolažili, medtem pa je mala Diana, ki nosi priimek po očetu, neslišno kot je prišla, zapustila dvorano. Morda so besede zabolele tudi njo, a to je bila zanjo res nica. S tem se je zaključilo zasliševanje prič, s čimer predsednik ni smatral za potrebno, da bi ugodil Marcianu, ki je v začetku včerajšnje razprave zahteval soočenje s Ste-ganijem in Pintom, češ da nista govorila resnice. Razprava se bo nadaljevala danes ob 17, uri. brez presenečenj. Marciano se spora med neporočenim o«e- mm m in njepova žrteo Prav v zvezi z okrepitvijo rednih pomorskih prog je poudaril dr. Caidassi izredni pomen pomorskih prog PIN za za tržaško pristanišče, saj so te proge osnova vseh pomorskih zvez, medtem ko je Genova v srečnejšem geografskem položaju in ji služijo tudi številne druge proge domačih in tujih pomorskih ‘družb. Svoje trditve je predsednik trgovinske zbornice zaključil z optimističnimi predvidevanji v zvezi z izvajanjem sporazumov o skupnem evropskem tržišču in uresničitvijo področja svobodne izmenjave, ker v takem okolju pomorske družbe PIN ne bodo več služile samo razvoju domačega gospodarstva temveč gospodarskemu prodiranju proti Vzhodu obširnega evropskega kompleksa držav. V takem 0-kolju bodo zahtevane izboljšave nezadostne in bo treba v znatni meri okrepiti redne pomorske zveze jadranskih pristanišč. Po uradnem delu so delegati sprejeli krajšo resolucijo, v kateri se sklicujejo na do sedaj sprejete resolucije in zahtevajo naj vlada izvaja takšno politiko, ki bo okrepila tradicionalni pomen jadranskih pristanišč kot naravtrh posrednikov med zaledjem in levantinskimi deželami ter področjem onstran Sueškega prekopa v okviru evropske integracije. V resoluciji se nato pozivajo poslanci jadranskega področja, da z enotno zavestno akcijo učinkovito podpro zahteve prebivalstva. V zaključku pa se pooblašča predsednik komisije za študij in dokumentacijo, da stopi čimprej v stik s parlamentarci in predstavniki vlade, da jim obrazloži zahteve jadranskih pristanišč. «» —----- Sestanek glav. sveta sindikatov CGIL V Ulici Pondares 8 se je sestal glavni svet sindikatov, vključenih v Delavsko zbornico CGIL. Na dnevpem redu je bilo vprašanje zbiranja prispevkov za kritje stroškov na. kupa novih prostorov in proučevanje rezultatov kampanje za pridobivanje novih članov za leto 1958. Sestanek je začel tajnik Bonomo Tomlnez. Podatki o številu članov so naslednji: število članov v sin. dikatov upokojoncev se je zvi-, šalo za 39 odst,, v sindikatu pekov 28 odst., v sindikatu gradbenih delavcev 12 odst., v sindikatu pristaniških delavcev 9 odst., v sindikatu železničarjev 9 odst., v sindikatu tiskarjev 5 odst., v sindikatu uslužbencev Acegata 2.8 odst. V Delavski zbornici v Dolini se je število članov zvišalo za 103 odst., v Lonjerju jn Križu pa je ostalo enako. Vsi ti podatki veljajo v primerjavi z letom 1957. «* 1 —• Poskus samomora Sinoči ob 18,45 so z avtom ladje in kjer bi moralo prav rk pripeljali v bolnišnico 25 tako ukiniti izmenične zveze jct staro Violetto Jurissevich s Tirenskim morjem. j iz Stare istrske ceste 173, ka- »Tržaškl Lloyd» b: moral j tero so zaradi zastrupitve Rroučiti ustanovitev redne * sprejeli s pridržano prognozo tonaže. vendar pa je treba po drugi plati ugotoviti, da je italijansko ladjevje v veliki meri zastarelo, saj je 27 odst. ladjevja starejšega od 25 let, medtem ko znaša svetovno povprečje le 15 odst. Stanje se bo postopno izboljšalo z novimi gradnjam: in ker bodo umaknili iz prometa številne stare ter zastarele ladje. Najresnejšo težavo pa predstavljajo visoki stroški, katerih ni treba prenašati konkurenčnemu ladjevju in ki zlasti ne bremene ladij, ki so vpisane v razne udobne pomorske registre (Panama itd.). Zaradi tega se sedaj čuje poziv brodarjev, naj država priskoči na pomoč zlasti pri zamenjavi starega ladjevja z novim. Vprašanje ladjevja PIN (državne pomorske družbe) pa je tesno povezano z obnovo konvencij med državo in temi pomorskimi družbami, ker so te konvencije zapadle 1956. leta in so jih podaljšali do 30. junija 1959. Po mnenju predsednika trgovinske zbornice bi morale nove konvencije okvirno urediti odnose med družbami in državo in ti odnosi naj bi omogočgli družbami čim bolj gibčno poslovanje. Najbolj zanimiv del govora pa se je nanašal na stanje pomorskih -prog PIN iz pristanišč Jadranskega morja. Dr. Caidassi je ugotovil, da so številne pomorske zveze modernizirali in izboljšali, vendar pa da je treba ponovno poudariti že več let stare zahteve po pravičnejši razdelitvi ladjevja med Jadranskim m Tirenskim morjem. V tej zvezi so značilne zahteve avstrijskih gospodarskih predstavnikov, ki so bili pred nekaj tedni v Trstu in ki so ponovno potrdili, da so nove radne pomorske zveze osnovni pogoj za razvoj njihovega prometa skozi Trst. Iz tega razloga je treba poudariti potrebo, da se izboljšajo proge z Daljnim vzhodom z ustanovitvijo direktnih zvez z Japonsko in Kitajsko ljudsko republiko. Zlasti je občutena potreba za izboljšanje zvez z Vzhodno in Južno Afriko vse do Cape-towna zlasti glede trgovinskih prog. Na teh progah mora FINMARE uporabiti moderne in hitre tovorne ladje, ki bodo zagotovile vsaj po en odhod na mesec. Prav zato je treba ukiniti izmenične zveze med Jadranskim in Tiren-škim morjem, saj povzročajo znatno izgubo časa. Potrebna je tudi okrepitev pomorskih zvez s Črnim moi> jem, kar velja tudi za proge z Indijo in Pakistanom, kamor bi morale pluti moderne jz vstopnico št. 031731, tretjo nagrado — plinski ogrevalnik — je dobil z vstopnico štev. 032673 Guido Maschietto iz Ul. Baiamonti 10, medtem ko je četrta nagrada (zaboj proizvodov «Isolabella») šla Renatu Benedettiju z Drevoreda C. Elisi 5 z vstopnico štev. 032545. «»-------- Tramvajsko kolo ji je zmečkalo nogo Huda nesreča se je zgodila včeraj opoldne 58 let stari Albini Fabris iz Ul. Belpoggio, ki je pri spomeniku Rossetti hotela stopiti na tramvaj proge «9». Tedaj pa je tramvaj potegnil in usoda je hotela, da je padla in zašla z desno nogo pod tramvajsko kolo, ki je nesrečnici dobesedno zmečkalo stopalo. Očividci so takoj poklicali rešilno postajo in nekaj minut za tem so nesrečnico z avtom RK odjeLjftU ,v splošno bolnišnico, kjer'so }F tudi ugotovili močan živčni pretres. %Okrevala bo v 50 dneh. ■ - p ■» ... iiiiiiiitiiiiiiiiiiiimniitiiiiiiMiiiiiiiHitiiiniiiiitiimiHtinHiiiitoiiiiiiiiiiifiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiitiii Volitve v Esso Standard - - Lep napredek sindikata petrolejskih delavcev CGIL Sindikat je povečal število glasov med uradniki in delavci je sprejela ponudbo, saj je bil pred njo še lep kos poti. Toda .motor , se je kmalu ustavil in Vatovčeva se je naenkrat znašla v. divjem objemu razburjenega mladeniča. Skušal je proti njej uporabiti silo, vendar se ga je otresla, a je pri tem utrpela drugo škodo. Motorist je namreč pobral njeno torbo, v kateri .je imela žensko uro, 5 m blaga, nekaj perila in dokumente, ter izginil v noč. Ker ni imela več dokumentov, je pač morala na policijo, kjer je rop prijavila. Policijski agenti so seveda takoj uvedli preiskavo in kaj kmalu so zvedeli še za druga početja neznanega «don Juana*. Pred nekaj dnevi so med drugim zvedeli, da se je neznanec okoristil tudi 25 let stare Brune Grazioli por. Krt in 31 let stare Drage Pipan por. Pušnik, obe iz Sežane, ki sta nanj naleteli 1. marca zvečer. Vračali sta se proti meji in mladenič jima je ponudil, da ju odpelje do bloka. Najprej se je na motor usedla Bruna, vendar nista prišla daleč. Motorist je zavil v enega od stranskih kolo"o-zov, ki se odcepijo od glavne ceste na gmajno in tam skušal zadostiti svoji strasti. To mu sicer ni uspelo, zato pa si je vzel denarnico s 1500 lirami in odbrzel po drugo žrtev. To je odpeljal spet na drug kraj, kjer je poskus ponovil, potčm pa je ženski u-kradel zlato verižico in z njo izginil, j Govonee so se med tem časom vedno bolj širile in openski policijski komisariat je po-SKrbel za primerno varnostno službo. Tako so med drugim postavili na cesto, ki vodi z Qpč|n do bloka na Fernetičih, preoblečene policistke in potrpežljivo čakali,, če. se bo mladenič še kdaj prikazal. Služba je bila podvojena ob ^obotah, kajti ugotovili so, da so bili vsi ropi in nasilstva proti ženskam izvršeni prav ob sobotah, ko je ob meji največji promet. Pred dnevi, in sicer 28. junija zvečer, so službujoči a-genti opazili na motorju sedečega mladeniča, ki se je vozaril od mitnice do bloka in nazaj ter zaustavljal ženske, ki so hodile proti domu. Ko je enkrat privozil mimo preoblečene policistke, je zmanjšal breino, ji z roko poslal poljub ter zaklical: «Ciao, bel-la!» Agenti se niso dosti pomišljali in so motorista ustavili. Odpeljali so ga na komisariat in tu se je začelo zasliševanje. Najprej je seveda tajil, potem pa je vsaj deloma priznal svoje grehe: izjavil je namreč da je ženske napadal zato, da bi zadostil svojemu poželenju, medtem ko je zanikal, da bi svoje žrtve tudi oropal. Mladeniča, ki so ga identificirali za 20 let starega Albina Grisoria iz Ul. Moreri 121, so nato soočili z nekaterimi napadenimi ženskami, ki so ga spoznale m tudi potrdile, da jih je oropal. Zaradi tega so ga aretirali in prijavili sodišču pod obtožbo nasilnih spolzkih dejanj ter ropa. Obmejni «don Juan* je torej za- rešetkami in ženske se lahko oddahnejo, saj se bodo odslej lahko tudj ponoči mirno vračale domov. Včeraj so se po treh dneh končale v rafineriji Esso Standard volitve notranje komisije. Uradnikov je volilo 72. Delavska zbornica CISL je dobila 58 glasov, Združenje u-radnikov 50 glasov, SILP-CGIL pa 33 glasov. Na podlagi teh rezultatov sta dobila* enega predstavnika CISL, drugega pa Združenj« , uradnikov. Delavcev je glasovalo 136. SILP-CGIL je dobil 270 glasov, CISL pa 123. S tem je dobil SILP 2 predstavnika, CISL pa enega. V primerjavi z volitvami, ki so bile 6, decembra 1956, je ostalo število predstavnikov posamezn:h list nespremenjeno. Kar se pa tiče števila glasov, je CGIL močno napredovala. Med uradniki je dobila na zadnjih volitvah 11 glasov, na teh pa kar 33. ClSL je nazadovala od 73 na 58 glasov. Združenje uradnikov pa od 54 na 50. Med delavci je CGIL napredovala od 63 odst. na 68.8 odst. glasov, CISL pa je nazadovala od 37 na 31.2 odst. glasov. . _ »*___ Iztirjena lokomotorja Malokdaj se pri nas sliši, da bi se lokomotive iztirile, vendar smo včeraj zabeležili kar dva taka primera. Prva nezgoda na tračnicah se je zgodila včeraj ponoči okoli Iz doslej še nepojasnjenih vzrokov se je lokomotor iztiril in 'se prevrnil na levo stran, tako da je pri tem tudi podrl drog električne napeljave. Tudi tu so na mesto nezgode takoj prišli delavci železniške uprave in po ne-hajhnem trudu se jim je posrečilo lokomotivo spet spraviti na tir. Izlet CGIL Nova Delavska zbornica CGIL I priredi s sodelovanjem usta- j nove CIT avgusta izlet v Avstrijo. Za vpisovanje in informacije se interesenti lahko obrnejo na urade CIT ali na CGIL, Ulica Pondares 8, tel, 50-431. SNG v TRSTU gostuje v soboto 5. in v nedeljo 6. julija ob 21. uri na »LJUBLJANSKEM FESTIVALU* Goldoni - Rupel PRIMORSKE ZDRAHE velika uprizoritev na prostem Obveščamo cenjeno občinstvo, da bomo uspelo igro Jerzy Lutovvskega «Dežurna služba* ponavljali v Trstu in okolici v začetku nove sezone 1958-59. C S01..SK« PIUHKIIITVE ) Nižja industrijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ul. Mon-torsino št, 8-III) je priredila ob zaključku šolskega leta razstavo deških in dekliških izdelkov ročnega dela in risanja. Razstava bo odprta do vključno petka dne 4. julija t. 1., vsak dan' od 9. do 12,30 in ’od 15. do 19. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole na Katiaari vabijo starše m ljubitelje šole, da si ogledajo razstavo šolskih izdelkov, ki bo odprta 5.. 6. in 7. julija od 9 do 12. in od 15. do 19. ure. RADIO Četrtek, 3. julija 1951 RADIO TRST A 7,00: Jutranja glasba. 11,30: Brezobvezno, drobiž od vsepovsod in... Predavanje: «0 duhu živali*. 12,10: Za vsakogar nekaj 12.45: V svetu kulture. 12,55: Fantazija dunajskih valčkov. 13,30: Lahka glasba. 17,30: Pleši-te z nami. 18,00: Stravinsky: Di-vertimento «Vilin poljub*. 18.25: Violinist Wa ovrSen zlo- čin*. G Kel1y in R Milland. Ob 21. TV. Massimo. 16,30: ((Objektiv Bur- ma* E. Fl.vnn Ob 21, TV, Marconi. (Glej kino na prostem.) Novo Cine 16,00: «Vampirji». G. M. Canaie, C. D’Angelo. Ob 21. TV. Odeon. Zaprto. NA PROSTEM Arena dei fiori. 29,30: »Trije mušketirji*. L, Turner, Van Hef-lin. Parat)iso. 20,30: «Carosello disrie-yano». Ponziana. 20,15: »Zarota nedolžnih* Valraaura. 20,15: «Kraljevi norec*. Danny Kaye. Arena Diana. 20,30: »Ali smo ljudje ali kaplarji?*. Totd. Aiiston. 20,30: «Folkovnik Holli- ster* G. Cooper. Marconi. 20,15: »Veliki admiral*. L. Olivier. Garibaldi. 20,15: »Ježa na Zahod*. Stadio 20,30: «Prodana ženska*, j Russeil Roiano 20,30: «Glas, ki ubija*. Ob 21. TV. Sccolo Sv. Ivan. 20,30: «TuJec med angeli*. Hovvand Keel. MALI OCJLAS1 »EMPOKIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prava priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. ISCEJO SE MLADA DEKLETA OP 14 DO 17 LET, STALNO DELO, LAHKO IN NENAPORNO: DOBRA PLAČA. PIŠITE: »FABBRICA CARTOTECNICA, CASELLA POSTALE 2001», OPČINE. FIAT 1100 B letnik 48 v dobrem stanje. Fiat 500 lurgončm prodam po ugodini ceni. Gianoni, Trst Ul. Navali 8, tel. 43784. Valute Milan Klm Zlati funt 0900,— 6100,— Marengo 4650,— 4750 — Dolar . . . 622.— 626,— Frank franc. 135.— 138 — Frank Jvtcar 144.— 146 — Sterllng 1720.— 1760,— Dinar 82.— 86,— Šiling 23.75 24,25 Zlato . . . 706 — 709,— Zah. n. marka 148 — 149,— S. A. T. AVTOBUSNE PROGE Trst - Sežana - Ljubljana: od nedelje do petka vsak dan ob 7.30 — z Opčin ob 7.50. Ob sobotah ob 10.50 — z Op- čin ob 11.10. Ob sobotah in nedeljah podaljšana proga do Bleda. Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30 — z Opčen ob 7.30 tn 15.50; — iz Sežane ob 9.30 in 18.30. Iz Trsta: k Banom - v Sesljan . Tržič: vsak dan ob 11.00; — iz Tržiča: ob 12.20; — k Banom - v Sesljan ob delavnikih: 8.40, 13.25. 17 15, | 18.30; — ob praznikih: 14.30, 16.30; — k Banom ob delavnikih: 5.50, 7.25, 8.40. 13.25, 18.30, 19.50; — ob praznikih: 7.00, 8.10, 9.40, 20.10, Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob delavnikih: 9.20, 10.35. 14.05, 19.10; — ob praznikih: 9.20, 10.40, 12.15, 14.20, 15.35, 17.25, 18.36. Iž Bazovice - Trebč Padrič v Sesljan (kopališče)' ob praznikih: 9.00, 14.00, 17.05. r ža ki ne vn O DOGODKIH V LIBANONU —___-----------.—k------ Na robu miru in vojne Razgovori med Hareom m Naserjem, do katerih je pnslo prejšnji teden, so » citen dokaz, da ZAR skuša mirno rešitev spora v Libanonu. To je tudi razumljivo, ker ZAR nima faJ pričakovati od vojne. Ro drugi strani pa hašemit-•'ki federaciji grozi resno razdobje, če bi se borba v Libanonu ne obrnila tako, |ot si ona želi, namreč s Samunovo zmago. Samo v tem je sedaj smisel nadaljevanja borbe v Libanonu, Ker sedaj že ne gre več za Samuna, ker se bo 24. t. m. sestal parlament v Bejrutu, k> bo izbral novega predsednika,- le-ta pa prav gotovo ne bo več Kamij ša-mun. Medtem ko libanonska vlada — predstavnik zapad-hega. sistema — drži svoje položaje z zadnjimi silami, se hašemitski poglavarji trudijo, da bi z drugimi sredstvi dosegli svoje cilje iraški regent Abdul Ilah je z* dlje časa v Londonu, Kjer se mu je pridružil tu-. ~ Predsednik vlade Nuri el Said. Poseg Daga Hammarskjoel-“a je nedvomno preprečil v?i«rave za intervencijo k-ua in Angležev v Libanonu, ki jo je zahteval ša-*nun. Generalni sekretar je vsekakor dvignil ugled ZN v tem delu sveta. Predvsem je šamunu izbil nekatere argumente, s katerimi je minister za zunanje za-,, ve Malik pripravljal pot zunanji intervenciji v Li panonu. Po drugi plati pa iti R lojalno sprejela »Klepe Varnostnega sveta o opazovalcih in ne namera-sti njihove dejavno- 7-ino/i VS^m tem nastop zapadnih velesil v Libano- črtat ndgoden, toda ne z dnevnega reda. Po se ,,,-u ,znanth novinarjev misli ’ ?a ZAR nikakor ne nona at- prikliuoitev Liba-na kakrsno koli in sporazum? ZAR s Paktl va namera- nonske Pritlsk;a na liba- de sestavi ne kroge gle' nove vlade in eledT republike in srnerif„njegOV,e Politične u- veda da P? k P°goiem se_ fn a’, da Libanon ne bo formalno vezan z Zapadom, ali * ®a§dadskim paktom, »u pa Eisenhovverjevo dok-;rino. Libanon naj bi ostal P?* kar mu po priljubljeni hpanonski tezi »nalaga položaj in značaj, t. j. Švica Srednjega vzhoda*. . Gre torej za neko pogod-op med Libanonom in ZAR, ki ZDA prav gotovo ne mo-re biti všeč, ker so preveč ?usidrane v strategiji voja-skih oporišč in politike «na fobu vojne*. Krajevni vo-laški spopadi pa so prav gotovo nemogoči. Vprav na tej podlagi se pačenja kazati tudi rešitev Povsem notranjih vprašanj Libanona, to je vprašanje oblasti. Rešitev postaja ved-u° bolj pereča, spričo dej-iVa' da so izgube v gospo-(vu nenavadno velike j, ,ak dan okrog milijon °ki ev) ln da je libanon-1 funt, sicer nenavadno stabilna valuta, v nevarnosti, da propade. V tem trenutku se ponovno omenja ime generala šehaba kot kompromisna rešitev. Res je, da bo konec tega meseca šamun odšel, toda to ni več važno. Treba je spremeniti politiko Libanona. Nekateri libanonski časopisi poudarjajo, da je za prehodno razdobje potreben mož, ki bi bil sprejemljiv za obe strani, in to je danes verjetno edinole general Fuad šehab, glavni poveljnik libanonske vojske. Te dni so objavili podatke, ki mečejo vsaj nekaj luči na dosedanje generalovo nejasno zadržanje v razdobju borb v Libanonu. Šehab ie molčal in ni napravil nič. ko je bila kampanja v začetku Junija najmočnejša, ko so od njega zahtevali, n»j nastopi in odstrani šamuna; molčal je, ko so šamun, Solh in Malih sami začeli dajati ukaze, oddelkom vojske za posamezne operacije; ni reagiral, ko je odstopil obrambni minister: nič ni rekel, ko je šamun zaprl skupino nacionalističnih oficirjev; ni se ganil niti ko so poslanci šamunovega parlamenta vršili nanj pritisk, da bi nastopil. Ko je ameriški poslanik McClintock grozil s šesto floto, ni pod-vzel nič. šele ko je Ham-marskjoeld začel s svojo akcijo o opazovalcih, je šehab odstopil, kljub temu da njegova ostavka ni bila m radno potrjena. Morda ni hotel, da bi ga prikazal kot prikritega kandidata Kaira, ker je znano, da je Naser v svojem razgovoru s poslanikom Hareom omenil šehaba kot možnega kandidata. Znano je, da je šehab že pred začetkom boro dal o-pcziciji tiho obljubo, da vojska ne bo streljala na demonstrante in da ne bo Intervenirala v borbi, če bi prišlo do oboroženega spopada z vlado. Tri tedne po začetku borb je opozicija ponovno vršila nanj pritisk, toda šehab očitno tedaj ni bil več gospodar vojske, kljub temu da je o-sebno še vedno držal dano obljubo. «Rešitev ni v o-stavki Šamuna, ker je v zadevo zapleteno preveč sil* — tako nekako je odgovoril šehab. Pozneje, ko je vlada vložila pritožbo na Varnostni svet, Je šehab dejal opoziciji, da še ni čas in da bo šele po razgovoru s patriarhom zavzel jasno stališče. O tem razgovoru se ničesar ne ve, razen tega, da je šehab, kmalu po tem razgovoru odstopil. Znano pa je, da je s tem povzročil krizo v že itak razcepljeni vojski. Polkovnik Tevfik Šalim, ki je bil določen za njegovega naslednika, ni sprejel funkcije po nasvetih svojega brata Jusifa, člana vodstva faraonove «srednje sile*. šehabovo manevriranje je prav tako razlog, zaradi česar vodstvo opozicije, ki i-tak ni trdno med seboj povezano, ni ravnalo drugače. Zaradi zaupanja v šehaba, ki bi bil moral sprejeti odločitev, ni prišlo do ustanovitve revolucionarne vlade, kakršno je zahteval Kemal Džumla, in do nobenih naporov za koordinacijo vojaških operacij, ki so tudi sedaj, kakor prej, brez določene strategije. «»— — Najemnina za neobstoječi grad V Veliki Britaniji uradno obstaja grad, ki ga ne omenja noben priročnik. Prav tako ni' tega gradiča še nihče videl in seveda tudi ni živel v njem. Ljudje ne vedo, kje naj bi bil, vendar plačujejo Angleži že dve sto let po 75 funtov nh leto za vzdrževanje gradiča Fillingharne. Angleško ministrstvo za finance pošlje vsako leto ’ nakaznico z omenjeno vsoto upravniku posestva Bakm'Oster kot najemnino za grad. Uradniki :v finančnem' ministrstvu ne vedo, čemu pošiljajo to nakaznico, prav tako pa Judi naslovljenec ne ve kdj početi s tistim denarjem. To vprašanje, proučujejo an-,. gleški advokati že vrsto let. Nekateri menijo, da tega gradu v resnici nikoli ni bilo, marveč si ga je izmislil Charles II., da bi si na ta način zagotovil nove dohodke. Ce bi hoteli to reč spraviti s sveta, bi morala britanska spodnja zbornica sprejeti posebni zakon. Vmes bi moral poseči tudi dom lordov. Vsa rež bi precej stala, razen tega pa bi morala država zagotoviti upravniku posestva toliko denarja, da bi dobil 75 funtov obresti na leto. — Jakec, kej be me lahko danes nomalo raz-ložu tisto, ke si mi pr-včerajšnjem pravu od nekšneh bitnosti jen potencijacij, kondenzacij jen tako? — A, tisto! Nisi neč zastopu, ne? — Ma neč pej! — Ben ma ni treba, de te skrbi! Sej tašne kuadre, ke so bli gor namalani kašni hribi al murje al pej kašne zvali jen je lahko vsak šempjo zastopu., kej je. Danes se ne dela več taku. Danes je vse abstraktno. Tu pomeni, de ne uganeš, kej je na anmi kuadri ma nanka če se obejseš. Zdej se ti zdi, de je krava, pole tudi jest nisem neč zastopu. Ma kader de je žakel krompirja al pej morbet ana češ bet fin, je treba govort taku, a! Me- barka al pej se te zdi, de so obejsli kua- ni lahko rečeš, de nisi zastopu, ke je-mamo konfidenco. Ma če ti an drugi govori na to vižo, ne stoj se pestet videt, de ne zastopeš! Bojo rekli, de si zabit. Nared’se ku de ni neč jen ku da si ta-keh diškoršou vajen jen magart mu zabrusi: Vaša ekspozicija dejanske situacije je vsega upoštevanja vredna in v kolikor Vaše subjektivno gledanje v odnosu do stvari same morda nekoliko kontrastira z juridičnimi momenti moram Vašo formulacijo le pozdraviti. Taku rečmi, pej bo! Boš vidu kašen im-prešjon boš naredu. — Ma zakej se je treba tolko kunšt-vat jen se m^rtrat jen pole ne znaš nan. ka kej si reku ne kej je reku uan? — Ej, Mihec, se vide, de ne greš sez duham časa! Zdej se ne gre več zatu, de-boš kej povedu al kej zastopu, Zdej je vse bol abstraktno. Vsaka reč ti more dat emocijo, čaki, te bom razložu, ke znam de nisi zastopu: ni treba, de kej poveš, samo moreš gledat, de fino poveš. Tudi če ni neč. če boš kej pravu, ke se hitro zastope, tu ne vela neč jen se neč ne plača. dro narobe. Pole se naštefaš gruntat jen pošleš vse nekam. Videš, tu pomeni, de ti je kuadre naredu emoejo, če reč, de je dober. — Ježeš, ježeš! ~ Ja, ja. Ma če češ, de boš kej velou, se ne smeš pestet videt, de neč ne zastopeš al pej, de se ti ne dopade. Nardiš grdo figuro. Moreš lepu gledat od leve jen od desne jen govort od ploskeu, od prostornine, od barvne harmonije, emo-tivnosti jen tdko. — Ježeš, ježeš! — Kej pej misleš, de je kar taku! Be se telo! Svet gre naprej. Vidi, ni dougo tega, ke je bla tam u Benetkah ana velika reč od kuadrou. Ta narbol fini slikarji so če prnesli ane kuadre, ke so bli narjeni ses starih žaklov jen štrac. Tolko sort blekov so sešili ukep, nomalo pošpricali ses tinto jen obejsli. Anmi, ke je nazaj, se zdi, de je vse tu naumno, ma ni. Tu je ta velika kunšt. Jen tudi zasluže se s tem. Se vide po tem, de je res kunšt. Ma alora be bla tudi midva bol po- PRIŠEL' JE ČAS POČITNIC N a mor j e ali v hribe ? ■— —— Dobro je tudi posvetovati se z zdravnikom Ježeš, Jakec, ma si ti kunšten! Ka- šacana, če be bla bol — kaku si reku? — du be se mislu! — Videš, Mihec, kaku je nardilo im-prešjon tudi nate! Znaš, temi se reče abstraktna? — Kepej! Z ozirom na neovrgljivo dejstvo, da je že izčrpan po direkciji dolo- emocija. Tista reč, ke te nardi emoejo, čen prostor za naša razmotrivanja, nam pomeni, de nekej vela. — Bo res, ja. Prou glava me boli. — Eko, videš! Poglejmo, denmo reč, u-metnost. Anbot u stareh cajteh so delali drugega ne preostane, kot da zaključimo ter zakličemo našim čitateljem ta-korekoč nasvidenje! — In sploh! Ko otrok konča šolo, mu- je treba privoščiti počitek. Tega načela se drže vse ifia-ne in ni zgrešeno.. Otrok, ki se. jfi, moral vse leto učiti, preživeti ure in ure v zgprtih prostorih, pri tem pa' se je njegovo telo še raayijalo, je resnično potreben počitka, Ker velja splošno pravilo, da je sprememba zraka najboljša, pošiljajo starši svoje otroke na počitnice čim dalje c d kraja, kjer sicer živi. Ce živi otrok stalno pri morju (na primer v Trstu), potem mu nudijo počitnice v hribih, ali pa vsaj na dežeji; nasprotno pa požiljajo starši otrok iz teh krajev, svOje na morje. Tako prvi, kot drugi ugotavljajo po končanih počitnicah uspeh teh spTememb, ki je v večini primerov zelo pozitiven. Otroci so zagoreli, rdečih lic in tudi njih telesna teža je precej zrastla. Taki otroci stopajo ▼ novo šolsko leto polni novih energij in zdravja ter jim u-cenje ne dela preglavic. Premožnejši starši lahko nudijo svojim otrokom poleg počitnic na morju, še počitnice v hribih. Takšne počitnice so brez dvoma še mnogo koristnejše. In tako pride po končanem šolskem letu do pravcatega »preseljevanja« otrok. Kdor zmore, jih pošlje na lastne stroške v razna primerna letovišča, drugi mobilizirajo raz-nV’ sorodnike, pri katerih bo otrok preživel svoje počitnice, še tretji se poslulijo raznih počitniških kolonij, ki pošiljajo otroke, pod dobrim nad- ........ NAPRAVA, KI NAM POŽRE SKORO POLOVICO ŽIVLJENJA Postelja - včera Angleška kraljica Elizabeta je v svoji večnadstropni postelji celo predsedovala sejam ministrskega sveta Človek prebije povprečno 125 dni na leto v postelji, vendar pa on o postelji zelo malo ve. Ni dolgo tega, ko so postelje še bile podobne temnicam, obkoljene s stolpičjem, okrašene z brokatom in polne baržuna. Takim posteljam je (tboljša družba« pripisovala ogromen pomen, in postelje so pogosto igrale veliko vlogo v življenju brezdelne in razvajene aristokracije. Ludvik XL je pa primer izdajal uradne razsodbe v svoji postelji, kraljica Elizabeta pa je z vrha svoje večnadstropne postelje predsedovala sestankom ministrskega sveta. Ludvik XIV. je razpolagal S 413 posteljami, ki jih je menjal, kakor drugi navadni smrtniki menjajo nogavice, kralj Rihard XIII. pa je na vsako potovanje vzel s seboj tudi posteljo. mi,mu,, HKunn, nun, ............. Hum..milim PODRUŽNICA GLASBENE MATICE V BARKOVLJAH Javni nastop gojencev dri .Grk°i;ijausico prosvetno ra ,tu° Je imelo v svojem 8‘oanem pevskem delova-u tudi glasbeni odsek, ka-dobo° *6 WCK*d skozi dolgo lan °zaslužni pevovodja Mi-(j, frertot. Poučevala sta se erahr ^,armonika. V sled ria )aue0a zdravja in name--e 'zselitve Milana Pertota kd na**a)° Pereče vprašan je, ga 0 k° nadomestil dotedanjeT čel n^USe požrtvovalnega na-*n učitelia tega odse-jCe' Našla se je lepa rešitev, [,r Je tdasbeni odsek barkov-tt)’ls|- VuTV~*-» r°ke. ^ski gojenci prešli v dobre inr fec* na*lopom je dr. Dem-T,‘vnatelj tržaške Blas-B0je Matice, pozdravil nove bi( ”ce. njihove starše jn o-Zt;ai° “bčinstuo, ki se je od-Ce j Pabilu Glasbene Mati-ku’ a se prepriča o napred-, Vladih glasbenikov. ba1J'JTed je bil zelo razgi-*ia,,,,,*aj so nas gojenci st- z ursto skladateljev *>iau4’erl dob m z njihovimi bolj zahtevrgmi , lili „ vseh nl ali a Škerjanca, Bacha, hd^Mlija, Čajkovskega, Sch%- ln ba; Brahmšh, DeBuskjj/žl i‘ Or kj[ 5^aturjana. Spored, ki je tiih * Pr* samih Uarkovlja-boij.. Zanimiv, so zabeležil« l«, 1 Oojenci tržaške centra-ako da si slišal poleg Gojenci barkovljanske podružnice šole Glasbene Matice, ki so nastopili preteklo ned el jo na javni produkciji harmonike in klavirja tudi violino in violončelo, s katerima sta nastopila Barkoplja-na, ki obiskujeta tržaško šolo. Glasbeni Matici in njenemu učitelju prof. Vodopivcu gre vse priznanje za lep nastop, ki je dokazal, da sd st gojenci skrbno pripravili in je posebno izstopilo, da to nastopali harmonikarji, pianisti, tnoiinist in utblonfeltst z majhntnii izjemami brez not. i Jake jigeste nastopi zahtevajo precejšnjega Jičenja. Ne bi i bilo na mestu, če bi navajali potanUtznike, saj je storil i vsak svojo dolžnost in žel zasluženo pohvalo. Ta nastop pa nam je p rine-Isel^tudi lepo presenečenje, | Mer nismo niti vedeli, da ima- mo v Barkovljah Evo Perto-tovo, ki razpolaga z lepo barvanim sopranom, z dobrim nastavkom in z lepo izgovarjavo. Volaričeva «Dekliška tož-bas in Ipavčeva »Ce na poljane rosa padeš sta našla v Evi' Pertotovi dobro interpre-tatorko, ki bo s pridnim u-Čenjem dosegla tisto stopnjo, ki se od nje, še začetnice, danes ne more zahtevati. Po končanem sporedu so bili vsi flOjenci postreženi s slaščicami in z oranžnim sokom, starejši pa so si privoščili kozarec belega, ki ji je navdihnit, da je naša lepa narodna pesem donela pozno v noč. R. P. Vse do 16. stoletja so plemenitaši sprejemali svoje goste v postelji, ki je bila postavljena navadno sredi velike dvorane; prisostvovali so predstavam baleta, glasbenim prireditvam, bojem med petelini in pasjim dirkam — vedno leže v postelji. Človeška domišljija je v preteklosti ustvarila najbolj neverjetne oblike postelj. Bretonci so se v svojo posteljo zapirali kakor v kakšno omaro, bavarski kralj Ludvik pa je ukazal, naj mu napravijo lčžišče v obliki katedrale. Toda vrhunec čudaštva pa predstavlja postelja, ki jo je dr. James Graham »konstruiral« leta 1789 v Londonu. To je bil »dom zdravja«. Imenoval pa se je »medicinsko - magnetično -glasbeno - svetlobna postelja«. To medicinsko ležišče je bilo namenjeno izboljšanju človekovih duševnih in fizičnih sil med spanjem. Zdravnik, ki je imel tudi smisel za trgovino, je posojal svojo »nebeško posteljo« nekemu zakonskemu paru za 50 gvi-naj na noč. Postelja je bila dolga 4 in široka 3 metre, postavljena je bila na 40 'kristalnih nogah, nad njo pa so bila mnogobarvna ogledala. Krasili so jo kipci Ku-pida, Psihe in Hymena, ki so v rokah držali prižgane baklje, na glavi pa so imeli vence iz prirodnih cvetic m dresirane bele golobe. Posebne orgije so v teku vse noči predvajale «nebeške melodije«. Odeje so bile polnjene s cvetnimi lističi in sivko, z vzhodnajškimi par-femi in žimo čistokrvnih konj. Nad odišavljenim vzglavjem je pisalo: «Plodite se in se množite!« Moda takih in podobnih postelj se je hitro razširila po Angliji. Reakcija puritanstva, ki se je razširilo v začetku tega stoletja, pa je šla v povsem drugačni smeri in je težila k temu, da se postelje čim manj vidijo in da se o njih Čim manj govori. Skrivali so jih pod velike naslanjače, mize in stolice. Prve zložljive postelje so se pojavile vprav zaradi te pretirane sramežljivosti in obzirnosti Angležev na začet1 ku tega stoletja. Sodobna tehnika je povsem spremenila posteljo modernega člbveka. Naša postelja je vedno večja in opremljena s pnevmatičnimi žimnicami, električnimi odejami in drugimi iznajdbami. Zaradi svoje komoditete so si ljudje vgradili v posteljo tudi majhno pomožno biblioteko, prostor za obleko ali tajna vrata. Danes opremljajo postelje z radijskimi aparati, televizijskimi aparati, vžigalniki, miniaturnimi bari s hladilnikom, z omarico za pr- vo pomoč, grelcem za kavo, z električnim brivskim aparatom, s toaletnim priborom, kremensko lučjo in celo s projekcijskim aparatom, ki z mikrofilmom reproducira na stropu vsako stran knjige, ki jo čitamo. Izdelali so žim-, nice, ki oddajajo razne melodije, melodije, ki se menjajo na vsak obrat telesa; nihajoče postelje, ki zazibljejo človeka v spanje; žimnice, opremljene s priborom za masiranje in vibriranje; naprave za dviganje nog ali kolen, grelce za noge, s termostati; plastične blazine, ki jih v času poletne vročine polnijo s svežo vodo; posebni filtri proti prahu za alergične ljudi, plastične maske proti smrčanju in postelje s šumenjem morskih valov, ki vas uspavajo. Nekatere postelje imajo posebne plošče z vrsto stikal in gumbov, kakor pri letalih. Vse to služi za urejevanje toplote, vlage, za zračenje prostora, odpiranje in zapiranje posameznih vrat in oken v sobi itd. Vendar pa je domišljija posameznikov presegla vse, kar so razne družbe mogle predvideti. Neki objesten a-merifki multimilijonar je naročil pri nekem tapetniku novo žimnico, ki bi morala bi. ti do najmanjše pičice enaka žimnici, ki jo je uporabljal že dolgo let. Da bi bil temu kos, je tapetnik moral napraviti topografsko karto žimnice in celo odlitek! Neki drugi ameriški tapetnik je moral izdelati najbolj nenavadno posteljo na svetu. Ta postelja Je bila namenjena naročnikovi tašči! Teda druga stran žimnice je morala biti brezhibno udobna. Ta druga stran je bila namenjena naročnikovi materi. Neka hollywoodska igralka je zase naročila posteljo, žimnico in odeje v obliki srca, medtem ko je neki znani politik zahteval, da mu izdelajo okroglo posteljo. Po mnenju zdravniških nica najmanj 18 om daljša od človeka, iki na njej leži; da se na pritisk prsta vda, a da se takoj nato povrne v prejšnje stanje. Pod pritiskom telesa se ne sme preveč vdati in mora imeti trdne robove. Ljudje, ki imajo Veliko glavo in ozka ramena, morajo uporabljati nizke blazine; tisti pa, ki imajo široka ramena in zlasti če spijo na boku, pa morajo imeti debele blazine, medtem ko om, ki navadno spijo na trebuhu, ne smejo uporabljati strokovnjakov mora biti žim- | blazine. zorstyo«m in zdravniško kontrolo, na počitnice na tiorje ali v hribe, kot je pač otrokovemu zdravju najbolj primerno. Ne drži namreč — in to naše matere že vedo — da lahko počitnice v kakršnem koli kraju otroku vgdno koristijo. Vsak počitek in gibanje na prostem zraku sta koristna. Toda šibkemu in živčnemu o-troku bo letovanje na morju prej škodilo, kot koristilo. Zato se matere po navadi posvetujejo z zdravnikom, kje bi njihovim otrokom najbolj ustrezalo in tja jih potem pošljejo, pa četudi predstavljajo takšne počitnice zanje žrtev in velik izdatek. Otrokovo zdravje je glavno! Toda počitnic so željni (in so jih-tudi potrebni) tudi o-stali,’ ki jih ne moremo imenovati več otroke. Tudi dijaki in študentje so potrebni počitka in miru, čeprav morda ne v tolikšni meri, kot njihovi mlajši bratci in sestrice. In tako morajo starši misliti tudi na te in jim po svojih močeh nuditi primerne počitnice. «Kaj je res nujno, da mora vsak otrok, naj bo velik ali majhen, na počitnice? Jaz in sploh moja generacija smo zrastli brez tega. In vendar smo še kolikor toliko zdravi in trdni, naši otroci pa so živčni in slabotni.« To so bile besede / stare matere, ki je spremljala svojega vnučka v počitniško kolonijo in pič preveč je nismo prepričali s svojimi besedami, da. so časi sedaj drugačni, da terja življenje od otrok danes mnogo več, da je že način življenja drugačen in da vse to vpliva na zdravje otrok, ki so zato mnogo bolj potrebni spremembe in počitnic. Mladina seveda ne misli na •olske počitnice kot na čas. ko je treba počivati, temveč bolj na to, kako bi jih izkoristila, da bi se čimbolj razvedrila in zabavala. Prvo kar si želi in kar hoče doseči je potovanje v tuje kraje, Ce ni denarja, pa tudi z «autosto-pom«, kot imenujejo tak način potovanja. Hvale vredna iniciativa, ki se je še bolj kot pri na« razvila v deželah Srednje in Severne Evrope Mladina vidi svet, se spozna z življenjem v drugih deželah in se pri tem mnogo koristnega nauči. Toda še mnogo bolj koristna je iniciativa, o kateri smo dosti čitali prav v jugoslOvan. skih časopisih. Gre namreč za to, da se šolska mladina za' posli v počitnicah v kakšni priložnostni službi. S tem si nekaj zasluži in si tako po maga do zaželenih počitnic na morju, v hribih in tujini, ali pa si pomaga s . prislužemm denarjem pri nadaljnjem študiju. Službe po navadi niso iittHiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiHiiMiiiiiiiiiiMMiiiiimitiiiiiliiiiiiiiiiiiittliiiiiiiiiitiiiiiiiimmiiimiiiiiiiiMiiiiiHiiifitiiimiiniiiitiiiitiiimiiiitiiititii odna revija v Trstu V Trstu bo nocoj posebna modna revija. Na njej ne bodo predstavili modelov raznih modnih hiš, temveč bodo razstavljene obleke, plašči, bluze in kostimi-izdelki mladih deklet, ki so se udeležile nagradnega natečaja tovarne uSingers (tovarna šivalnih strojev) za , najlepšo in najbolj originalno obleko. eManekenkes, kot jih lahko upravičeno imenujemo lsaj bodo, četudi prvič v življenju, nastopale v tem poklicu) so že prispele v Trst. S seboj so seveda prinesle obleke in plašče, za katere so bi- le nagrajene in ki si jih bo- novim barvanjem še na dru- gih tkaninah, ker ni nova tkanina iz plastiki primerna za poletne ali oečerne obleke. y Angliji, je spet druga modnh novost. Pred dnevi se -v do lahko nocoj ogledale tudi Tržačanke. Nobena izmed, teh deklet ni po poklicu šivilja, temveč se ukvarjajo s šivanjem le v toliko, da si lahko same m po svojem okusu napravi- , jo obleke. Med nagrajenkami I je na primer tudi 22-letno dekle iz Turina, ki je po poklicu geometer, a se bo kasneje posvetila še vse drugačnemu poklicu, ki je med ženskami bolj redek in sicer šoferskemu poklicu. Druga nagrajenka je že mati dveh otralt, ki pa se je naučila šivati, ker jt je to pri otrocih zelo prav prišlo. Najmiajša nagrajenka je neko sedemnajstletno dekle, doma iz Lecce, ki hodi še v gimnazijo in ki si želi, da bi lahko postala po končani šoli manekenka (pravijo, da ima za to vse pogoje). težke, niti zahtevne. A fant ali dekle sta vendarle ponosna, ko prineseta ob koncu meseca domov svojo plačo. Na počitek niti ne mislita, saj j« občutek, sa.mostojnosti in samozavesti vse prelep in pre-mikaven. Tako imamo že v Sloveniji sedaj v počitnicah vrsto prometnih stražnikov, uradnic, otroških negovalk in delavcev, ki so sicer študentje, a so izkoristili počitnic* za delo v poklicu, ki se jim zdi najbolj primeren ali vsaj najbolj donosen. Kot smo že rekli, gre za vse pohvale vredno iniciativo. Mladina začne spoznava-ti življenje, postaja samostojnejša ter zna bolje ceniti napore svojih staršev, ki ji omogočijo študij in s tem možnost za boljše življenje. Ce ji pri tem ostane še kaj časa za počitnice na morju, ali v hribih, potem to delo ne bo škodilo niti njenemu zdravju niti njenim živcem. Zato po našem grešijo tisti starši, ki mislijo, da morajo nuditi svojim odrasiim otrokom samo zabavo in razvedrilo ter se ne bi smeli dotakniti nobenega dela, češ da j* študiranje že dovolj napota no delo. To, kar jim danes z vsem srcem in rade volje nudijo, bodo jutri primorani nadaljevati ,sicer se bodo otroci pritoževali ter bodo postali vedno bolj zahtevni in objestni. Nič napačnega ni, č* mladina začne spbznavati življenje že takrat, ko je v šoli. To ji bo v bodoče samo koristilo. KUHINJA Vinska torta 4 rumenjake in 30 dkg sladkorja pol ure mešamo, med mešanjem pa počasi kapljamo v zmes 10 žlic vode. Nato dodamo 10 dkg zmletih orehov, 20 dkg moke in pol pecilnega praška. Na kraju primešamo še sneg 4 beljakov. Ko je torta pečena, jo prerežemo in namažemo v sredini z marmelado ali drugo kremo. Tudi gospodinjam bodo priznali poklic V Zvezi ženskih društev Jugoslavije in na Centralnem zavodu za napredek gospo- dinjstva, že delj časa razpravljajo o priznanju gospodinjskega poklica. Pravijo, da bodo osnovni predpisi o gospodinjski strokj sprejeti ie v kratkem, ker se že konkretno razpravlja o predlogu, ki ga je izdal leta 1906 Zvezni izvršni svet, in ki določa posebne ukrepe za ureditev gospodinjskega poklica. Nekatere stvari so že urejene. Z novim šolskim letom bo baje vsaj ena ob obstoječih enoletnih kmetijsko-gospodinjskih šol v Sloveniji preurejena v strokovno šolo s praktičnim poukom za gospodinjske poklice in bo vpisala nove učenke kot prvo generacijo bodočih kuharic ali gospodinj, ki bodo v treh letih dosegle kvalifikacijo. Seveda ostaja nerešenih ie vrsta vprašanj, ki spadajo k ureditvi gospodinjskega poklica; vendar so jugoslovanska žene prepričane, da jim bo to v čini krajšem času uspelo. Poleg teh manekenk in njihovih oblek, za katere so bile nagrajene, bosta na modni reviji sodelovala še poznani napovedovalec italijanske.- televizije Emo Tortora in napovedovalka Fulvia Colombo. Torej bolj kot zanimiva modna revija, ki si jo bo hotela ogledati vsaka Tržačanka. In še nekaj novosti .fg, modnega sveta. Iz Amerike je pri-šla vest, da so iznašli posebne vrste plastično tkanino, ki jo lahko po mili volji prebarvamo, Poleg tkanine dobimo namreč še nekaj stekle ničk različnih barv, Zadostuje, da tkanino pomočimo u posebno kislino, ki ji odvzame v nekaj minutah prvotno . bar. vo, nato pa jo takoj pomočimo v zaželeno barvo. V nekaj minutah je tkanina suha ter jo lahko po mili volji rabimo. Praktično izzveni vsa stvar takole: zjutraj imamo na primer obleko svetlomodre barve, popoldne pa lahko nosimo isto obleko na primer v rumeni, ali rdeči barvi. Tkanina se ne kvari in tudi ne pušča barve (tako vsaj za-Lepa poletna obleka, pri kat-ri Je slavni okras vzorec na trjujejo ekspertiJ! Pravijo, da tkanini. Kot vidimo, niso v. modi skrno »vrečaste« obleke 1 bodo poskusili sedaj s takšnim la princesa Margaret s suetlo rutnčnbrii nogavicami. 'Angle-šlee'dame so jfrvi trenutek zavihale nos — takšne nogavice jim niso bile prav nič ušeč. Toda bolj ko so gledale princeso, bolj se je njihov sodno s« Dva obiska v Jugoslaviji V preteklem mesecu so obiskale Jugoslavijo indijske žene in pa šefinja inozemskega oddelka v ministrstvu za delo na Švedskem, Agda Roes- do teh nogavic spreminjal. In | sel Prve SQ bile gJsti Zv„e ko je bilo dirke konec, so | ženskih društev ter so obiska-bile tudi dame že prepričane. | ]e razne ustanove, tovarne in zavode v Sloveniji. Po končanem obisku so izjavile, da so bile povsod toplo sprejete ter da jim bodo ostali dnevi, ki so jih preživele v Sloveniji, vedno v najlepšem spominu. Gospa Roessel, k: zavzema tudi v Organizaciji združenih narodov vidno mesto, je bi-ia v Jugoslaviji na zasebnem obisku. Vendar je izrabila tudi to priložnost za razgovore z vidnejšimi jugoslovanskimi ženami, s katerimi je razpravljala o raznih ženskih problemih. aa so rumene nogavice res najlepše nogavice na svetu. In trgovci niso zamudili lepe priložnosti. Ze čez nekaj dni so bile v vseh trgovinah razstavljene ne samo rumene, temveč tudi nogavice drugih barv, ki so jih angleške dame z velikim navdušenjem kupovale. Moda se morda ne bo obnesla— toda vse je odvisno od princese Margaret, ln če se pojaui prihodnjič v črnih nogavicah — bogve če angleških dam zopet ni bo pretentala želja, da bi ji sledile. — Ko sem pri tebi mi srce drhti . .. — Hm, verjetno gre za e ndokarditisl 3. julija 1958 Goriško-beneški dnevnik Seja odbora pokrajinskega sveta Država bo odpravila zemljiški davek kmelovalcem v Krminn in v Dolenjah Ta ukrep je sprejela, ker so kmetje utrpeli veliko škodo zaradi lanskega mraza - Kdaj bo sledil enak odlok za oškodovane slovenske vasi? Na torkovi seji pokrajinske-1 odločitev pokrajinskega zdrav- ga odbora so podrobno govo' rili o škodi, ki jo je povzročila povodenj v nekaterih občinah naše pokrajine, in sicer v Dolenjah, Villessu, Ro-mansu in Skocijanu ob Soči. Odborniki so izrazili upanje, da bo vlada priskočila na pomoč prizadetim kmetovalcem, posebno s tem, da jim izbriše zemljiške davke, in sicer zaradi tega, da se bo tudi pokrajinska uprava odpovedala pokrajinskim dodatnim davkom na zemljišča. Odbor je sklenil počakati s podelitvijo pomoči prizadetim kmetovalcem, dokler pristojni tehnični izvedenci ne ugotovijo dejanske prizadejane škode. Nato je pokrajinski predsednik odv. Culot obvestil odbornike, da se je z nedavnim odlokom vlada odpovedala zemljiškim davkom, ki bi jih morali plačati kmetovalci iz občin Dolenje in Krmin, ki so bili prizadeti od lanskega mraza. Odborniki so sklenili, da bodo predložili na prihodnji seji pokrajinskega sveta v odobritev predlog, naj se tudi pokrajinska uprava odpove dodatnim davkom na zemljišča v teh dveh občinah. Nato so odborniki odobrili nekaj važnih odločb glede bolničarjev v pokrajinski umobolnici; uradnikom iste bolnišnice so odobrili enotni urnik v mesecih julij in avgust. Odobrili so tudi izdatek 300.000 lir za nabavo nove namakalne priprave na kmetijskem posestvu umobolnice. Nadalje je predsednik obvestil prisotne odbornike, da se je 26. julija vršila dražba za nabavo mesa umobolnici, za letošnjo drugo polovico leta. Zmagali sta podjetji Marčelo Turuš iz Sovodenj za vsoto 4.800.000 lir in Mario Pettarin iz Moše za 1.200.000 lir. Daljšo razpravo so imeli odborniki o novem šolskem poslopju v Ulici Diaz, kjer bo v kratkem nastanjena srednja tehnična šola. Odborniki so o-dobrili izdatek 800.000 lir kot tretji obrok iA nadaljevanje notranjih instalacijskih del. Nato so odborniki razpravljali o delih umetniškega značaja v isti stavbi, a ker so finančna sredstva na razpolago omejena, bodo vprašanju posvetili eno izmed prihodnjih sej za podrobnejšo proučitev. Nato so odobrili izdatke za zgraditev nekaterih postajališč na obmorski cesti Belvedere -Gradež, izdatek 12.700.000 lir za obnovitvena dela na pokrajinski cesti Tržič - Zagraj - Videm, nato so še izdali dovoljenja za namestitev reklamnih napisov ob pokrajinskih cestah. 33.000 lir so dodelili pokrajinskemu odboru za borbo proti malariji, 530.000 lir pa so sklenili izdati za nakup potrebnega materiala za borbo proti muham, ki ga bodo razdelili po občinah na podlagi nika. Sklenili so tudi, da bodo v bližnji prihodnosti izdelali podroben načrt za borbo proti muham v prihodnjem letu, ki jo bo potrebno voditi po modernejših načelih. Pokrajinskemu turističnemu zavodu pa bo morala dati pokrajinska uprava kot prispevek za tekoče leto 750.000 lir. Avgusta dogradijo telovadnico na Rojcah Z velikim bagerjem že nekaj dni urejujejo prostor pred telovadnico CONI na Rojcah. Telovadnico z obsežnim športnim parkom bodo uredili do avgusta, tako da bo s prihodnjim šolskim letom že služila svojemu namenu. Glavni vhod je nasproti železniškega pod- voza. Pred njim bo okoli 2.000 kvadratnih metrov velik prostor, zasajen s travo in cvetjem ter preprežen s potmi. V CRDA V TRŽIČU V nedeljo splavijo motorno ladjo Stelvio V nedeljo bodo splavili v tržiški ladjedelnici CRDA motorno ladjo Stelvio, ki jo gradijo za družbo Adriatica di Navigazione. Ladja je dolga 96 m, široka 16,20 m, pri poveljniški kabini je visoka 9,75 m, izpodriva 435Q ton, brzina 16 vozlov na uro. V soboto so pričeli graditi za družbo Panama Transport Company osmo petrolejsko ladjo, medtem ko bodo v kratkem izročili lastnikom Esso Windsor. Videmski sporazum v ‘ maju Izvozili za 154 milijonov uvozili za 82 milijonov lir Porast trgovine naše pokrajine z inozemstvom Na podlagi videmskega sporazuma o blagovni izmenjavi med obmejnima področjema smo v mesecu maju izvozili blaga za 154,8 milijona lir, u-vozili pa smo blaga za 32,3 milijona lir. V mesecu maju je trgovina zabeležila manjši promet kot prejšnji mesec. Prodajala so se predvsem oblačila. Razprodaj blaga ob koncu sezone ni bilo. Se vedno pa se zelo u-porablja prodaja na obroke, čeprav prinaša precej težav. Zunanja trgovina pa je zabeležila nekoliko porasta. Iz naše pokrajine smo izvozili v Avstrijo za 766.000 lir volnenih jopic, za 179.000 lir dežnikov in za 406.000 lir bombažnih tkanin; v Eritrejo smo izvozili za 430.000 lir bonbonov, v Nemčijo za 478.000 lir marmornatih plošč, v Indijo vagonov - cistern za 62,5 milijona lir, na Malto pletene stolice za 300.000 lir, na Švedsko pa beluše za 4.623 lir. «»------ O Nasprotno kot je bilo predvideno, bodo odprli kolonijo za otroke otroških vrtcev v Villi Sereni jutri v petek 4. t. m Iz poročila trgovinske zbornice za maj Povečanje industrijske proizvodnje in znižanje prometa v pristanišču Zastoj v trgovini na drobno - V primeri z lanskim majem se je občutno povečalo število nočnin tujih turistov IHHifIHHMUlIHUHIHIHHIHHIIIUHHHHIHMHimfHniHHHHHHHHHIHIHHMHIHHHHHHHHHHHHfllHIHItllHIIIIHHtIHIIIIiHIHHHHHHHHHHIIII S sinočnje seje obč. sveta v Sovodnjah Letna naj se najemnina za lovišče poviša na pol milijona lir Sedaj prejema občina za svoje bogato lovišče borih 53.000 lir Sinoči je bila seja sovodenj-skega občinskega sveta, na kateri so odobrili nakup 100 kub. m gramoza za popravilo cest. Ob tej priliki so nekateri svetovalci izrazili željo, da bj se popravile občinske poti. Določili so, da bo šel danes cestar na Peč popravit poti, ki jih je razrila voda. Odobrili ca nakup 90 m betonskih cevi, za katere bodo dali okrog 50.000 lir, za ureditev obcestne kanalizacije spodnjega dela Sovodenj. Delo pa bodo opravili delavci delovnega središča. Odobrili so tudi nakup dveh dežnih plaščev po 14.500 lir za občinskega obhod-nika in cestarja. Obsežna diskusija je nastala okoli najemnine za lovišča. Svetovalef Andrej Temjič je, takoj predlagal, naj se najemnina za lov poviša, ker lovi v sovodenjskem lovišču zelo malo domačih lovcev. Zupan Jožef Ceščut je povedal, da prejema občina za lov 53.000 lir in da je v vsej sovodenj-ski občin; kakih 40 lovcev. Občina ne more dokončno odločiti, kolikšna naj bo najem-nina, ampak samo lahko predlaga, da bodo v Rimu zvedeli za njene težnje. Najprej se je predlagalo, naj bi najemnino iz leta 1938. ko je občina prejemala okrog 1.500 lir, povišali stokrat. Ker bi prejela občina s tem poviškom 150 tisoč lir, kar bi bilo odločno premalo, so se svetovalci približali začetnemu predlogu svetovalca Tomšiča, naj se najemnina za lov določi v znesku 900.000 lir, ker je lovišče zelo bogato. Po daljši diskusiji so se sporazumeli za 500.000 lir letno. Odobrili so dalje, naj ob- čina doda še kakšnih 30 do 35 t vd. Pizzignacco; 80-letni dela-tisoč lir k 30.000 liram, ki jih | vec Arcangelo Apostoli. •iininiiiiiMiiiiiiiiiiimiiniiiiiniiiMiiiiiiiiiiMiiiitiMiiiiMiiiinumiiifMfiiiMimiiiiMiMimMM ŠOLSKI USPEHI na nižji sre Šolski uspehi na nižji srednji šoli s slovenskim učnim jezikom v Ul. Randaccio v Gorici: I. A in B Izdelali; Karel Cernic, Marij Gergolet, Drago Kocman, Peter Komac, Leopold Mervič, Božidar Tabaj, Robert Terpin, Marija Figelj, Radika Hmeljak, Dragica Klanjšček, Milojka Klanjšček, Jerica Koren, Tatjana Korošec, Vladimira Perso-lja, Stana Peteani, Ema Simčič, Slavka Valentinčič, Vanda Velušček; popravljalni izpit jeseni i-majo; Branko Ambrosi, Ladislav Boškin, Vojko Devetta, Alojz Markočič, Zmagoslav Milič, David Mukulus, Aldo Persolja, Boris Tence, Stanislav Hvala, Ksenja Miklus, Tatjana Šekli; zavrnjen je en dijak. II. razred Izdelali: Branko Kuzmin, E- mil Radetti, Andrej Saksida, _ _________ ________ Irma Barbarino, Miroslava na služba, družinski davek), šček, Marija Lavrenčič, Lucijan Pelizzo, Vojko Pertot, Danijel Pintar, Ernest Quinzi, Jordan Zavadlav, Bogdana Bau-ciar, Norma Bonini, Ana Ca-nali, Olga Cernic, Anka Di Battista, Marta Maria Erzetič, Antonia Figelj, Cvetka Gomi-scech, Teodora Koshuta, Marija Lapanja, Helena Leopu-scech, Lucija Makuc, Natalija Nardin, Iva Nabergoj, Jožica Pelicon, Severina Peric, Gra-cijela Ricca, Marija Rutar, Gracijana Sinicco, Daša Tomasi. Sklepi odbora PSI v Ronkah Odbor sekcije socialistične stranke v Ronkah je sklep*.’ na svoji zadnji seji, poglobit« obravnavanje perečih občinskih vprašanj (vodovod, cest. no omrežje, občinska električ. Braini, Zmaga Carara, Katarina Černigoj, Metoda Coscut-ti. Nadja Gravner, Ana Kom-janc, Helena Knez, Franka Kunej, Danila Šuligoj, Emilija Visintin, Katarina Visintin; popravljalni izpit imajo: Vojko Bassa, Dominik Grillo, Valter Hvala, Lucijan Kogoi, Darij Leghissa, Marijan Mikulus, Nadja Sosterčič; zavrnjena sta dva dijaka. III. A in B K nižjemu tečajnemu izpitu so pripuščeni; Ivan Berdon, Franko Bram-binella, Anton Buzzinelli, Danilo Cotar, Ivan Franko, Karel Gergolet, Jožko Gruden. Edvard Hlede, Vladimir Klanj- je dobila od prefekture za popravilo poda v zdravniškem ambulatoriju. Kmetovalcu Ma. rušiču Iz Rupe so sklenili povišati letno odškodnino za prehod čez njegovo zemljišče k napajališču od »edanjih 5 tisoč na 8000 lir letno. Prav tako so odobrili povečanje stroškov za ureditev spodnjih prostorov v županstvu in namestitev ograje za 500.000 lir tako da bodo ta dela stala okrog milijon 300.000 lir. Po zakonu so določili nagrado za župana v znesku 10.000 lir mesečno ter podaljšali pogodbo za eno leto podjetju Bozzind in Gionchetti, ki bo pobiralo trošarino proti plačilu 16 odst. izterjanega denarja. Na konci/ lo se pogovorili še o asfaltiranju »ovodenjske ceste od »Kamna« do Rubij. Neka posebna kemijska zmes, ki bi jo županstvo kupilo, bi stala okrog 4 milijone lir, delo samo pa bodo morda opravili s prispevki sklada za zimsko pomoč. «»------ Lambretist podrl kolesarko s Peči 21-letna Romana Petejan s i Peči, Ul. Rismondo 46, je bila včeraj ob 13. uri žrtev cestne nesreče pred kavarno De Rocco na Korzu Verdi. Pe-tejanova je sedela na lastnem kolesu na nasprotni strani ceste pred omenjeno kavarno, ko se je vanjo zaletel iz neznanih vzrokov lambretist, ki je pravkar zapeljal na Korzo iz Ulice Santa Chiara. Lambretist, 39-letni Redento Pe-ressin, pek v Ulici Morelli št. 49, in Petejanova sta padla. V bolnišnici Brigata Pavia, kamor so ju prepeljali z nekim avtomobilom, so Petejanovi u-gotovili le nekaj prask na levi nogi in so jo takoj odslovili. Hujše je stanje Peressina, ki je dobil pretres možganov, živčni pretres in rano na čelu. Ozdravel bo v osmih dneh. Na kraj nesreče so prišli a-genti prometne policije. Kolo Petejanove je bilo precej poškodovano. Poročili so se; finančni stražnik Cornelio Mellerio in delavka "Teresa Stacul; tehnik Sergio Galiussi in delavka Giulia Makuc; u-radnik Bruno Caneva in učiteljica Ada Masserotti; čevljar Antonio Michelussi in gospodinja Emila Gomiscecb Oklici: pek Ezio Massari in delavka Anna Maria Raguzzi; delavec Guido Paoletti in šivilja Iolanda Franceschinis; mizar Guido Pillon in gospodinja Bruna Caron; agent javne varnosti Attilio Bettiol in gospodinja Ada Figar; šofer Giovanni Simi in gospodinja Genovef f a Vrizzi; mehanik Benito Parisi in gospodinj« Corina Fornasir, oficir orožnikov Efrem Campese in urad nica Marisa Fitacco. ki so nujno povezana s pro-fekturnim komisarjem, ki sedi že nekaj mesecev na županstvu v Ronkah.. Odbor je ugotovil, da bi bilo nujno potrebno sklicati čimprej občinske volitve v Ronkah, ker je odpadla zapreka političnih volitev, kj jo je utemeljil notranji minister Tambroni t svojem odgovoru poslancu Ma-rangoneju, ki je načel to vprašanje v poslanski zbornici. Odbor je tudi sklenil, izvesti široko akcijo za sklicanje čimprejšnjih volitev in navezati stike s političnimi silami, ki se zavzemajo za obnovitev zdrave in demokratične ob- I let delavec Jožef Kovic; 56-činske uprave. ' letna gospodinja Maria Miani Slabo mu je postalo Včeraj opoldne je 69-letne-ga Giovannija Milanesa iz Svetogorske ceste 99 prijela slabost v neki gostilni poleg njegovega bivališča. Z rešilnim avtomobilom Zelenega križa so ga prepeljali v bolnišnico pri Rdeči hiši na zdravljenje. Rojstva, smrti in poroko V fforiški občini se je v tednu od 22. do 28. junija rodilo 14 oseb, umrlo jih je 10, poroke pa so bile štiri. Rodili so se: Alessandro Faganel, Maurizio Bigatton, Manuela Šuligoj, Paolo Citti, Carmela Gerin, Rosa Romeo, Roberto Medeot, Alessandro Della Vedova, Mario Ballaben (mrtvorojen), Stefano Piani, Anna Cecchini, Silvano Calligaro, Gianfranco Marega, Laura Bregant. Umrli so: 69-]etna gospodinja Alessan-drina Ferraris por. Cabiat5; 80-letni industrialec Antonio Dell'Angela; 54-letna gospo-dinja Maria Ciuciat por. Tra-ghin; 65-letni upokojenec Giuseppe Pasquale; 42-letni kmetovalec Vladislav Pavšič; 81-letni upokojenec Bartolomeo 01iv*»ri; 35-letni agent civilne policije Luigi Russian; 59- Telefonske številke ki se večkrat rabijo Bolnišnica Brigata Pavia 3163, bolnišnica pri Rdeč: hiši Zeleni križ 2648, mestna policija 2427, gasilci 2120, agencija Applani 2268, občinska podjetja 3136, kvestura 2151, (3000 — klicati samo za primer velike nevarnosti), poveljstvo karabinjerjev 2751, letališče 3318, Telve — urad za popravila 19, Telve, informacije, točen čas 12, Telve — medkrajevna 10, obmejna policija pri Rdeči hiši 2931, potovalna agencija IOT 3838, Primorski dnevnik 3382, SKGZ — ZSPD 2495, Delavska zbornica 2772. Kino v Gorici CORSO. 17.15: «Manuela», P. Angeli in P. Armendariz. VERDI. Zaprto zaradi letnih počitnic. VITTORIA. 17.30: »Čudoviti plena, M, Monroe in R. Mit-chum, cinemascope v barvah. CENTRALE. 17.00: «Fedra», E. Penella in E. Diordado. Mladoletnim vstop prepovedan. MODERNO. Zaprto zaradi poletnih počitnic. —o» — DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Alesani, Gosposka ulica 12, tel. 2268. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo tem. peraturo 25 stopinj ob 15.30 uri, najnižjo pa 18,4 stopinje ob 4.30. Tržaška trgovinska zbornica je objavila običajno redno mesečno poročilo o gospodarskem položaju v posametznih gospodarskih sektorjih v maju; Industrija: V podjetju ILVA so v maju proizvedli 12.318 ton litega železa (13,2 odst. več kot v aprilu), 5.487 ton jekla (54,6 odst. več) in 5.013 ton jeklenih plošč (4 odst. manj). Tržaške čistilnice mineralnih olj so predelale 96.013 ton surovega mineralnega olja in 13.2 odst. več kot v maju 1957. Tržaška konop-ljarna je izdelala 2.965 stotov tkanin iz konoplje in je bila njena proizvodnja za 3,8 odst. nižja kot v istem mesecu lanskega leta. Tovarna vžigalic pa je napravila 77,6 milijonov vžigalic ali 13 odst. manj kot v maju 1957. Trgovina: Trgovina na drobno je zabeležila le za kratko dobo nekoliko boljše prodaje sezonskega blaga, ki so se o-mejile izključno na oblačila in čevlje. V trgovini na debelo pa so bile slabe prodaje svinjskega mesa in masti, običajne prodaje jajc, zastoj na trgu z vinom ter nekoliko živahnejše povpraševanje po sladkorju. Trg z nepremičninami: Zabeležili so 232 kupoprodaj v prijavljeni vrednosti 316 milijonov lir, medtem ko so v maju 1957 zabeležili 260 kupoprodaj v prijavljeni vrednosti 256 milijonov lir. Promet: Pristaniški- promet tržaškega pristan;.šča je dosegel 326.525 ton in je bil za 15,7 odst. nižji od prometa aprila (387.276 ton) ter za 27.3 odst. nižji od prometa maja 1957. Železniški promet pa je dosegel 242.297 ton in je bil za 4.3 odst. nižji od prometa a-prila (253.295 ton) ter za 28,3 odst. nižji kot železniški promet v maju 1957. Kredi t: Število zastavljenih predmetov se je povečalo za 1,8 odstotkov, njih vrednost pa za 1.9 odst. Finance: Takse na poslovni promet so znašale 700 milijonov lir (od katerih 515 milijonov lir IGE), v istem mesecu 1957 so znašale takse 716 milijonov lir (IGE 517 milijonov lir). Turizem: V maju so zabeležili 36.494 nččnin italijanskih in 16.125 nočnin tujih turistov. V primerjavi z majem 1957 so zabeležili povečanje nočnin tako italijanskih (9 odst. več) kot tujih turistov (19,8 odst. več). Zaposleni in orezposelni: 31. maja je bilo 88.410 zaposlenih oseb in 604 oseb zaposlenih več kot 30. aprila 1958. V primerjavi s stanjem 31. maja 1957 pa je bilo število zaposlenih za 0,6 odst. nižje, ker je bilo takrat zaposlenih 88.946 oseb. | VPRAŠANJA IM ODGOVORI B. R. vprašuje: Moj še ne la za edino zveličavna, da mo- dveletni otrok je zadnjič sam vzel nekaj koščkov narezanega fižolovega stročja in bučk (bilo je pripravljeno za zelenjavno juho in še surovo) ter zadel to jesti. Opazila sem šele, ko je že skoraj pojedel. 2e prej je otrok rad jedel surov grah in sem mu pustila in nimam nič proti temu, če je poleg sadja tudi to ali eno surovo zelenjavo. Hotela bi samo vedeti, kaj lahko je in predvsem, česa ne sme. Mislim, da bi kolikor toliko izčrpen odgovor na to vprašanje mogel zanimati marsikatero mater. Splošno je namreč znano, da nekateri otroci Brezposelnih je bilo 31. maja letošnjega leta 15.293 in i ra(j; je(j0 SUrov paradižnik manj kot 30. aprila V pri- korenje Torej. kaj ae !ahko merjavr s stanjem 31. maja 1957 pa je bilo brezposelnih 820 ali 5,1 odst. manj, ker je bilo takrat zabeleženih 16.113 brezposelnih. jedo in česa ne smejo? Odgovor: Moderna medicina že dolgo odstopa od pravil, ki so še pred nedavnim velja- ra otrok jesti strogo predpisano, kalorično in vitaminsko točno preračunano hrano. Novejše stališče izhaja iz dejstva, da nam vitamini še niso odkrili vseh svojih skrivnosti, geprav je o njihovi sestavi in delovanju na človeški organizem veliko znanega. Mnogo vitaminov je možno sintetično sestaviti, znanost je v tem pogledu napravila v zadnjih letih ogromen napredek,, toda čeprav je delovanje nekaterih snovi skoro docela raziskano, ni mogoče reči, kaj na tem področju še ni odkrito. V nekaterih državah so pediatri uvedli v otroške vrtce no« način prehrane. Namesto enotnega jedilnega lista so dali otrokom raznovrstno hrano in vsak je lahko izbiral, kar mu je bolj prijalo. Zanimivo pri vsem tem je bi- lllllllllllllllllllllllllllHIHHIIIIIIIItllHIHHIIIUUnillllltlllllllllHtllllltlllHIIHIHtltllllllllllllHIllItinillttlllllllllHMIIIHItlllHtlllllllllHIItllllllllUII Izpred prizivnega sodišča Zanimiva razprava o lepakih ki na| bi bili «tendenciozni» Sodišče je potrdilo obsodbo prve stopnje, toda obsojenec in njegov zagovornik bosta gotovo vložila priziv na kasacijsko sodišče 16 septembra larii so bili I bilo toliko, kolikor jih je na-nalepljeni po Gradežu lepaki vajal lepak, ranjenih pa je bi-z naslovom «Dovolj je krvi».' lo celo več), vendar naj bi PREDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na «Primorski dnevnik* Pošljemo vam ga v ka-teriiko.i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevna naročnina Lit. 300,— Telefonirajte na št. 37-338 Razglas je bil kratek in se je glasil; «V pokrajini Brindisi ,ie policija streljala proti vi nogradnikom, ki so zahteval! ukrepe proti vinski krizT. Tv ie kmetje so bili ubiti in dva 'anjena v S. Donaci, drugih Det ranjenih pa je bilo v Pie-tru Vernoticu. Oni niso zahtevali drugega kot pravično pla čilo za svoje delo in za svoj pridelek. Dovolj je sile proti -•elavceml« Se istega dne so aretiral: tajnika krajevne organizacije komunistične partije Lorenza Menichina z Oberdankovega ti ga v Gradežu, ki je bil nemudoma obtožen a) kršitve člena 656 kazenskega zakonika, ker je z lepaki razširil neresnično in tendenciozno vest :n b) kršitve čl. 2 in 17 zakona o tisku, ker je razširil lepake, na katerih ni bilo letnice tiska. Memchino je seveda prizna), da je lepake dobil iz Rima Enega je spravil za arhiv, dru gc pa j* izročil podjetju, ki skrbi za lepljenje lepakov. Ce bi bilo kaj narobe, je dodal, bi se morali obrniti na podjetje, ki bi moralo pred lepljenjem urediti vse, kar zakon predpisuje. Zavrnitev krivde pa ga ni rešila procesa, na katerem so ga oktobra lani v Gorici obsodili na 5000 lir denarne kazni za prvo točko obtožnice, medtem ko je bil druge oproščen, ker dejanje ni kaznivo. Najbolj zanimivo pa je, da so sodniki v obrazložitvi razsodbe priznali, da so opisana dejanja resnična (mrtvih je sestavljavec lepaka ‘ hotel pri kazati dogodek na svoj način in seveda tendenciozno. Hotel je prikazati, da je policija streljala na delavce, ki so zahtevali ukrepe ekonomskega značaja, medtem ko je res le, da so bili agenti prisiljeni streljati, ker so se znašli ob koljeni od stotin oseb z napa dalnimi nameni. Drugič, omenja vedno ista razsodba, so hoteli z lepakom prikazati, da so agenti streljali na ljudi, medtem ko je resnica, da so streljali v zrak in da je bilo le zaradi usodnih okoliščin nekaj mrtvih in ranjenih. Na prizivu, kjer bi lahko pričakovali, da bodo zavrgli nelogično obrazložitev, je tožilec, pa čeprav je moral priznati, da «so žal bili mrtvi in ranjeni« in da je bila vsebina lepaka resnična, poudaril, da razsodbe goriškega sodišča ni mogoče kritizirati. Beseda tendenciozen izhaja iz francoščine in ne pomeni ne laži ne pretiravanja. Tendenciozna je lahko tudi resnična vest, ki pa je bila razširjena z namenom, da zmanjša avtoriteto državne oblasti. Seveda je tožilec predlagal potrditev prvotne razsodbe. Drugačnega mnenja in bolj logičen pa je bil Menichinov zagovornik odv. Blessi iz Gorice. Razsodba goriškega sodišča, je omenil zagovornik, trdi, da je bila vest na lepaku lažna, trdeč, da ni dokazov, da je policija streljala v ljudi. Na vsak način mrtvi in ranjeni so in če bi kak zasebnik storil kaj takega, bi se llttlllllllllllllllllllllllllllllHIIIIintlllltlllUilflllllllllklllllllltllllltllllllllHHIIIIIIIIIIIIIItllllllllfllMMIHtllllllMtlllllllllllllHHIIIIIHlHIIMIHMHMtlM Prvi uspehi akcije občinskih uslužbencev Desničarji se jezijo, občinske ustanove izročene zasebnikom Videmsko glasilo Confindustrie in agrarcev ne mara, da bi imelo prebivalstvo nadzorstvo nad občinskimi podjetji nihče ne uprl, če bi tisk go voril tudi o poboju. A ker so streli prišli iz policijskih vrst, je treba zadevo spraviti pred sodišče. Gotovo pa je, d.» je uboj državljanov nasproten javnemu redu in tudi morali Lahko bi našli olajševalne okolnost, če bi policijski a genti streljali po višjem uka zu ali zaradi potrebe. Kako more sodišče trditi, da so a-genti streljali iz potrebe, ko o tem ni nobene razsodbe? Ia krogov notranjega ministrstva so izdali poročilo, da agentom ni bilo ukazano, naj streljajo na ljudi, temveč v zrak. Zaman je torej govoriti o silobranu, seveda če hočemo vei jet* ministru Tambroniju. Norma o kaznivosti tendencioznosti pa je zastarela, predvsem ker čl. 21 ustave izrecno poudarja svobodo širjenja idej. In samo če bi bila dokazana nedolžnost agentov, ki so streljali, bi se lahko govorilo o tendencioznosti lepaka. Končno se je dotaknil vprašanja javnega reda, ki ga potegnejo na dan vselej, ko hočejo koga obtožit1 in soditi Na kak način je bil- ogrožen javni red v Gradežu, kjer so bili vsega skupaj le trije le paki, medtem ko se tega m nihče zavedel po republiki kjer je bilo nič koliko podobnih? Odvetnik je ob koncu svojega govora zahteval popolno ,«prostitev Menichina, a dosegel ni smotra, ker so tržaški prizivni sodniki potrdili razsodbo goriških kolegov. Prav gotovo se zadeva ne bo ustavila tu, ker ne bosta ne obsojeni ne njegov zagovornik sprejela obsodbe, ki je sad nelogičnosti. Zato imata na razpolago seveda tudi ka-acijsko sodišče. Preds. Nardi, tož. Castella-no, zap. D’Andri ob:.amb* odv. C. Blessi iz Gorice. Nadavno je podkomisar tržaške občine dr. Voria zagotovil voditeljem sindikata u-službencev krajevnih ustanov CGIL, ki so mu predočili zaskrbljenost 400 občinskih u-službencev odseka za cesta in javna dela v zvezi z vestmi o oddaji del v zakup zasebnikom, da je ta zaskrbljenost popolnoma neutemeljena. Obenem je dr. Voria dejal, da do sedaj ni bil v tem smislu še sprejet noben sklep in da samo proučujejo zadevne načrte. Vsaka odločitev glede tega pa je še daleč in je ne bi mogli izvesti pred poletjem leta 1959, To zagotovilo je pomirilo občinske uslužbence odseka za ceste in za javna dela. Toda njihova zaskrbljenost je bila popolnoma upravičena. Ne smemo pozabiti, da je prefek-turni komisar dr. Mattucci od začetka svojega upravljanja občine začel misliti zlasti na privatizacijo ne samo del za vzdrževanje in popravilo občinskih cest, ampak celo na privatizacijo podjetja za mestno čistočo. V njegovih načrtih je bila tudi perspektiva, da bo treba prej ali slej začeti razmišljati na izročitev zasebnikom občinskega podjetja Acegat. Vse te vesti so v javnosti naletele na nezadovoljstvo, saj bi bilo pri teh Mattucci- ' 1 Trgovinski ataše konzulata Zahodne Nemčije v Milanu dr. Sauttcr in svetnik Wagner na ogledu tržaškega velesejma jevih načrtih prizadetih prej ali slej na tisoče uslužbencev, ki So sedaj zaposleni pri občinski upravi oziroma pri občinskih ustanovah. Zagotovilo prefekturnega komisarja, da bodo delavci ostali vsi v službi pri zasebnem podjetju, gotovo ni moglo zadovoljiti u-službencev. ki so sedaj v službi pri krajevnih ustanovah. V teh ustanovah so si po dolgih letih vztrajne borbe priborili nekatere socialne pridobitve, ki jih zasebniki nočejo še priznati svojim uslužbencem. Vse to bi seveda sedanji občinski uslužbenci, ki bi bili vključeni v zasebno podjetje, izgubili in bi se lahko prej ali slej celo znašli pred nevarnostjo, da jih zasebnik odpusti iz službe in najame druge delavce. Obenem pa je treba poudariti, da so ti komisarjevi načrti naleteli na odločen odpor tudi pri mnogih strankah in zdi se celo pri demokristjanih, ki so se bali da jim bi takšna komisarjeva odločitev znala škodovati pri prihodnjih občinskih volitvah. Dejstvo je, da je občinski komisar dobil glede tega vprašanja mnogo pritožb, ki so ža sedaj preprečile, da bi izvedli ta skrajno nesocialni ukrep v škodo občinskih delavcev. Sedaj je že skoraj gotovo, da bo o teni važnem občinskem vprašanju razpravljal bedoči novi občinski svet. Ce bodo demokristjani vztrajali pri svojem starem načrtu za izročitev zasebnikom vzdrževanje in popravilo občinskih cest ter podjetja za mestno čistočo, bodo morali to vprašanje reševati v občinskem svetu, kjer smo mnenja, da jim ne bo kar tako uspelo. Toda pravilno je, da se takšna vprašanja, ki zanimajo vse sloje prebivalstva in zlasti delavstvo, rešujejo pri belem dnevu in da si zlasti ljudje, ki si prevzamejo odgovornost za upravljanje mesta, prevzamejo tudi odgovornost za tako važne sklepe. Jasno je, da so desničarski krogi v teh dneh zagnali vik in krik proti tej odločitvi komisarske uprave, da prepušča vprašanje izročitve občinskih ustanov zasebnikom občinskemu svetu. Ti ljudje, ki jim je vsako neposredno nadzorstvo prebivalstva nad občin- skimi in državnimi podjetji trn v peti, ker bi hoteli sami gospodariti tudi nad javnim imetjem, obžalujejo, da pre-fekturni komisar ni izročil zasebnikom vsaj vzdrževanje in popravljanje občinskih cest, ker bi bil to poizkus za izročitev zasebnikom še drugih občinskih podjetij. Za sedaj se zdi, da je zagovornikom občinskih podjetij uspelo preprečiti izročitev občinskih u-stanov zasebnikom. Sedaj pa bodo morale tz sile preprečiti popoldne načrte tudi v bodočem občinskem svetu, saj imajo in bodo imele za seboj glede tega vprašanja večino prebivalstva. Razprava proti inž. Proces proti inž. Antoniu Blessiju, obtoženemu namernega bankrota, se je tudi vče-raj nadaljeval z zasliševanjem sodnega kuratorja odv. Jona in s čitanjem njegovih poročil, ki jih je pošiljal sodnim oiganom. Kot vedno na podobnih procesih, je precej zamotanih zadev z milijoni. Težko je vse to razumeti, razen seveda izvedencem, ki so prebili dneve in dneve pri proučevanju obsežnega materiala, ki ga pri stečajih nikoli ne manjka. Tudi včeraj so ponovno govorili o ladji «Luisa Blessi«, s katero je inženir mislil, da si bo opomogel. Ladjo so dajali v najem raznim pomorskim družbam in ob neki priliki so bili prepričani, da bodo z dvomesečnim potovanjem po A-tlantiku zaslužili okoli 19 milijonov lir. Toda mornarji so se uprli, ker niso hoteli s tako majhno ladjo na ocean in tako se je pričakovani dobiček razblinil v nič. Precej se je govorilo tudi o poslovnih stikih med bivšimi solastniki družbe, ki je šla v stečaj, in o številnih procesih v preteklosti, ki so vezani s to pravdo. Verjetno bodo morali akte prejšnjih procesov priložiti temu, če bodo sploh hoteli pojasniti marsikatero zagonetko o izplačilih upnikom, o vrnitvi posojil bivši ZVU in podobno. Razprava se bo nadaljevala v petek zjutraj. HOROSKOP ZA DANES — OVEN (od 21.3. do 20.4.) Prepustite se prijateljem, ki ste do včeraj imeli vanje zaupanje. Srednja pot ni vedno najboljša. BIK (21.4 do 20.5.) Prehodna neprijetnost, ki utegne imeti hujše posledice, če ji ne boste pravočasno kos. DVOJČKA (od 21.5 do 20.6.) Za vaše posle so okoliščine skrajno ugodne. Ne bodite zaspani i-n ne omahujte! RAK (21.6. do 22.7.) Nepr'-čakovan, a prijeten obisk. Ne predajajte se malodušju, ki nikakor ni na mestu. LEV (od 23.7. do 22.8) V vali želji, da bi kakor koli prednjačili, je nekaj bolestnega, kar morate skušati pre. magati. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Nepričakovana vest vas bo tako vznemirila, da boste me. njali prvoten načrt. Pri tem pa je potrebna skrajna previdnost in preudarnost. TEHTNICA (od 23.9 do 22,10) Ne pričakujte zaželenih obiskov, ki naj bi vam pomagali iz zadrege; le z odločnostjo boste dosegli cilj. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21. 12.) V zadevi nj pričakovati izboljšanja, zato ne računajte z morebitnostjo. ki je skrajno neverjetna. KOZOROG (od 22.1? do 20. 1.) Skrajno ugodne okoliščine bi vas utegnile zaplesti v precej neroden položaj, če bi se prepustili toku. VODNAR (od 21.1. do 19.2 ) Ne štedite s povsem upravičenimi udarci, ko gre za ohranitev vaše sreče. Ravnajte previdno v denarnih zadevah RIBE (od 20.2. do 20.3.) Z dolgoveznimi diskusijami bivaš radi speljali na led. Ne ozirajte se na druge, ampak hodite odločno in vztrajno po svoji poti do cilja, ki vam je pri srcu. lo, da je hrana, ki si jo j® otrok prosto izbiral, popolnoma ustrezala kvalitetno iu kvantitetno znanstvenim zahtevam sodobne prehrane. Bolj preprosto bi ves problem postavili nekako takole: ctrok noče jesti špinače (*’ znano, zakaj si je prav špinača zaslužila tako splošno antipatijo otrok), rad pa ime jagode in smetano. Dajmo mA jagode s smetano. Prehrambeni učinek bo isti, otrok }&* bo pa z veseljem pojedel. Težko je postaviti točno določeni okvir, kaj otrok sme in česa ne sme jesti. Kar e-nemu koristi, lahko drugemu škodi. Najbolje je prepustiti organizmu, naj sam izbere, to kar potrebuje v takšni obliki, kot mu to prija. Seveda tudi v tem pogledu ne smemo pretiravati. Naj navedem primer otroka, ki je z velikim poželenjem jedel zemljo. Ko ga mati ni več pustila na dvorišče, je otrok postrgal prah z očetovega kolesa in ga nosil v usta. Jasno je, da otroku ne bomo pustili, da bi jedel zemljo, pač pa bomo skušali dognati, kaj mu primanjkuje in s primerno hrano to nadomestili. Vaš otrok verjetno potrebuje vitaminov. Le mirno pustite, naj je surovo zelenjavo. S kuhanjem se žal mnogo vitaminov uniči. Pazite le, da bo zelenjava dobro oprana, ker bi sicer lahko dobil gliste. Skoro ni zelenjave, ki je ne bi smel jesti surove. Seveda ni priporočljivo, da bi jedel surov krompir, fižol, ker bi ga želodček težko prebavil, tudi grah ima bolj težko prebavljivo lupino, zato •" ma na izbiro celo vrsto vitaminov in človeku potrebnih rudnin bogate zelenjave: špinača, radič, koleraba, redkvica, beluši (šp arglji), solata, motovilec, korenje, zelje i* seveda paradižnik. Ne pozabite na mleko, ki je bogato t vitamini (zlasti v poletnih mesecih), pozimi pa nadomestite pomanjkanje zelenjave z ribjim oljem. N. T. vprašuje: Zelo se*® zaprta. Kako naj si pomagam, da mi ne bi bilo treba jema-ti odvajalnih sredstev? Odgovor: Imate prav, da se branite odvajalnih sredstev, na katera se organizem le prehitro navadi. Proti zaprtju je selo koristno gibanje. Delajte vsak dan daljše sprehode. Nedelje skušajte opravljati potrebo vsak dan .ob določeni u-ri. Jejte vsak dan mnogo sadja, zlasti kompot, krompirja, marmelade in črnega kruha. Afto to ne pomaga vzemite rut tešče žlico sladkorja i* malo vode. Dobro delujejo suha fige ali slive, katere j® treba prej za nekaj ur namočiti v vodi. Pijte veliko mleka, kislega mleka in jogurta- T. S. vprašuje: Moj osemletni sinek krade. Lahko *' predstavljate moj obup, k® sem pred tedni ugotovila, d> mi je vzel iz denarnice tiso® iir. Porabil jih je za sladkarije in sladoled. Seveda sem g® strego kaznovala, sedaj pa < možem že 14 dni ne govoriva z njim. Bojim se misli na bodočnost; bojim se, da bi m®! sin zašel na kriva pota. Odgovor. Vaš strah se nato res zdi nekoliko pretiran kot se nam zdi pretirana kazen-Da oče in mati 14 dni ne govorita z njim, je za otroka ret prehuda kazen. Iz vašeg? vprašanja sklepamo, da si j* otrok prvig prilastil tujo lastnino. Verjetno se sam ni z®' vedel, da je s tem naredil kak hud prestopek. Seveda j* prav, da ste mu povedali i? dokazali, kako grdo je ravnal, toda paziti morate, da nistf prestrogi, sicer bo otrok izgubil zaupanje v vas in nevarnost je, da bo drugič naredil isto, samo bolj naskrivaj. ^ otroka morate imeti zaupanja in vero vanj, tudi če včasih kaj pogreši. Seveda je večkrat za mater težko, toda tudi raf voj otroka v zrelega moža ui lahek. In otrok pri tem raf voju nujno potrebuje pomol staršev. Ko ste otroka kazno-i ali, ste se vprašali, zakaj )e tc, storil? Je v družbi otrok, ki jim starši dajejo mnogo d®' nar-ja na razpolago? Iniaj® niegovj. prtjatelji več dobrot kot vaš sinek? Ce je tako, skušajte dobiti sinu primeru® aružbo, kjer se bo čutil enal1 med enakimi. Ste pomislili, !* vaš sin sploh pozna vrednost denarja in zna z nji1” ravnati? Dajte otroku nek® določeno manjšo vsoto vsak teden, s katero naj prosto razpolaga. Naučil se bo ravnati 1 denarjem in laže bo doumel občutek lastnine, /n ne bojte se. da bi bil vaš sin tat Sko-m vsak otrok se včasih laie in skoro vsak si vzame ta, tar mu je všeč. S pravili1® vzgojo, ljubeznijo in slcrbj® starši dosežejo, da otrok P0" rasi spozna, kaj sme in čes? ne »me Jam na predvaja danes 3. t. m. z začetkom ob II. uri zelo zanimiv film: «VRAŽJI» (I diabolici) Igrajo: SIMONE SIGNORET, VERA CLOUZOT in PAUL MEURISSE oslovaiiski Novi zakon o šolstvu Ju- Išanja, ki jih posameznik goslavije, ki je rezultat t spoštuje ne zato, ker je tar skoro štiridesetletnega dela, je sigurno eden od najvažnejših zakonskih predpisov, ki jih je zvezna skupščina Jugoslavije sprejela doslej na področju prosvete. Prva ustava nove Jugoslavije (1946) je določila samo osnovne smernice razvoja prosvete v Jugoslaviji. šolanje je postalo dostopno vsem državljanom ne glede na narodnost, socialno poreklo in versko pripadnost. Namesto štiriletnega obveznega šolanja je bilo uvedeno sedemletno, a 1950. leta osemletno obvezno šolanje, število šol se je naglo povečalo. Makedonski narod je dobil, prvič v svoji zgodovini, svoje šole. Ustanovljene so bile šole za pripadnike vseh nacionalnih manjšin. Z ustavnim zakonom iz leta 1953 je bilo proglašeno načelo družbene samouprave tudi na področju prosvete. Na osnovi novih ustavnih načel sta bila sprejeta splošni zakon o univerzah in splošni zakon o upravljanju v šolah, šole so postale družbene ustanove, v katerih imajo državni organi samo določene zakonske pravice. V Šolskih odborih, svetih in drugih organih družbene samouprave, deluje danes okrog 130.000 državljanov. V njih imajo tudi učenci določeno mesto. Z uvedbo družbenega u-Pravljanja v šolah se je pokazala potreba po novih predpisih, po takem šolskem sistemu, ki bo vskla-jen z osnovami socialistične izgradnje. Zato je odbor za prosveto zvezne skupščine 1. 1954 ustanovil Posebno komisijo z nalogo, da sistematično prouči stanje šolstva in na podlagi Pridobitev domače in inozemske pedagoške teorije in prakse in potreb nadaljnjega razvoja predloži najbolj ustrezni sistem vzgoje in izobrazbe. Odbor za prosveto in kulturo zveznega izvršnega sveta je po končanem delu omenjene komisije leta 1957 ustanovil posebno ko-misijo z nalogo, da na podlagi predloga komisije za reformo šolstva in pripomb na njen predlog izdela zakonski osnutek o šolstvu. Po javni razpravi o novem zakonskem osnutku, katere se je udeležilo 250 raznih organizacij, šol m posameznikov, je zvezni izvršni svet proučil besedilo osnutka, predloge in pripombe in izdelal dokončni zakonski osnutek, ki je bil predložen v razpravo in sprejem zvezni skupščini. Novi zakon o šolstvu je vsklajen z razvojno smerjo in ciljem jugoslovanske družbe. Novi šolski sistem zajema poleg »ednih šol razne ustanove za predšolsko vzgojo, ustanove za na-obrazbo in strokovno izpopolnjevanje odraslih. Na obvezno osemletno osnovno šolo se navezujejo razne strokovne šole, ki pripravljajo kadre za gospodar stvo in razne javne službe, gimnazija (dosedanji višji razredi), ki je v novem sistemu postala šola splošne izobrazbe, visoke šole in fakultete. Gimnazija ima v novem sistemu novo fiziognomijo, dobila je v določeni meri značaj končne šole. Poleg splošnega učnega programa, ki je enoten za vse. izbirajo dijaki iz o-stalega programa predmete, ki so jim potrebni za nadaljevanje študija na visokih šolah in univerzah. Poleg tega bodo na gimna-zijah predavanja iz praktičnih predmetov (knjigovodstva. tehničnega risanja, birotehnike, stenodak-tilografije in podobno), ki bodo omogočila maturantom. da se laže zaposle, če ne bodo ^oteli nadaljevati študija. Novi šolski sistem je dosledno demokratičen. On o-mogoča vpis državljanov v vse šole na osnovi njihovih sposobnosti in znanja, daje sposobnim in marljivim možnost, da dobivajo štipendije in druge olajšave. Delovanje šole ni samo stvar prosvetnih organov in učnega osebja temveč raznih organov družbenega samoupravljanja (prosvetnih odborov in svetov). Na univerze in visoke šole se lahko vpišejo vsi državljani brez razlike, iti lahko dokažejo, da imajo potrebno znanje za spremljanje pouka. Šola je v novem sistemu socialistična vzgojna ustanova. Po intencijah zakonodajalca se v šolah socialistične Jugoslavije neguje in razvija nov odnos med učnim osebjem in učenci, šola ustvarja pri učencih določene navade, razvija njihove sposobnosti in diktira določene norme obna- ko ukazano, temveč ker čuti potrebo po tem kot član socialistične družbe. «Socia-listična vzgoja v šolah, je poudaril podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub čolakovič v obrazložitvi zakonskega o-snutka v skupščini, ne pomeni učenje na pamet nekakšnega socialističnega katekizma, temveč sprejem določenih norm obnašanja, ki se same po sebi vsiljujejo iz pogojev življenja in prakse same šole in družbe kot celote.* Poleg tradicionalnega pouka, ki je tudi v novem sistemu važen činitelj, se v šolsko življenje uvajajo razne svobodne aktivnosti kot sestavni del vzgoje (krožki, klubi, seminarji, delavnice, zadruge učencev in podobno), ki bodo vnesle v šole novo ozračje, ak-tivizirale učence in jim pomagale, da razvijejo svoje sposobnosti. Važna novost je nadalje, da zakon predvideva usta-novftev prosvetnega sveta Jugoslavije, ki ga bodo sestavljali delegirani zastopniki republiških prosvetnih svetov in po zveznem izvršnem svetu imenovani člani iz vrst javnih delavcev. Njegova naloga je določati osnove učnih načrtov in programov, šolskih knjig itd. Poleg tega bo prosvetni svet razpravljal o splošnih šolskih in prosvetnih vprašanjih in dajal priporočila za njihovo rešitev. Zakon nadalje nalaga, da se na področjih, kjer žive pripadniki nacionalnih manjšin, ustanove zanje u-stanove za predšolsko vzgojo, osnovne sole (osemletke) oziroma oddelki teh šol s poukom v materinem jeziku nacionalne manjšine. Pripadniki nacionalnih manjšin imajo na svojem področju pravico do pouka v materinem jeziku v gimnazijah in strokovnih šolah oziroma v oddelkih teh šol. Zakon prav tako jamči ustanovitev posebnih šol oziroma oddelkov na teh šolah za šolanje učiteljev in profesorjev za šole nacionalnih manjšin. Zakon posebno nalaga, da morajo učni načrti p manjšinskih šolah zajeti tudi pouk s področja njihove nacionalne kulture. Na področjih, kjer žive skupno pripadniki nacionalne manjšine in prebivalstvo jugoslovanske narodnosti, predvideva zakon po potrebi in možnosti ustanovitev dvojezičnih šol Zakon o šolstvu kot splošni zakon vsebuje samo splošna načela, ki imajo značaj ustavnih norm. To je okvirni zakon, na osnovi katerega se bo razvijal in gradil vzgojni sistem. V skladu z njegovimi načeli bodo izdelani: zakon o strokovnih šolah, o univerzah, umetniških akademijah, visokih šolah, učiteljiščih, republiški zakoni o predšolskih ustanovah, o šolah za pripadnike nacionalnih manjšin, o ustano-\ah za šolanje odraslih in o prosvetno-pedagoški službi. Zakon o šolstvu, ki ga je skupno z uvodnim zakonom, ki zagotavlja izvajanje novega zakona o šolstvu, pred dnevi sprejela zvezna skupščina na, svojem drugem zasedanju, je osnovni in najvažnejši, toda ne edini akt v postopni realizaciji novega vzgojnega sistema Jugoslavije. Zakon je pomembna etapa v jugoslovanskem šolstvu, zanesljiv temelj, ki bo prispeval, da šole ostvarijo postavljeno nalogo in prispeval k vsestranskemu razvoju socialistične Jugoslavije. BOZO BOŽIC Zelo ostre Trumanove besede Pomanjkanje moralnega enta v Beli hiši in korupcija Truman govori o popolnem polomu in poraznih rezultatih vladne politike - Nesposobnost vlade je povzročilo visoke življenjske stroške, brezposelnost in krizo CANNES, 2. — Na ameriškem transatlantiku »Constitu-tion)) je bivši predsednik Truman, ki je preživel 3 tedne počitnic na Modri obali in se sedaj vrača v domovino, dal izjavo o primeru Adamsa. V zvezi s preiskavo, ki jo neka ameriška parlamentarna podkomisija vodi o odnosih med Adamsom, svetovalcem predsednika Eisenhovverjp, ter med industrijcem Bernardom Goldfinom. je Truman rekel: «Dejstva govorijo sama z veliko zgovornostjo*. Nato je nadaljeval: »Pomanjkanje moralnega čuta v Beli hiši in korupcija, ki vlada v drugih važnih krogih v VVashingtonu, ne smeta odvrniti pozornosti prebivalstva od velikanskih napak in nesposobnosti vlade, ki jo kažejo: popoln polom in porazni rezultati njene zunanje politike, njena nesposobnost, da bi sprejela potrebne in hitre odločitve, da bi se lahko ustavljala oslabitvi narodne blaginje in da bi znala ohraniti polno zaposlitev, ki jo je podedovala od prejšnje demokratske vlade. Imenujte stvar kakor hočete; recesija, depresija ali kako drugače, rezultat je: visoki življenjski stroški, brezposelnost, kriza v poslih*. Na neko drugo vprašanje je Truman odgovoril: «Poznam De Gaulla zelo dobro in sem prepričan, da mu bo uspelo izboljšati položaj*. V nadaljnjem razgovoru je Truman odgovarjal še na druga vprašanja časnikarjev. Tako je tudi povedal, da je obiskal slikarja Picassa, pa ni kupil nobene slike. so izstrelili svetlečo raketo, so ugotovili, da je nedaleč prihajala še druga skupina, ki pa je tudi pobegnila. Kot je znano, dela IRA na lastno pest in proti volji vlade v Dublinu. Njen cilj je z orožjem doseči združitev Ul-sterja (Severna Irska pod angleško upravo) z neodvisno republiko Irsko (Eire). Zaradi stalne grožnje, ki jo predstavljajo irski nacionalisti, so policisti v Ulsterju edini v vsej Veliki Britaniji, ki nosijo o-rožje. Poleti z baloni nad 30000 m visoko VVASHINGTON, 2. — General Anderson, direktor urada ■»« razvoj ameriškega vojnega dosegel višino 30.500 m. Z baloni naj bi poletela v to vi-š;no tudi za to določena posadka. Polete bi začeli še to ooletje z letalske, baze v Near Rrosbyju. Prvi polet s podobnim balonom so napravili že lansko leto. Pri tem je polkovnik David Simons dosegel višino 31.090 metrov. Namen tph poskusnih poletov naj bi bil zbiranje potrebnih podatkov za bodoče polete ljudi v satelitih in raketnih izstrelkih. Polete bo vodil polkov nik Simons, ki je direktor la-boratorja za izdelovanje vodenih izstrelkov, s sedežem v Hollomanu. HUNTSVILLE (ZDA), 2. — Ameriška vojska je sporočila, da bo zgradila na CapiP Er Vinu v Kaliforniji mogočno radijsko anteno, ki bo lahko v kontaktu z vsemirskimi umet-letalstva, je javil, da bo ame- | nimi telesi. Stroški za zgradi-riško letalstvo začelo poskusne ; rev antene bodo šli v nekaj polete z balonom, ki naj bi ■ milijonov. itmiiiiiiiiiiHiiimimiiiiiiimi ‘pm' iv -r c;, SaSSi* s. i- mmmmM J- --■J m Zena Uga Ciappine, enega izmed glavnih roparjev v Ul. Osoppo prihaja na proces, ki se je v torek v Milanu začel in že tudi prekinil. Odvetnik Bovio je namreč pokazal na nesoglasje med nekim zakonom in ustavo v zvezi s številom žensk - porotnic in stvar so predali ustavnemu sodišču. J ....................................... Po zapletenih labirintih ameriškega podzemlja Ugledni funkcionarji in poslovni ljudje so pogosto voditelji gangstrskih tolp Z delovanjem kriminalne organizacije «Sindikat» se ukvarja posebna senatorska komisija ZDA WASHINGTON, 2. — Posebna ameriška senatorska komisija je začela s proučevanjem delovanja kriminalne organizacije, poznane pod imenom «Sindikat» ali «Mafija». Dva bivša sindikalna funkcionarja, ki sta bila že pred komisijo, nista hotela dati nobene izjave, čeprav je bilo ugotovljeno, da sta se udeležila velikega zborovanja ameriških gangsterjev, ki je bilo preteklo jesen v Apalachinu. Omenjena funkcionarja sta bivši sekretar sindikata hotelskih u-službencev v Buffalu James La Duca in bivši predsednik sindikata prevozniških uslužbencev v Utica (New York) Rosario Mancuso. Za oba je sar povedati o tem sestanku; | je kriminalna organizacija bila med poznani- Ubit pripadnik organizacije IRA LONDON, 2. — Neki četo-vodja IRA (Irska republiška vojska) je bil preteklo noč ubit, ko je vodil svojo četo, oboroženo z brzostrelkami. Neka policijska patrulja je v temi opazila sumljivo skupino, ki se je pomikala ob železniški progi, ki prihaja od meje z Irsko republiko. Policaji so pozvali skupino, naj se ustavi, toda mož, ki je korakal na .čelu, je takoj proti njim ustrelil ž brzostrelko. Policija je11 na streljanje odgovorila ter moža ustrelila. Ostala skupina je zbežala nazaj proti meji. Ko atiiiiBfiiBiiii«iii««*tiif«i«<»«iii*>tftiiii>ii*««t*niiiii*iii«Biaiiiii«iiiti*H«iiiiiftiiiiiiiaiiaiiiiiii««>iiiaii«iaiaiaKiiiiiaiKafiiiiiiKiiia*iiiai»a*BiixB«m*>||i*,|i*ai,l,lct Ponekod poplave in hladno, drugod vročina V Berlinu žrtve sončarice na Poljskem pa hudih poplav Po hladnem vremenu, kakršnega ni bilo v juniju 30 let, je nastopil močan vročinski val - Močne poplave v Angliji, na Norveškem, v Franciji dokazano, da sta šestdesetimi najbolj mi ameriškimi gangsterji, ki so bili 14. novembra na svojem zasedanju v Apalachinu. Nihče od njiju ni hotel niče- prav tako nista hotela povedati, če sta člana že navedenega «Sindikata». Izjavila sta, da se bojita, da bi jima njune izjave pred komisijo lahko škodile. La Duca ni hotel odgovoriti na 78, Mancuso pa na 68 vprašanj. Pred njima je senatorska komisija zaslišala še agenta policijskega oddelka za mamila Martina Pera, ki je med drugim izjavil, da je po njegovem povezan s »Sindikatom* tudi poznani gangster Lucky Luciano. Izjavil je še, da sta se dva člana tega «Sindikata» in sicer Joseph Bonanno in Carmine Galante pred časom vrnila iz Palerma, kjer naj bi se sestala g Santom Sorgejem, sodelavcem in prijateljem Lu-ckyja Luciana. Oddelek za mamila, je dejal Pera, smatra ta sestanek v Palermu za zelo pomemben ker dokazuje, da Medtem ko poročajo iz raznih krajev Evrope o nadaljevanju slabega vremena, prihajajo iz Amerike vesti o neznosni vročini. Po vesteh iz Anglije je prišlo zaradi močnega dežja do hudih poplav, morda najhujši h, kar jih pomnijo v zadnjih petdesetih letih. Najbolj kritičen je položaj v območju Sheffielda, kjer je reka Sheaf prekoračila bregove in poplavila vse bližnje kraje. Voda v samem mestu je narasla na približno dva metra ter je morala skoraj polovica prebivalstva začasno zapustiti svoje domove. Tamkajšnja železniška postaja je morala prenehati z obratovanjem, ker je bilo zaradi dežja pokvarjeno električno omrežje. Zaradi velikim nalivov so prekinjene železniške zveze tudi med Londonom in Cambridgeom. Položaj je zelo kritičen tudi v Leicestershiru. Ulice v meste- cu Market Horborough so po-ije toča uničila mnogim kme-plauljene ter je večina prebi-ltom ves pridelek. V nehate- vastva že zapustila svoje domove. Enak položaj je še v drugih bližnjih krajih, kjer je železniški promet ustavljen. Ker še vedno dežuje, obstaja nevarnost, da se bo položaj v ogroženih krajih še poslabšal. O hudih poplavah javljajo tudi iz Osla, kjer je bilo na tisoče hektarov zemljišč v dolinah srednje Norveške poplavljenih. Kmetje so utrpeli veliko škodo, ker jim je voda odnesla vse pridelke. Za sedaj ni še znano, da bi bile poplave terjale človeške žrtve, vendar še ni novic iz vseh o-groženih krajev. Železniška proga Oslo - Trondhjem je še v prometu, vendar se bojijo, da jo bo poplava kmalu dosegla. Mnoge ceste so pod vodo, zaradi česar je nastal velik zastoj v cestnem prometu. Močna neurja so divjala preteklo noč tudi v Franciji, kjer .......I Bil ■BBlBBI. BBBBBB BBBBB BBBBBBBB BBBBBBBBBI BB . B.a..B. I > BB B B BB B...B....... Ljudje so vedno manj varni pred roparskimi napadi Roparja napadla in ranila zaročenca v avtomobilu Moškemu pobrali denar; ienski pa strgali i roke zlato zapestnico Ranjenega moškega so morali v bolnišnici operirati MILAN, 2. — Preteklo noč ie prišlo v predmestju Milana do hudega napada, katerega žrtev je skoraj postal ?R-letnl Giovanni Moggi. Mog-gi je bil s svojo' zaročenko v avtomobilu nekje v predmestju Mila.ia. ko sta se mu približala dva moška, od katerih eden je imel v rokah samokres. Ta je zahteval od Moggija, da mu izroči svojo denarnico. Moggj je sicer potegnil iz žepa denarnico, vendar se je hotel izmuzniti ban. ditu ter je zbežal iz avta Napadalec mu je še drugič ukazal, da mu izroči denar in ko je videl, da se ta obotavlja, ga je ustrelil v hrbet. Napadalec ge je nato obrnil še k zaročenki, ki je vsa prestrašena sedela v avtu ter ji z roke strgal zlato zapestnico, nato pa je s svojim pomagačem zbežal čez polja. Čeprav je bil Moggi hudo ranjen, mu je uspelo priti do doma, kjer je zaradi hude rane padel v nezavest. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga že operirali. Policija je uvedla preiskavo ter je začasno priprla 7 oseb, ki bodo morale dokazati, kje so bile ob uri, ko je prišlo do napada. Zaključek zasliševanj še ni znan. g*------- Nesreča v cirkusu MILAN, 2. — V cirkusu «Nieme» je prišlo do nezgode s hudimi posledicami. Neki podporni steber je popustil in tako se je zrušil trapeč, kjer sta pravkar nastopata v višini 15 m 14-letna Rossana Nie-me ter njen stric, 25-letni Berto Nieme. Takoj zatem je padlo na gledalce, ki jih je bilo okrog tisoč, strešno platno. Oba akrobata sta močno poškodovana, ranjenih pa je bilo še 20 gledalcevv nh predelih v bližini Sarre-gueminesa in Merlebacha je ležala toča tudi 10 centimetrov visoko. Toči so sledili močni nalivi, ki so prekinili telefonske zveze. Tri osebe so izgubile življenje v južni Poljski, kjer je prišlo zaradi močnih nalivov do velikih poplav. Pravijo, da ni bilo takega neurja in nalivov že 24 let. Iz Berlina pa javljajo o vročem valu, ki je zajel mesto. Včeraj je temperatura dosegla 30 stopinj vročine. Iz Zahodnega Berlina poročajo, da je postalo 97 oseb žrtev sončarice. Tudi iz Ne tv Y ori^a poročajo o vročem valu, ki je zajel vso Severno Ameriko. Meteorološke postaje so zaznamovale včeraj najvišje temperature, ki so ponekod dosegle o-krog 35 stopinj. Najvišjo temperaturo so včeraj zaznamovali v mestu Phoenii v Arizoni, in sicer 38 stopinj, v Dodge Cityju v Kansasu in v Rosivellu v Mehiki 34 in v New Yorku 33 stopinj. Kot je znano, Je bilo v vseh te krajih zadnje tedne zelo hladno vreme. Podatki glavne meteorološke postaje kažejo, da je bila vročina v juniju okrog 19 stopinj ter da ni bilo takega hlada v juniju že kakih 30 let. Pet otrok mrtvih ker se je zrušila streha šole SEUL, 2. — V bližini Seula se je podrla streha neke šole. pri čemer je izgubilo življenje pet otrok, 10 pa jih je bilo ranjenih. Do nesreče je prišlo zaradi silnega, dežja, ki se je vlil na pokrajino po dveh mesecih suše. Zaradi deževja je bilo več krajev v Koreji poplavljenih in okrog 1500 lju-131 so morali evakuirati. «Sindikat» povezana s podobnimi organizacijami po vsem svetu. Omenjeni urad je še ugotovil, da se skušajo člani te organizacije zaposliti v raznih drugih službah, da tako laže prikrivajo svojo protizakonito dejavnost. Ker imajo na razpolago dosti denarja, jim to ni težko doseči in zato so skoraj vsi člani v vidnih in odgovornih službah. Za primer je Pera navedel poznanega bogataša in poslovnega človeka Franka Scalisa, ki je bil lansko leto ubit in ki naj bi bil poglavar kriminalne organizacije za okrožje New York. Scalise je bil med drugimi eden glavnih trgovcev z mamili ter je bil vedno v najtesnejših stikih z Luckyjem Lucianom. Po mnenju Pere je Lucky Luciano še vedno tesno povezan z ameriškim podzemnim življenjem, čeprav je že nekaj let tega, kar je bil prisilno izgnan v Italijo. Kot dokaz za svojo trditev je Pera predložil komisiji nekaj pisem, ki jih je Scalise pisal nekemu Ninu Torresu, v katerih je omenjal tudi svoje prijateljstvo in tesne poslovne stike z Luckyjem Lucianom. Po mnenju Pere bi imela policija v rokah močne dokaze proti tej organizaciji, če bi registrirala telefonske pogovore raznih tihotapcev z mamili ter bi lahko te predložila sodišču. Čo Bong Am obsojen na pet let ječe SEUL, 2. — Co Bong Am, ena izmed najbolj uglednih političnih osebnosti po osvoboditvi v Južni Koreji, je bil danes obsojen na pet let ječe pod obtožbo, da je kršil zakone o državni varnosti. Oproščen je bil obtožbe vohunstva, ki bi ga stalo glavo. Co Bong Am je kršil zakone o državni varnosti, ker je prejemal, kot trdi obtožnica, podporo iz Severne Koreje ^n je imel brez dovoljenja strelno orožje. Co Bong Am je bivši komunist, vzgojen v Moskvi. Komunistično stranko je zapustil 1. 1945. Pri predsedniških volitvah V Južni Koreji 1. 1956 je bil edini tekmec Singmanrija. «»------- Ali bo vzela, švedska princesa William Douglas dejal, da ne 1 mi ranami na blavi in drugih delih telesa. Prepeljali so ga v bolnišnico v Sal6, kjer pa je kmalu nato umrl. Kolikor se je moglo ugotoviti po domnevanjih, se je najbrž dveletni bik, ki ga je De Tof-fola vodil na vrvi, splašil pred kakim avtomobilom in zbezljal. Kmet si ni mogel pravočasno osvoboditi roke iz zanke vrvi in tako ga je bik vlekel s seboj po nekem trav niku ob cesti. Poškodbe, ki jih je pri tem dobil, so bile prehude, da bi lahko še ostal pri življenju. ve kje je njegov nečak,- ter je odločno odklonil vsak komentar z zvezi z vestmi o zaroki s princeso Margareto. Preplašeni bik povzročil smrt starega kmeta BRESCIA, 2. — Bortola De Toffola, 70-letnega kmeta, so našli nezavestnega »s številni- Ladja „Phoenix“ je bita ustavljena Dr. Reynoldsa, ki je v protest proti atomskim poskusom, plul proti nevarnemu področju, so aretirali in bo prišel pred sodišče HONOLULU, 2. — Glasnik ameriške mornarice je javil, da je ladjo «Phoenix» ustavila patrulja obalne policije, potem ko je že plula 65 milj globoko v tisto območje Pacifiškega oceana v bližini Eni-vetoka, kjer se vršijo ameriški nuklearni poskusi. Komandant ladje dr. Earle Reynolds je bil aretiran, ladjo pa so odpeljali v pristanišče Kwaia-lein na Maršalskih otokih. Od tod bodo dr. Reynoldsa z letalom odpeljali v Honolulu, kjer bo prišel pred sodne oblasti. Kot je znano, je odšel dr. Reynolds s svojo ženo in dvema otrokoma na to potovanje v znak protesta proti atomskim poskusom. Dr. Reynolds je bil tri leta član ameriške komisije, katere naloga je bila proučevati vpliv atomskih izžarevanj na človeka. Rjavi medved v Val di Non TRIDENT, 2. — Ko je nekaj delavcev šlo na delo na novi cesti na planini Tuenna v Val di Non, je opazilo krasnega rjavega medveda, ki ni bil prav nič preplašen in je z zanimanjem gledal zanimivo gibanje. Vest je na področju zbudila precej preplaha ker so prav na planino Tuenna pred kratkim planšarji pripeljali živino. FERRARA, 2. — ,V dolini Pega so našli v nekem gvško-etruščanskem grobu dva zlata uhana v obliki levje glave. Pri izkopavanju so naleteli na tri grobove Iz 4. stoletja pr. Kr., v katerih so našli še več drugih zanimivih predmetov. Rubensova slika za 57 milijonov Za 33.000 šterlingov (o-krog 57 milijonov lir) je bila danes kupljena na dražbi v londonski umetniški galeriji Sotheby slika flamskega slikarja Petra Pavla Rubensa »Srečanje Abrahama in Mel-kidezeka*. Rubens je delo slikal med leti 1626 do 1628. Kupec slike je ostal anonimen. Denar je hotel «kontrolirati> V Milanu si je nekdo izmislil svojevrstni pridobitni poklic. Izdajal se je za dr. Francesca Bellinija od Interpola in hodil je po barih in drugih milanskih trgovinah ter zahteval, da mu izroče bankovce po deset in pet tisoč, da jih prekontroli-ra, češ da je v obtoku polno ponarejenega denarja. On pa naj bi bil tisti, ki mu je mednarodna policija naročila, naj išče ponarejene bankovce. Ko je prišel predvčerajšnjim v neki bar in vljudno zahteval, da mu gospodinja izroči vse velike bankovce, ki jih je ves dan skupila, se je ta opravičila in se za nekaj časa oddaljila. Sla je namreč telefonirat policiji, toda elegantni gospod je takoj izginil, še preden je policija prispela. Se je še kaj nagnil stolp v Pisi? Specialisti z univerze v Pisi so te dni izvedli vrsto meritev o naklonu stolpa v Pisi. Te meritve opravijo vsako leto. V prihodnjih dneh se bo izvedelo, če se je v zadnjih mesecih slavni stolp kaj nagnil, pa čeprav J« tako neznatno. Neguševe medalje italijanskim igralcem Italijanska gledališka skupina iz Asmare je na pobudo italijanskega veleposlaništva prikazala v gledališču v Adis Abebi neko komedijo Eduarda De Filippa. Ves čisti izkupiček je bil darovan e-tiopskemu Rdečemu križu. Med gledalci je bil Neguš Haile Sellassie, prestolonaslednik ter vsi ostali člani cesarske rodbine. Nadalje so bili na predstavi vsi ministri, naj višje oblasti v deželi ter člani diplomatskega zbora. Računa se, da je bilo v dvorani, ki je bila okrašena z etiopskimi in italijanskimi zastavami, okrog 1500 oseb. V odmoru je veleposlanik predstavil cesarju igralce. Cesar jim je čestital ter vsakemu izročil za spomin zlato medaljo. kaluža - montegan INSTALACIJE IN DOBAVE NAPRAV ZA OGRE VANJE NA NAFTO Telefon: 96-735 47-017 Joannšs TURIN Predstavništvo za Trst in področje: Drevored D'Aoounzio 51 Obiščite nas na tržaškem velesejmu! Stockholm, 2. — Švedska kraljeva hiša ni zanikala niti potrdila vesti, po katerih naj bi se princesa Margareta še v tem mesecu zaročila t londonskim pianistom Robinom Douglas Homeora. Vest o skorajšnji zaroki je objavil neki dnevnfk iz Stockholma istočasno pa je objavil, tud; besede princese Sybille, matere Margarete, ki naj bi rt-javila: »Nič še ni sklenjenega*. Vsi ostali člani kraJjeve družine niso hoteli dati v zvezi z novicami o zaroki nobene izjave. Princesa Margareta je trenutno na počitnicah na otoku Fanoe pa Danskem ter bi se morala vrniti na Švedsko čez približno teden dni. Za Robina Douglasa pa pravijo) da 'je ’ bil hu'do' bolan ter da je na oddihu pri svojem stricu — pisatelju Willia-mu Douglasu v Hampshiru. Na telefonično vprašanje nekega švedskega novinarja, je X OBIŠČITE MEDNARODNI VZORČNI TRŽAŠKI VELESEJEM O O Sodeluje 26 držav, od katerih 13 z lastnim uradnim paviljonom. O O Razstava splošne mehanike m ladijske mehanike. O O VII. mednarodna razstava lesa. O O Razstava letalstva. O O Razstava o osvajanju vsemirja. Vsak dan bodo izžrebali med obiskovalci bogate nagrade, medtem ko bodo izžrebali med vsemi obiskovalci 5. julija 1958 avto FIAT 600. X>.XXX>S3CCO.'XXXX'OCOOCCCOOOCOCOOOOC>OOOCOOCCOOOCCOC>CCCOOCOCCO<: Urnik za občinstvo: ob sobotah od 10. do 24. ob nedeljah od 9. do 24 . ob delavnikih od 10. do 13. in od 17. do 24. ur«. Šport med slovensko mladino 10 Med gojenci Dijaškega doma in slovenskimi srednješolci Da se slovenski d:ja'-i na T—.o.j,.i.lll llldiijivO UudjM * lijejo tudi v raznih športnih panogah, so nam povedali že telovadni profesorji na slovenskih šolah v razgovorih z njimi, ki smo jih objavili- v zadnjih poglavjih naše ankete, kakor tudi voditelji naših prosvetnih društev, v katerih je športno delovanje dokaj razvito. S tem dejstvom smemo biti na vsak način zadovoljni, vendar pa se nam prav zato postavlja vprašanje: Ce je šport med slovensko mladir no tako priljubljen, zakaj potem še nimamo slovenskega športnega društva, ki bi združevalo v organizirani obliki vse slovenske ŠROrtni-ke na Tržaškem? Tako društvo bi lahko javno nastopalo pod svojim imenom in bi ne bilo potreba, da iščejo naši boljši športniki zavetje v raznih italijanskih športnih društvih in klub;h, ker v slovenskem okolju ne morejo najti pogojev za svoj razvoj in napredek. O tem vprašanju bi kazalo razpravljati na široki o-snovi, treba bi bilo najti način in sredstva za ustanovitev slovenskega športnega društva v Trstu, ki bi bilo prosto vseh obvez nešportnega značaja in katerega edini namen in cilj bi bil skrbeti za pravilno, sistematično in neprekinjeno športno življenje naše mladine, Kako koristno bi bilo to, je razvidno tudi iz žt obstoječega športnega delovanja z večjo ali manjšo kontinuiteto v Dijaškem domu in pa v Društvu slovenskih srednješolcev. Kjer je zbrane toliko mladine kot v Dijaškem domu, kjer ima zatočišče v glavnem študirajoča mladina iz naše bližnje okolice, brez igranja in tekmovanja ne gre in nič čudnega ni zato, če je ravno Dijaški dom postal središče športnega delovanja naše dijaške mladine. Vendar pa je treba poudariti, da je v «Domu» čas za šport in igro točno določen in omejen, ker je glavni- namen te .ustanove pomagati mladini pri, njenem študiju, šport pa pride na vrsto šele kot nujno razvedrilo. — Učni načrt naše gojence zelo obremenjuje. Mladinci in mladinke smejo igrati le v odmorih, kar seveda ne vodi k velikim športnim u-spehom..., — nam je pojasnil član vodstva Dijaškega doma tov. Edvin Svab. — Katere športne panoge so pri vas najbolj priljubljene? — V glavnem se naši gojenci zanimajo za nogomet in za žogo vsi norijo. Zal nimamo za nogomet primernega igrišča. Za njim pride-odbojka, katero igraje vsi, mah in veliki, fantje in dekleta. Med nižješolci je priljubljena igra «Med dvema ognjema», mnogi zelo radi igrajo ping-pong, še več pa je tistih, ki posebno v slabem vremenu, prečepijo za šahovnicami. Včasih se poskusijo tudi v atletiki, predvsem v metih. Imamo tudi nekaj dijakov, kj vestno gojijo telovadbo. Poleg teh športov pa imamo pri nas še eno »športno panogo«, ki jo boste zaman iskali v športnih leksikonih. Ta panpga je obdelovanje vrta. Morda se boste smejali, toda obdelovanje vrta je tudi neke vrste šport m povrhu celo koristen šport, ker nas oskrbuje z zelenjavo. Reči moram, da so v tem «športu» skoraj vsi zelo agilni čeprav brez ezabušan-tov tudi ne gre«. — V kakšnih pogojih se športno izživljajo vaši gcP jenci. Ali imate primerne prostore in potrebščine? — Pogoji v katerih delujemo, so slabi, letos pa smo imeli še manj prostora kot druga leta. Igrišče za odbojko je bilo neuporabno,- ker so nanj nagrmadili drva. Pi ng-ponga nismo mogli igrati celo zimo, ker je bila telovadnica nezakurjena. Za nogomet imamo slabo in majhno igrišče. Fantje tolčejo žogo proti zidu, zaradi česar porabimo na leto tudi do 10 žog, da seveda niti ne omenjam razbitih šip... Sedaj je v gradnjo nov Dom poleg katerega bomo imeli kar dve igrišči za odbojko in lepo sobo za ping-pong. — Se vaši gojenci udeležujejo tudi tekmovanj jzven doma? — Seveda se. Lani smo tek- pongu. Večkrat so se pomerili s športniki raznih društev in posebno s Svetoivan-čani, s katerimi so se pomerili v ping-poogu, šahu in v odbojki. Dvakrat so se srečali s koprskimi študenti, prvič v Kopru v ping-pongu, nogometu, šahu in odbojki, drugič pa v Trstu v šahu, ping-pongu in odbojki. Zenska ekipa pa je nastopila na odbojkarskem turnirju in se tudi zelo uveljavila, zato je res škoda, da so tekmovanja žensk v odbojki tako redka. Letošnje športno delovanje s-ednješolcev je žal bolj skromno, saj razen tradicionalnega srečanja s koprskimi dijaki niso priredili ničesar. Imamo vtis, da so letos nekoliko zadremali, sicer bi si ne mogli razlagati dejstva, da na šolskem turnirju v odbojki — kljub obilici zelo dobrih igralcev — niso mogli sestaviti šestčlanske ekipe iz samih dijakov Pri igranju odbojke v Dijaškem domu movali s salezijanskim oratorijem v nogometu in v odbojki in čeprav smo bili premagani, nam je to tekmovanje prineslo precej zadovoljstva.. Letos smo nastopili na odbojkarskem turnirju, ki ga je organiziralo PD »S. Škamperle* in če-prav nismo bili med favoriti, smo dosegli prvo mesto in zlate kolajne. Nastopili smo tudi na raznih turnirjih v ping-pongu. Organizirali smo tudi notranja tekmovanja v nogometu, šahu in igri «med dvema ognjema«. Med gojenci je tudi precej tabornikov,,ki prirejajo med seboj razna tekmovanja. imamo tudi nekaj športnikov, ki so v raznih panogah dosegli že zelo lepe uspehe. Tako se je na primer Janko Starc že večkrat uveljavil na kolesarskih dirkah, Furlanič pa kot dolgoprogaš (10.000 m). Upamo, da bomo v novem domu lahko športno delovanje še bolj poživili in da bodo tudi uspehi večji. * * « Društvo slovenskih srednješolcev se v glavnem izživlja v prosvetnem delovanju, vendar pa tudi športa ne zanemarja. Lan. so srednješolci nastopili skoraj na vseh turnirjih v ping- in da so morali- poklicati nk pomoč druge. Brez dvoma bo tudi držalo, da nimajo na razpolago primernih prostorov za vež-banje in tudi ne potrebmn rekvizitov. Toda z nekoliko -dobre volje se dajo te pomanjkljivosti premostiti in ce bodo sami pokazali več prizadevnosti, jim bodo tudi drugi rade volje priskočili na. pomoč. Zdi se nam namreč, da je res škoda, da nazadujejo slovenski srednješolci ravno tam, kjer so že dosegli določene uspehe pa naj si bo v ping-pongu, šahu ali pa v odbojki. Nimamo nobenega namena,. da .bi kritizirali Dčuš-tvo slovenskih srednješolcev , zaradi njihove premajhne športne aktivnosti hoteli bi samo da bi jih te bčšede spodbudile' k večjemu delovanju in k večj.m uspehom. Sedaj smo tik pred poletnimi počitnicami. Za nekaj mesecev bo delovanje društva na športnem področju sicer prekinjeno, toda za prihodnjo sezono se je treba dobro pripraviti, izdelati si program in zagotoviti možnost aktivnega športnega delovanja. Brez resnega dela pa seveda ne bo nič. P-zio Kolesarska dirka po Franciji Robinson zmagal po pritožbi proti Radovanu V zaključnem sprintu je Padovan oškodoval Robinsona in komisija ga je pomaknila na drugo mesto • Voorting ohranil rumeno majico BREST, 2. — 110 kolesarjev. I Den Borgh kolikor jih je še ostale v kon-1 in 10”; 14. Darrigade (Fr.) 4.06 kurenci, je danes ob 12.19 in 57". ’S časom Darrigada vsi startalo za 7. etapo kolesarske ostali razen: 107. Varnajo dirke po Franciji. Saint Brieuc i (OSO) 4.10'57”; 100. Pommer — Brest, dolgi 170 kih. j (Sv.-Nem.) 4.22T3”. Takoj v začetku sta brez! Odstopila sta Lavigne (OSO) uspeha napadla Fiet vlan F.st in Fallarini (It.). in Groussard. Potem je ušel Galdeano, katerega so pri 5. km ujeli Adriaenssens, Bour-les, Bahamontes, Hoevenaers, Thomi-n, Piet Van Est, Hollen-stein in Dotto. Teh 9 kolesarjev je imelo pri 24. km minuto naskoka pred glavnino. Pri 26'. km je prišlo do ko- (OSO) 770”; «. Barone (PNE) lektivnega padca Loederja, j *’50"; 9. Favero (It.) 9’2K”; 10. Otana, Lavignea in Fallarini-1 pianckaert (Bel.) 9’41”; 11. (Niz.-Luks.) 4.06’ ri (ABC) premagal Taucerija (CRDA) p. t.; Schiavetta (ABC) premagal Galantina (APT) p. t.; srednja kat.: Bo-nera (ABC) - Bassi (APT) neodločeno; težki welter: Ben-venuti Nino (APT) premagal Gabbianija (ABC) zaradi odstopa v IV. rundi. Splošni vrstni red po 7. etapi: 1. VOORTING (Niz.Luks.) 34.40’55"; 2. Mahe (Fr.) z zaostankom 1’; 3. Geminiani (CM) 2’32”; 4. G. Desmet (Bel.) in Botella (Sp.) 4’49”; 6. Bau-vin . (Fr.) 6’10”; 7. Morvan ja. Prva dva sta lahko takoj nadaljevala dirko, Lavigne si je zlomil ključnico in ga je prevzela ambulanta Rdečega križa, Fallarini pa je kljub udarcem po glavi in rami in kljub prigovarjanjem zdravnika nadaljeval vožnjo še nekaj kilometrov in nato dokončno odstopil. Pobeg devetorice se je zaključil pri 49. km, toda mir je trajal le malo časa. Kmalu je ušel Anglež Robinson, kateremu sta se pridružila še Dotto in Padovan. Pri^ 57. km je ta trojica imela 30" naskoka, medtem ko so Belgijci Vlayen, Cerami. A. Desmet, Luyten. Van Geneugden in Fore zaradi defekta poslednjega zaostajali za glavnino za 2’30”. Za ubežnike pa se je kma-lu pognal Bahamontes, kate- j remu je sledil Lahaye Pri 70. km sta ta dva zaostajala za prvimi tremi za 30”, glavnina pa za 1*20”. V Morlaixu pri 84. km je bil zaostanek Bahamontesa in Lahaya vedno isti, medtem ko se je zaostanek glavnine povečal na 3T5”. Belgijci so skupno s se desetimi kolesarji zaostajali za prvimi za 5T5”, vendar pa so z odločno zasledovalno vožnjo pri 100. kilometru dosegli glavnino. Medtem sta iz glavnine ušla Annaert in Damen in pri 98. km je bil vrstni red naslednji: v vodstvu Robinson. Dot-to in Padovan, 35” za njimi Bahamontes in Lahaye, 3 za njimi Annaert in Damen, 4 za prvimi pa glavnina. V naslednjih kilometrih so se ti zaostanki še nekoliko poveča-1 li. pri 118. km pa ,.so ?e združili Annaert, Damen, Bahamontes in Lahaye, katerih^ zaostanek za prvimi tremi je znašal 2'10”. V Pont Du ChatelU, pri 132. km, so imeli Robinson, Dotto in Padovan samo se 13» naskoka pred prvimi zasledovalci. glavnina pa je zaostajala že za 5’40”. Nemec Pommer je zaostal zaradi krize. Pri 147. km so se od glavnine odcepili Moucheraud, Van Den Borgh, Manzaneque, Brenioli (It.). Bolzan in Gra-czyik. Uiti sta skušala tudi Dar-rigade in Elliot. kar pa jima ni uspelo. 12 km prd ciljem je Robinson sprožil napad, toda Padovan in Dotto sta ga takoj dohitela in vsi trije so začeli zaključni sprint proti cilju. V zadnjih metrih je Padovan nekorektno oviral Angleža, in prvi dosegel belo črto. Robinson je takoj vložil priziv, ki ga je razsodiščna komisija sprejela in priznala za zmagovalca Robinsona, Padovana pa pomaknila na drugo mesto. Nizozemec Woorting je ohrani' rumeno majico. Vrstni red v 7. etapi St. Brieuc - Brest (166 km): 1. ROBINSON (Medn.) 4.93’ in 31" (z odbitkom 4 02’31”); 2 Padovan (It.) 4.03'31” (z odbitkom 4.03'01”); 3. Dotto (CM) 4.03’39”; 4. Annaert (PNE) 4J)5’9S”; 5. Damen (Niz.I.uks ); 6. Lahaye (Niz.-Luks.); 7. Bahamontes (Sp.) vsi s časom Annaerta; S Graczyk (CM) 4.06'03"; 9 Brenioli (It.) 4.96 05”; 10. Moucheraud (PNE);I Fore (Bel.) 34.59'37”; 12. Dar-riead* (Fr.) 34.51 05"; 13. Grac-zyk (CM) 34.51T6”; 14. Robinson (Medn.) 34.51’54”; 15 A-driaenssens (Bel.) 34.52’46”; 16. Sahbadini (OSO) 34.53T8”; 17. Van Geneugden (Bel.) ?4.53’33”; 19. Bobet (Fr ) 34.53’ 49”; 29. Anquetil (Fr.), Nen-cini (It.). Ernzer (Niz.-Luks.) 34.54’U” itd. * * * RENNES, 2. — Zdravstveno stanje italijanskega kolesarja Fallarinija. ki je v današnji etapi »Tour de France* padel, ni tako nevarno, kot se je zdelo prvi trenutek po njegovem prevozu v bolnišnico. ko so mislili, da si je prebil • lobanjo. ——«»------ Boks na gradu Sv. Justa Na gradu Sv. Justa je bila sinoči boksarska prireditev, na kateri so nastopili poleg drugih tržaška profesionalca Sanna in Colella ter diletantski evropski prvak welter kat. Nino Benvenuti. Rezultati; Novinci: mušja kat.: Man-giarotti (ABC) - Del Degan (APT) neodločeno; lahka kat.: Benvenuti (APT) premagal Farino (ABC) po točkah. Diletanti: lahka kat.: Frige- Profesionalcl: welter kat.: Sanna (Trst) - Lommi (Cre-mona) neodločeno; lahka kat.: Colella (Trst) - premagal Pe-drinija (Brescia) p. t. ZMAGOVALCI SO SE VRNILI Triumfalen sprejem v Rio de Janeiru RIO DE JANEIRO, 2. — Brazilska reprezentanca, ki Je osvojila svetovno nogometno prvenstvo, je prispela danes z letalom v Rio de Janeiro. Sprejem, ki ji ga Je pripravila prestolnica, je bil edinstven. Računajo, da je bilo vzdolž ceste, ki vodi od letališča v mesto, nad milijon ljudi, ki so vzklikali nogometašem. V mestu jih je sprejel sam predsednik republike Kubitschek, na letališču pa podpredsednik republike Goulart. Pred pristankom je letalo nekaj časa krožilo nad mestom v spremstvu 16 reakcijskih letal. Policija je le s težavo preprečila. da množica ni obkolila igralcev brž ko so se ti pojavili na izhodu iz letala. Da jim je odprla pot od letala do avtomobila, t. j. ka- Odbojkariki turnir na tUdiomi Ekipi 'Škamperle in Doline favorita za pokajP. Sodeluje 6 ekip • Nocoj zaključek in izročitev pokala V dvorani na stadionu «Pr-v; maj* je v teku odbojkarski turnir za «Pokal primorskega dnevnika*, ki ga je organizirala športna sekcija prosvetnega društva »Sl. Škamperle* od Sv. Ivana in na katerem sodelujejo poleg organizatorja še ekipe p. d. Skedenj, p. d. Cankar, p. d. Pregare, ekipa «Kluba mladih izobražencev* in ekipa iz Doline. Turnir se bo nadaljeval nocoj ob 20.30 in tudi zaključil s predajo pokala zmagoviti e-kipi. Po prvih dveh kolih sta v vodstvu ekipi Skamperla in kih 39 m. Je potrebovala 25 Doline s tremi zmagami iz minut. | treh srečanj, sledi ekipa Can- tiiiiiiMiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiHimHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiHtiiiiitiiiHiiiitiiiiiimiiiiatiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiitmiiiiiiitimmtiaMMM Sestanek komisije evropske nogometne zveze Določene so skupine in nasprotniki za I. kolo pokala evropskih prvakov Juventus * VViener Šport Club in Dinamo (Zagreb) ■ Dukla (Praga) CANNES, 2. — Komisija ENZ za pokal evropskih nogometnih prvakov, ki se je sestala pod predsedstvom Belgijca Chanaya, je na osnovi žreba določila sestavo prvega izločilnega turnusa za evropski nogometni pokal. Za tekmovanje se je prijavilo 28 gometne zveze na predlog Jugoslavije vključila v tekmovanje,. čeprav letos ni državni prvak. III. skupina: Anglija, Francija, Irska, S. Irska, Nizozemska, Belgija, Škotska, Portugalska. Španija. Za prvo kolo so bili nato z žrebom določeni naslednii Krishnan-Kumar (Ind.) - Mul-loy-Patty (ZDA) 3:6. 6:4, 3:3, 7:5, Pietrangeli-Sirola (It.) -Howe-Segal 4:6, 8:6, 7:9, 6:3, 6:4, Cooper-Fraser - Darmon-Remy 6:3, 7:5, 6:3. Program angleške nog. reprezentance evropskih prvakov. Real Madrid je bil kot zmagovalec po- : nasprotniki; kala za 1. 1958 oproščen izlo-1 Prva skupina: čilnih tekmovanj, ostalih 27 Bolgarija (prvak še ni znan) enajstoric pa je bilo razdelje- 1 prosta; nih v tri skupine na nasled- 1. tekma: 01ympia (Pirej- nji način: .Grčija) - Besiktas (Turčija); -nHnmi •> I »tunina- • 2- tekma: Dinamo (Zagreb LONDON, 2. — Angleška *• SKUP‘n,»- ! jug j . Dukla (Praga - CSR); nogometna zveza je objavila Belgija, Poljska. Romunija, 3' Wismut (Karl j koledar mednarodtiih srečanj Turčija Jugosiavija Ceskoslo- Marxstadt . Vzh. Nem.) -' Pe- reprezentance v prihodnji se- vasKa, Madžarska, Vzh. Nem- s- - čija in Grčija. II. skupina: | NOGOMET I trolil (Ploesti - Rom.); 4. tekma: Polonialyton (Pelj- ! ska) - Madžarska (prvak še ni znan). ItlKIIMIIIIIIIUlMIIIIIIMIIIIIIMIIIIinHIIIIIMlMiiinMIIIIIIIIIMIIIfllllllllinilltllHIIIIIIIIIIIIMIMIIlir Mesečne lestvice cRing Magazine* '.ti* < i • ?4 ’ S-.' u • '.» Joey Giambra proglašen za boksarja meseca junija »Ring Magazine* je proglasila za najboljšega boksarja meseca junija Joeya Giambra zaradi njegove zmage nad Joe-yem Giardellom v ponedeljek zvečer v San Franciscu. Giar-dello je zaradi poraza zdrknil za eno mesto v lestvici svoie kategorije. Lestvice za mesec junij so naslednje: Tekža kat.: prvak FLOVD PATTERSON, 1. Eddie Ma-chen in Zora Folley, 3. WiUie Pastrano, 4. Archie Moore, 5. Roy Harris, 6. Nino Valdes, 7. Alex Miteff, 8. Ingemar Jo-hansson (Šved.), 9. Harold Carter, 10. George Chuvalo. Srednjetežka kat.: prvak: ARCHIE MQORE, 1. Harold Johnson, 2- Tony Anthony, 3. Yvon Durelle, 4. Erich Schopp-ner (Nem.), 5 Mike Holt (J. Afr.), 6. Chuck Spteser, 7. Yolande Pompey, 8. Jesse Bowdry. 9. Clarence Hinnant, 10. Willie Hopener (Nem.). Srednja kat.: prvak RAY ROBINSON, 1. Carmen Basiiio, 2. Gene Fullmer, 3. Joey Giar-dello, 4. Charley Humez (Fr ), 5. Spider Webb, 6. Rory Cal-houn, 7. Holly Mims, 8. Joey Giambra, 9. Yama Bahama, 10. Bobby Boyd. prvak VIRGIL Švica, Zah. Nemčija, Italija, Švedska, Finska, Danska, Luksemburg, Avstrija in Man- Druga skupina: chester United, katerega je! Finska (Helsinging Palloseu-glavna skupščina evropske no- ra) prosta; 1. tekma: Juventus (It.) -Wiener Šport Club (Avstrija); 2. tekma: Badklub KB (Ko-oenhagen-Dpnska) - Schalke 04 (Zah, Nem.); '3.""tbkma: Jeunesse D'F.sčh sur Alzette (Luks.) - Švedska (Goetaborg ali Norrkoeping); 4 tekma: Young Bojs (Bern-Švica) - Manchester United (Angl.); Tretja skupina: Wolerhampton (Angl.) prost; 1. tekma: Standart Club (Liege - Bel.) - Heart of Mid-lothian FC (Škotska);. 2. tekma: Atletie (Madrid-Špi) - Drumcondra FC (Dublin - Irska); 3. tekma; DSO Utrech (Niz.) » Sjporting club , (Lizbona Port.j: Loi še vedno prvi izzivalec v lahki kategoriji NEW YORK, 2. — Revija | Gii Turner, 6. Ralph Dupas, 7. Tombstone Smith, 8, Kid _______________._ VVelter kat.: . 11. Manzanenue (Sp.) vsi s ča- AKINS, 1. Isaac Logart, 2. Ga som Breniolija; 12. Bolzan spar Ortega (Meh), 3. Vince (Niz.-Luks.) 4.06’99”; 13. Van Murtinez, 4. Sugar Hart, 5. Gavilan, 9. Mickey Crawford, 10. Giancarlo Garbelli (It.). Lahka kat.: prvak JOE BROWN, 1. Duilio Loi (It.), 2. Kenny Lane, 3. Paolo Rosi (It.), 4. Dave Charniey (V.B.), 5. Willie Toweel (J. Afr.). 6. Johnny Busso, 7. Carlos Or-tiz, 8. Joey Lopes. 9. Al Ne-varez. 10. Paul Armstead. Peresna kat.: prvak HOGAN KID BASSEY (Nig.), 1. Da-vey Moore, 2. Paul Jorgensen, 3. Flash Elorde (Frl.), 4. Che-rif Hamia (Fr.), Gracieux Lamperti (Fr-), 6 Ike Chest-nut. 7. Manolo Garcia (Sp.), 8. Harold Gomes, 9. Ricardo Moreno. 10. Ricardo Gonzales. Petelinja kat.: prvak AL- PHONSE HAI.IMI (Fr.), 1. Ra-ton Macias (Meh ), 2. Leo E-spinosa (Fil.), 3. Mario D’Aga-ta (It.), 4. Manuel Armente- j ros (Kuba). 5. Eugene Loce-zannet (Fr.), 6. Jose Lopez (Meh.), 7. Piero Rollo (It.), 8. Joe Beccera. 9. Al Asun-cion, 10. Peter Keenan (V.B.). Mušja kat,: prvak PASQUAL PEREZ (Arg.), t. Ramon A-rias (Venez.), 2. Pone King Petch (Thail.), 3. Young Martin (Šp,), 4. Dommy Ursua. 5. Ramon Calatavud. 6. Ari-stide Pozzali (It.), 7. Sadao Yabita, 8. Masaji Imamoto, 9 zoni, ki je naslednji: 1939: 24. sept.: Anglija CSR (za igralce pod 23. letom v Nortvichu); 22. okt.: Anglija - SZ v Wembleyu; 25. nov.: Anglija - Wales v Birminghamu. 1959: 18. aprila: Anglija • Škotska v Wembleyu; 6. maja: Anglija - Italija v Wembleyu. karja z dvema zmagama in dvema porazoma, ekipa Skednja z eno izmago in dvema porazoma, ekipa Kluba mladih izobražencev z eno zmago in tremi porazi, zadnja pa je ekipa p. d. Pregare i tremi porazi. Vsa srečanja sodi prof. Bojan Pavletič. Rezultati prvega dne: Skamperle-Skedenj 2J) (15:8, 15:5) Dolina-Klub ml izobr. id) (15:4, 15:11) Cankar-Pregapc 2:0 ('15.-3, 16:8) Skedenj-Pregare 2;Q (UM, 15:3) Skamperle-Cankar 2t0 (35*T, 16:14). Rezultati drugega dne: Skamperle-Klub ml. izobr. 2:0 (15:10, 15:8) Dolina-Cankar 2:0 (15:0, 15:10 Klub ml. izobr.-Skedenj 2:0 (151:3, 15:11) Dolina-Pregarc 2:0 (15:1, 15:0) Cankar-Klub ml, izobr 2:1 (7:15. 17:15, 15:13) Trenutna lestvica: Škamperle 3 3 9 6:9 Dolina 3 3 9 6:9 Cankar 4 2 2 4:5 Skedenj 3 1 2 2:4 Klub ml iz. 4 13 3:6 Pregare 3 0 3 0:6 «»— Disciplinski ukrepi MILAN, 2. — Na današnji seji je nogometna zveza sprejela proti moštvom in posameznikom v okviru tekmovanja za italijanski pokal naslednje disciplinske ukrepe. Globe moštvom: 70.000 lir Palermo, 50.000 lir Venezia, 30.000 lir Reggiana. Izključitve: za eno nedeljo Beraldo (Milan) - pogojno, Rozzcni (Fiorentina) - pogojno. Strogi opomin: Aggradi (A-lessandria). ATLETIKA ZUERICH, 2. — Na mednarodnem atletskem mitingu v Zuerichu, katerega so se udeležili ameriški, nemški, italijanski in švicarski atleti, je dosegel najboljši rezultat Nemec Lauer v teku na 110 m z ovirami — 14”. Na 800 m je Courtney (ZDA) dosegel čas 1’50”7. Consolini je zmagal v disku z 49.22, Ballota pa v skoku s palico s 350 cm. vo se je zaključil spomladan-4. tekma: Newton Ards FC j ski del IX. jugoslovanskega (S Irska) - Staffe (Reirns- I košarkarskega prvenstva. Francija)., Na prvo mesto se je z 8 Tekme prvega turnusa mo- ! zmagami in enim porazom u-rajo biti odigrane med 1. av-: vrstil Beograd, ki je bil ves gustom in 30. septembrom, j j.as v najboljši formi. Zani-Prve tekme bodo na terenu | rnivo je, da se je moštvo Beo. prvoimenovane. povratne pa, grada komaj v tej sezoni vrni-na terenu drugoimenovane lo jz republiške lige v elitno enajstorice. društvo, sedaj pa je s 16 toč- kami največji favorit za osvo. jitev državnega prvenstva. V njegovi ekipi igrajo odličn; državni reprezentanti Nikolič. Korač in Markovič ter nič manj solidna dolgina Erkič in Gordič. „ , Na drugem mestu je s točko Vlij®' mani beograjska Crvena zve- Košarkarsko prvenstvo Jugoslavije Beograd zmagovalec spomladanskega dela Slab start slovenskih predstavnikov Olimpije in Ljubljane BEOGRAD. 2. — S tekmami | Beogradom. Olimpiji letos ne 9. kola in s ponovljeno tekmo j gre in gre in v zadnjem kolu med Partizanom in Lokomoti- ji je Beograd nasul kar 105 TENIS Cooper in Frascr finalista v Wimblodonu LONDON vanju mednarodnega teniškega prvenstva v Wimbledonu, so bili danes doseženi med drugimi naslednji rezultati: Posamezniki (polfinale): Cooper (Avstral.) • Rose (Avstral.) 7:9, 6:2, 6:2. 6:3, Fraser (Avstralija) - Nielsen (Dan) 6:4, 6:4, 17:19, 6:4. Moške dvojice (II. turnus): zda, katero je v 9. kolu nepri. čakovano premagala zagrebška Lokomotiva in ji onemo-mogočila plasma, ki pa bi v ostalem niti ne bil zaslužen. Slovenska predstavnika, k: sta lani bila najboljša člana zvezne lige sta letos slabo startala in se po prvi polovici prvenstva ustavila na tretjem _. J. _____________________, _. Pietrangeli - Sirola (It.) Carlos Miranda, 10. Ario De- Cranston - Green (ZDA) 6:4, i oz. četrtem mestu s 5 oz. 6 ]eon. 3:6, 6:1, 10:8. (III. turnus): točkami zaostanka za vodilnim košev. Ljubljana pa se je šele sedaj začela vračati v svojo staro formo in ravno v nedeljo je zablestela proti Partizanu. katerega je premagala z visokim rezultatom 91:61 ter pri tem pokazala igro na naj-višji kvalitetni ravni. Presenetljivo Je 5. mesto Zadra, medtem ko je kvaliteta ostale petorice precej nižja. Lestvica po pomladanskem delu: Beograd 9 8 0 1 728:599 1« Crv. zvezda 9 7 1 1 657:584 15 Olimpija 9 5 1 3 721:651 II Ljubljana 9 5 0 4 612-600 10 Zadar 9 4 1 4 771:737 9 Partizan 9 3 1 5 606:626 7 Lokomotiva 9 3 0 6 566:598 6 Proleter 9 3 0 6 560:668 6 Radnički 9 3 0 6 536:637 6 Jugomont. 9 1 2 6 628:602 4 neeovaro* ureaotk STANISI.AV HfcMKO Tiska Tiskarski zavod ITT . Trst VLADIMIR BARTOL 117. Vojaki so se vsi bledi drug drugemu nasmihali. Proti takemu načinu boja so bili brez moči. »Vse to je samo postavljanje pred nami,» Je rjovel Minu-čeher. «Slepilo brez najmanjše nevarnosti.* Toda na moštvo je divjanje kamnitih in ognjenih krogel le delovalo. Vedeli so, da se nimajo z gradu kam umakniti. Vsakdo bi se bil rajši s sovražnikom pomeril na odprtem polju. »Da bi mi Seiduna dovolil, bi s svojimi fedaiji preplezal nasprotno steno in poklal vse ono, kar je tam zgoraj,* je dejal Abdul Malik in škripal z zobmi od brezmočne jeze. Tudi Jusuf in Sulejman sta stiskala pesti od srda. Prva bi bila, ki bi hotela v tak pokol. Toda Seiduna se je očitno sprehajal na vrhu svojega stolpa in se z velikima daijema pogovarjal o svetih stvareh. Sulejman je komaj še krotil svojo nestrpnost. Abu Ali je prišel pogledat položaj na okopih m se potem vrnil k Hasanu. «Moštvo je vendarle nekoliko vznemirjeno,* je dejal smeje »Arslanu Tašu je šlo tudi samo za to,» je odvrnil Hasan. ♦Vtis je hotel narediti na nas, da bi nas omehčal in zastfašil. Toda če hoče izrabiti to razpoloženje, ga mora hitro. Kajti že čez dva ali tri dni se bodo naši vojaki temu grmenju tako privadili, da bodo v zabavo metali zanke za kroglami * ♦Ali misliš potemtakem, da nas bodo v kratkem z lestva- mi naskočili?* «Ne, ne, tega ne bodo storili. Pač pa nam utegnejo sporočiti nekaj, kar jim teži srce.* Ob tretji molitvi je emirovo obmetavanje prenehalo, kakor bi odrezal. Nastal je zlovešč mir. Na gradu so slutili, da je bilo jutranje grmenje sam® uvod v nekaj posebno važnega, kar še mora priti. Trije na stolpu so prvi opazili trojico konjenikov, ki se je zaprašila v sotesko. Kmalu so nasprotniki obstali; dajajoč znamenja miru, onstran mostu pred Alamutom. ♦To utegne biti kakšna zvijača,* je dejal častnik Minu- čeherju. ... „ ' «Mostu ne bomo spustili, dokler ne dobimo povelja od vrhovnega poglavarja,* je odvrnil poveljnik utrdbe. Ukaz je kmalu prišel, železje je zarožljalo in trije odposlanci sovražne vojske so bledih obrazov, toda dostojanstveno, prijezdili preko mostu na grad. Minučeher jih je sprejel z izbrano vljudnostjo. Medtem se je na Ifasanovo povej je z bliskovito naglico razvrstila vojska, razen neobhodnih straž na obzidju, na spodnji in srednji terasi. Na tej so bili na eni stfam fedaiji in učenci, na drugi lokostrelci; na oni pa v železnem redu lahka in težka konjenica. i v u • : v ” Minučeher je s častniškim zborom peljal odposlance na srednjo teraso. Tam so obstali in čakali nadaljnjih odredb. ----- ♦Davi so skušali oni narediti vtis na nas,* je dejal Hasan. ♦A zdaj ga bom naredil jaz nanje, da ga bodo pomnili do sodnega dne.* Spet sta izdajala njegov glas in- njegov obraz nekaj, kar je vzbujalo pri velikih daijih grozničav občutek. Nekaj od onega zagonetnega je bilo v njem, kakor tisti večer na zvezdami, ko je bil poslal fedaije v vrtove. ♦Ali jih misliš posekati in razstaviti njihove glave na vrhu stolpa?* je vprašal Abu Ali. ♦Bil bi zelo nespameten, če bi storil kaj takega,* je odvrnil Hasan. »Emirovo vojsko bi prevzel tak bes, da bi izginil še zadnji strah, ki ga imajo pred nami. Prav ta občutek strahu pa moramo stopnjevati v njih, če hočemo odnesti končno zmago.* ♦Vojska je razvrščena in odposlanci čakajo,* je dejal Buzruk Umid, gledajoč čez nadzidke. ♦Naj čakajo. Oni so hoteli omehčati nas z obstreljevanjem, mi jih bomo omehčali s čakanjem.* -y— Odposlanec emira Arslana Taša, konjeniški stotnik Abu Džafar, je stal na sredi med fedaiji in lokostrelci. Rahlo se je opiral na ročaj svoje sablje in z narejeno brezbrižnostjo in z narejenim prezirom opazoval sovražno vojsko. Njegova spremljevalca sta stala vzravnana ob njegovih straneh; trdno sta držala za ročaje sabelj ter divje in mrko gledala okrog sebe. Z velikim samopremagovanjem so vsi trije krotili neprestano rastočo nestrpnost in bojazen za svojo usodo. Minučeher se je s častniškim zborom postavil kakih deset korakoV od njih. Izzivalno je gledal odposlance, sem ter tja šepetaje izmenjal kakšno besedo s svojimi pribočniki in se neprestano na skrivaj oziral proti vrhovnemu poglavarstvu. Toda od tam ni hotelo biti nobenega znamenja kakšne odločitve. Kot da bi bil- Hasan pozabil, da čaka tu spodaj cela vojska in trije sovražni odposlanci na njegov migljaj. Sonce je neusmiljeno pripekalo na moštvo in na živali. Toda nihče ni pokazal najmanjšega znamenja nestrpnosti; Ravnodušno so opazovali sovražne slč, ki so sčasoma začeli kazati znake nemira. Končno se je Abu Džafar naveličal dolgega čakanja. Obrnil se je k Minučeherju in ga vprašal s posmehljivo vljudnostjo: ♦Ali je pri vas navada, da puščate tuje odposlance čakati na žgočem soncu sredi dvorišča?* ♦Eno samo navado poznamo pri nas: pokoravati se ukazom vrhovnega poglavarja.* ♦Potem mi ne preostane drugega, kot da javim Njegovi Svetlosti, mojemu gospodu Arslanu Tošu, to čakanje kot del odgovora tvojega gospodarja.* ♦Kakor izvoli tvoje blagorodje.* Spet so zapadli v molčanje. Abu Džafar se je ves besen oziral v nebo in si z roko otiral pot z obraza. Polaščati se ga je začela negotovost. Zakaj so jih postavili sredi med vojsko? Kaj pomeni to čakanje? Kaj mu neki pripravlja vrhovni poglavar? Domišlija je začela delovati. Strah ga je ponovno popadel. ------- Medtem so se bili poglavarji odeli v svečano belino. Cez ramena so si ogrnili široke bele plašče. Obdani od telesne straže so zapustili poslopje. Bilo je prvič, da se je Hasan nameraval pokazati svojim vernikom, odkar se je bil polastil Alamuta. Vedel je, kaj bo to pomenilo zanje. Nehote je bil tudi sam vznemirjen. Rog je oznanil njegovo bližanje. Pogledi vseh so se uprli proti zgornji terasi. Na njej so se prikazali trije možje v bleščeči belini, obdani od na pol golih črnih kijonoscev. Moštvu je zastal dih. Eden od trojice mu je bil neznan. Zaslutilo je, da je bil Seiduna. Jusuf in Sulejman sta razUrila oči. ♦Seiduna!* sta šepnila. Slo je od ust do ust. Seiduna se je prikazal! Nekaj izrednega se bo zgodilo. Nemir, ki se je polastil moštva, se je prenesel tudi na živali. Zganile so se in postale nestrpne. Nenavadno napetost so začutili tudi trije odposlanci. Ko so zagledali tri poglavarje v svečanih oblačilih, so se nehote zravnali. Vsa kri jim je izginila z lic. (Nadaljevanje sledi)