90. številka.
Trst, v soboto 20. aprila 1901.
Tečaj XXVI

..Edinost iz b*it enkrat nh <ian. razun nerielj ic
runikoi. ob 4. uri ivećer.
>>ro^nlaa z rut* k :
za. cHo leto ........54 kron
za pol leta ......... 12 _
ca četrt leta........ t „
t& en me*c........ 2 kroni
>aroČnino je plačevati nanrej. Na na-rofte brez prilotpne narn^nine ne aurav* it oaira.	_
tro tobakarnah v Trutu f*e prodajajo posamezne številke po *» stotink (3 nvč I: •a»en Truta pa po b utotink (4
I-irfoD *t». S7O.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
Ogl&at * Oc
se računajo po vrniah v petitu« _
kramo naročilo s primernim pff^fatoin Poslana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbe
Vsi douisi naj ne pošiljajo uredništvu Nefrankovani tiouiai se ne sprejemajo Rokopisi se ne vračajo.
T «41a«atl je «06!
Naročnino, reklamacije in oglaxe sprejema upravntStvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna *e nahajata i ulici Carintia štv. 12. lipruvniStvo, ln sprejemanje Inscrat«? v ulici Moli« piccolo šiv. II. liaunlr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost"
1 atisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Klevetnikom Slovanov.
u.
Ako s<i /a italijanskega učenjaka poiubar-bari drji. prava, ki žive in delajo ob vratih Italije, — |M>tem seveda m<ira mož tako soditi tudi ostali narod naš in druge Slovane, katerih Italija niti videla ni nikoli ! Ti ostali morajo hiti pravi divjaki, A zijati, Mongoli in barbari, huji od onih, ki so prihajali v starem in srednjem veku pustošit Kvropo.
Ali zgodovina pripoveduje drugače.
Zgodovina pravi, da so ti « barbari» bili poklicani od civiliziranih narodov, da so jim reševali kulturo. Danes ne hi bilo nas na obalili Adrijanskega morja, da je bilo grško cesarstvo dovolj močno, da bi se bilo moglo ohraniti od Avarov. Kjeje bila tedaj ta civilizirana Italija?! Bila je po-žjrana in poteptana od dijaških čet severa. Kaj so današnji Italijani ? Zmes raznovrstnih barbarskih živijev z ostanki latinskega življa. Zgodovina nam nadalje pravi, da so ti Slovani ob morju Adrijanskem, reševaje Bizant, rešili kulturo : n civilizacijo! To je bilo prvikrat.
Drugikrat je bilo šest sto let |w>zneje, a dokaz za to nam je ravno v tem našem sosedstvu. Kaj bi bilo od civilizirane Italije, domovine gosj>oda «1 * Ancona in njemu sličnih, da T-ete Mongolov niso našle svojega groba na Grohniškem jK>lju in da so mogle nadaljevati svojo |>ot?! Kdo jih je zaustavil na vratih civil i zova ne dežele — morda-li fina gospoda Benečani, ali pa »barbari* Slovani?! In tako so ti barbari ohranili svetu kulturo in napredek, ki je bil ves koncentriran jm> deželi lef>ote v dobah Venecije, Pize, Firence, Genove in Rima. Tudi to je zahvala za tolike usluge !
V tretjikrat bi bila Italija ostala na dispozicijo Turkom. Učeni profesorji iz uglajene dežele, ki nas znajo tako krvavo žaliti, vedeli bodo morda tudi to, da o si bili Turki v novem veku usvojili polovico Ev-rojK'. Njihove čete so bile na Poljskem, v srcu Rusije, pred Dunajem. VBudimu so za lati let gospodovali turski paše. A Italija je mogla mej tem mirno delati, razvijati se v kulturi, napredovati v znanosti in umetnosti, jMjvzdigniti renesanco in »»čarovati svet b svojimi umetniki, ker so na n j e n i .i vratih prelivali kri r a v n o o n i, katere danes zasramtijejo s polu-barbari!! Da Slovanka ni rodila herojev, Italija ne bi imela genijev! Turki so bili pred I'u najem, ali pred Zagreb se niso pokazal;. — Hrvatski junaki so prelivali potoke krvi, tla ohranijo sebe in svojo domovino. Zato je to naravnost drzna brezobra?.-nost, ako nas narod, ki se ima le nam zahvaliti, da mu ni trebalo stati z mečem v roki noč in dan, ako nas tak narod v zahvalo za t<>, da smo mu branili prag. tako prostaško žali na ust:* prvih svojih sinov! Xa take izraze mora p rek i pet i vsako slovansko sr-*e in se zaklinjati, da ne l>o mirovalo, dokler te tine latinske gosj»ode ne nauči, ali z lepim ali grdim, da nas bodo smatrali kakor sebi jednake, ali pa — še za bolje.
Žalitev, ki nam jo je zalučal učenjak iz starodavnega mesta, s katerim se Italija [H»naša, naj odmeva jk> vsem narodu našem! Vsakdo naj jo čuje in si jo dobro zapomni in naj se j>od krvavo šibo njeno še bolj upre, da iz vojuje sebi ono, radi česar so nas začeli toliko sovražiti. Ko so naši stari, pokorni kakor svetniki, hrabri kakor levi, požrtvovalni in samozatajevaini, prelivali kri in stražili na vratih Italije kakor psi, tedaj so nam njihovi jx»šiljali l>ožje blagoslove in nas imenovali : p red zid je krščanstva! Danes, ko je nevarnost minola, in ko hočemo, da branimo svoje pravo, prekrstili so
nas v divjake, ki bi morali izginiti izpred latinske kulture! Je-li to nehvaležnost ali zloba, ali pa je ignorancija, s katero se odlikujejo vsi Latini, Italijani pa nad vse, gledč vsega, kar se tiče Slovanstva ?!
Mi priznavamo, tla se še nismo povspeli na najvišo stopinjo kulture, ali barbari nismo. Naš narod je bil zaostal, ker je moral trpeti, ko so drugi mirno spavali. Ali ta narod ni divjak. Mi bi rekli celo, da je veliko veČih barbarov po nekih gotovih pokrajinah — Sard inije, Sicilije, Kalabrije in Abruzzov, nego-li v katerem-koli kraju, kjer žive Slovani. Ako je kultura rafinirala Bolonjo, Rim, Milan, F irenco, je pa v Pugli-i takih pre delov, ki se morejo prispodabljati jedino z Afriko. Radi tega pa ni kdo ne govori, da so Italijani barbarski narod. Profesor d ' Ancona bi moral vedeti, da je v razvoju vse bankarske krize — od Tonlonga pa tja do Faville — dokazano, da so ljudje, katere je Italija smatrala za svoje prve rodoljube, krali in s 1 e p a r i 1 i ; dokazano je iz poročila sedmorice, katero je sestavil Mordini, tla je velik del italijanskih" državnikov podkupljiv. Pa vendar ne govorimo, da v Italiji sploh ni poštenja, da je to torej — lopovski narod! Profesor d ' Ancona mora vedeti, da je v Sardiniji županov, ki po ulicah pobirajo — odpadke cigar; da je v južni Iialiji ljudij, ki jedo surovo ribje meso, da je v Siciliji ljudij, ki spadajo v najniže vrste človeške inteligencije, da so slednjič v Neapelju c a m o r r e, v Siciliji maffije, v Pugli-i mala vita. ln vendar se na slovanski strani noben učenjak svetovnega glasu ne oglaša, da bi očital italijanskemu narodu, da se nahaja v barbarskem stanju.
Profesor d ' .Vneona bi moral vedeti, da kultura italijanska ni italijanska, ampak last vsega krščanskega sveta. Kaj bi bilo iz Italije, da ni v Rimu — papeža ?! Vse krščanstvo je skozi tisočletja kupičilo svoje obveznosti v Italijo, kakor deželo krščanske cerkve ter so se tekom vekov nabrale milijarde in milijarde vrednosti, iz katerih se je mogla povzdigniti tista umetnost, kateri se divimo vsi. Tu je tudi našega denarja. Nehvaležnost je torej to, ako se žali narod, ki je v družbi zdrugimi veliko pomagal, da Italija je to, kar je.
Hrvatje in Slovenci pa, katere tako krvavo provocirajo, naj ne zgube potrpljenja in hladnokrvnosti. Treba dokazati tem civiliziranim Italijanom, da smo veja velikega plemena slovanskega, ki šteje 120 milijonov duš, in da vemo, kako treba odgovarjati svoji dolžnosti v kolu narodov na zemlji ! Vsaki Hrvat in Slovenec naj vsprejme zalučano žaljenje kako' <la je njemu osebno izrečeno in odgovori naj nanjo — s podvojenim delom za svoj napredek in eneržijo za obrambo svoje j individuvalnosti.
lioste videli, kako nas bodo spoštovali potem !
ali se tudi odbijalo. Davni spomini so nas ujedinili, a sad te zloge se ima videti v bodočnosti. Delo za bodočnost oslonjeno na tradicije, je cilj naš in vaš. Dubrovnik je najbolje umel to nalogo. Govornik je povdarjal važnost novinstva. Delo novinarjev v Slovanih prihaja iz srca, a zato ima tudi prav, ako zahteva priznanje od srca.
Zupan Cingrija se je zahvalil na zdravijci mestu Dubrovniku. Prosi novinarje, naj bi se pogosto spominjali mesta dubrovni-škega, ki, če tudi se ne povrne več na ono, kar je bil nekdaj, vendar hoče Btremiti po onem, kar je mogoče ob današnjih razmerah. S ponosom povdarja, kako je bil Dubrovnik prvi, ki je stal v narodnem kotu, in kako si je vsikdar resico prizadeval, da bi nekaj veljal v Slovanstvu.
G. Milan Krešic, izvoljen stoloravna-teljem, je nazdravil županu Cingriji, a poslednji se je zahvalil najprisrčneje, ker je Krešic posegel v spominu rojstnega mu mesta.
Dr. T resic je nazdravil Cehom ter je povdarjal njihovo junaško borbo. Mirno more reči : Bratje Čehi, vi ste junaki! (Ploskanje) Borba < 'ehov je borba Davida z Golijatom. Narod češki je kakor pečina, ki stoji na morju. Zdravijca je izišla iz iskrenega srca.
Dr. Ostaszewski-Baranski je navdušeno napil Pragi ter je bila takoj odposlana brzojavka županu mesta praškega, dru. Srbu.
Urednik Anyž je vsprejel pozdrav Cehom kakor iskren in srčen pozdrav. Povdarjal je, kaka nevarnost preti Slovanstvu od gerraanstva. Treba, da se zložimo v onem, kar nas spaja, in ne pravdamo o onem, kar nas deli (Ploskanje). Ko se je že omenila Praga, naj se spominjajo gospoda, da sokolstvo prirej uje kongres, na kateri treba da pridejo tudi drugi Slovani. Tam hočejo Cehi pokazati, kako delajo ; pa želijo, da bi čuli sodbo drugih Slova iov o svojem delu. Vsi treba da se spomnimo, kako smo vsaki posamični nič, a kako vsi pomenjamo moč, katero nobena stvar ne more nadvladati. (Ploskanje). Ko-nečno je opominjal govornik, kako ne smemo nikdar pozabiti, da je v ljudstvu moč slovanskih narodov.
Posl. B i a n k i n i je v lepem govoru napil bratom Poljakom. Slovani imajo naj-strašnejo zgodovino. Trije slovanski narodi: češki, poljski in hrvatski, so pali pod udarci usode. No, govornik veruje v vstajenje Slovanstva, kakor veruje v Boga in v Vstajenje.
(Pride še.)
Kongres slovanskih novinarjev v Dubrovniku.
(Po »Obzoru«.)
(Dalje.)
Na velikonočni ponedeljek zvečer je du-brovniška občina priredila sijajen banket svojim slovanskim gostom na čast. Banket je vspel krasno. Vrsto napitnic je otvoril župan Cingrija, ki je nazdravil cesarju. Predsednik kongresa, Chvlinski, je prvi napil mestu Dubrovniku. S solzami v očesih so gledali Poljaki zidine mesta. Koliko čutstev se je porajalo v njihovih prsih ? Na pamet so mu prišli spomini na prošlost poljsko in du-brovniško. Vse se je zaletalo ob Dubrovnik,
Politični pregled.
V TRSTU, dne 20. aprila 1901.
O izjavi Frana Ferdinanda d' Este proti gibanju -proč cd Rima>. Kakor
znano, so tudi Mladočehi glasovali proti predlogu posl. Malika, da bi se o odgovoru mi-nisterskega predsednika dra. Korberja otvorila debata. « Politik* poroča, da so Cehi ukrenili tako še le potem, ko je njih parlamentarna komisija imela temeljito posvetovanje z ministrom drom. Rezekom. Cehi so sklenili za slučaj, da pride do debate, da podajo izjavo, v kateri bo njih stališče označeno v tej smeri, da je sklep nadvojvode smatrati kakor čisto privaten čin, o katerem parlamentu ne pristoji kritika in za katerega ne more odgovarjati vlada.
No, resnica je, da že dolgo ni kak dogodek provzročil takega vzgledovanja, kakor besede Frana Ferdinanda, izgovorjene do deputacije katoliškega Schul vere ina. Efekt je seveda sila različen kakoršno je že politično stališče dotičnih krogov. Jedni se jih vesele, drugi — majajo z glavami. Razmotrivanja se gibljejo v dvojni meri; v prvo: da-li so te
besede dopustne po ustavi, v drugo : da-li so bile oportunne ? Je takih, ki oporekajo jed-nemu in drugemu, je takih, ki p o t r j a j o prvemu in drugemu in je takih, ki pritrjajo prvemu, a ne pritrjajo drugemu. Mi menimo, da se o stališču liberalcev da diskutirati, ali iz taktiških ozirov — in ti morajo biti vendar ravno nam Slovanom, ozirom na težavno po-loženje naše, jako jako merodavni — sodimo, da so se Cehi ozirom ua ta dogodek postavili na najprimerneje stališče.
V	bengalični luči pa se nam tudi o tej priliki — kakor vsikdar — kaže uprav gnusna tartiferija nemških libiralcev. O tem pa prihodnjič.
Proglašanje nove srbske ustave. Proglašanje nove srbske ustave se je vršilo včeraj ob 11. uri zjutraj ob velikem sijaju v veliki dvorani kraljevske palače v Belem-gradu. V dvorani je bilo zbranih kakih 800 oseb, zastopnikov vseh različnih strank in frakcij v jedni manji stranski dvorani so bili zbrani ministri, državni svetniki, novoimenovani senatorji, više duhovništvo in generali. Točno ob 11. uri je stopila v dvorano kraljevska dvojica s sijajnim spremstvom ob sviranju narodne himne. Vsi navzoči so se odzvali z gromovitimi živio-klici.
Ceremonija je pričela s pobožnostjo, pri kateri so odpeli nekatere svete pesmi. Po dovršeni pobožnosti je imel kralj Aleksander nagovor na narod v katerem je pozdravil istega in izrazil svoje menenje, da je primerno, da danes podeli ustavo, obljubljeno v pro-klamciji od 1. 1894.
Ob kraljevem nagovoru je ministerski predsednik Vuić prečital sledečo proklamacijo na srbski narod :
V	svoji proklamaciji dne 9. maja 1894. sem dal svojemu narodu svojo kraljevsko obljubo, da mu dovolim, kakor hitro se razmere v deželi zboljšajo, novo ustavo na podlagi izkušenj, nabranih med tem časom. V proklamaciji, v kateri sem svojemu narodu naznanil svojo poroko, sem omenil, da, ker sem našel v tem svojo srečo, mi je sedaj možno posvetiti se popolnoma blagostanju svojega naroda. Kakor vedno, umel me je srbski narod popolnoma in mi ohranil ono tradieijo-nalno naklonjenost, katero je vselej, tudi ob najbolj svečanih prilikah, izkazoval meni in mojim prednikom.
Tako je srbski narod podal nov dokaz politične zdrelosti in priznavanja pravih potreb dežele. Proklamacija komentira nadalje točke nove ustave ter zaključuje s pozivom na vse Srbe, naj vsi složno delujejo /.a hitro rešitev organizatorskega problema.
Ustava od leta 1889. je zagotovila zakonodaji pravico kontrole nad eksekutivo, čije delovanje popolnoma onemogočila.
Z ustavo od 1. 1896. se je pa ekseku-tivi dala tako velika premoč, da je bilo narodnemu zastopu popolnoma onemogočene) izvrševanje svoje avtoritete.
Sedaj pa mi je mogoče naznaniti, da nova ustava, napravljena po najboljših namenih, zagotavlja normalno razmerje med legislativo in eksekutivo in je radi tega porok stalnim ustavnim odnošajem, in ki civilizatorično slobodo spoštuje z vso zakonito strogostjo. Pro-glašujč danes to ustavo, katero dovoljujem svojemu narodu obljubljam, istočasno, da jo, ko se snide narodna skupščina, potrdim s slovesno prisego, odločno pripravljen, da bom prekosil vsaeega druzega v spoštovanju njenih določb in tla jo bom branil z vso kraljevsko močjo. Po vsem tem se je v meni poj ivilo prepričanje, da držim svojo obljubo in, da [uresničim upanje mojega naroda s tem, da dam Srbiji, v soglasju z uglednimi politiki, notranjo politično ustavo. Kralj je nadalje zatrjeval, da vso svojo skrb obračal v to, da se bodo gospodarsko politični interesi dežele,
povspeševali, da se kon sol idi rajo finance, da se reorganizira vojska ter da se zadosti prosvetni nalogi naroda.
Na to so trije ministri, nadomestuje se rnejsel»ojno, preči tal i besedilo nove ustave, na kar jo je kralj podpisal. K zaključku obrn:l se je zopei do naroda s kratkim nagovorom, v katerem je (»onovil obljubo, da bo zvesto upošteval ustavo, in je izrazil nado, da jo Ihi tudi narod upošteval.
Po dovršeni sla vnosti je kraljevska dvojica burno pozdravljena odšla iz dvorane.
Državni zbor. i Zbornica poslancev.) Ministerski predsednik dr. Korber je pojasnjeval okupacijo -etlementa (kosič zemlje) na Kitajskem, kar da je bilo neobhodno potrebno, ako se je hotel v Tienčinu ustanoviti avstrijski konzulat. Zbornica je na to razpravljala o pristojbinski n.veli in je sklenila preiti v spec'jelno debnto. Prihodnja seja v torek.
Tržaške vesti.
kdo komandira v Trstu f No, kaj
se vam zdi, kedo »komandira« v Trstu? Mari mislite morda, da brigadir baron Konrad? Morda nj. ekscelenca grof Goess, morda župan Sandrtnelli J »Avanti« pravi: Židov-sko-laška komora, v i pa H e r o 1 i n in R i m, včasih la-ki iredentaiji. Ali ne razbivajte si preveč glnve, saj izveste vse iz sledečega :
Prijatelja sta sla v naš slovenski Sv. Ivan pri Trstu. Sv. Ivan nazivljeino: »najtrdnejšo narodno trdnjavo v tržaški okolici«. Njima nasproti je prišla blizo tridesetletna Lah inja iz Italije, kateri se je poznalo po obleki, po izgovarjanju in po obrazu, da je iz Italije. Bila je nekoliko »orajhana«. »In vino veritas«, pravili so stari Latinci ; v vinu je rc^nica, pravimo mi. Že od daleč sta jo -likala, da nekaj kriči. Ko sta prišla bliže, slikala sta na naših slovenskih tleh iz njenih romanskih ust sledeči odmev italijanske dve-tisočletne prosvete:
♦ Por^hi tli soiavi, voi altri vole koman-dar <jiia; ma qua semo noi, ke komandemo : ande fora, maledeti, ] »oreh i di sciavi !« (Svinjski sužnji, vi In.čete ukazovati tu ? Ali tu smo mi. ki ukazujemo; pojdite ven, prokleti svinjski sužnji !)
Ste-li slišali torej, kedo »komandira« v Trstu ? In menda ni lagala. Jaz bi menil, da je govorila resuico, saj se vse naše tržaške stvari mi "rejo tako, kakor hočejo italijanski l»odaniki, podpirani od tržaških čifutov in onih mogočnih krogov, ki so v tesni zvezi s tržaškimi cifuti !
l>a-li so jo Sv. Ivančanje kaj odškodo-vali za tako žaljenje na domačih tleh, to mi ni znano. .VI i dozdeva se mi, da so jo pustili najbrže pri miru, ker drugače bi bilo čitati v laških listih o »surovih napadih divjih k metov na mirne meščanec in kar bi bilo še hujše »na nežni romanski S|m>1« — a v laških listih ni bilo ni sledi o tem. Ker tudi v italijanski zbornici državnih poslancev italijanskih ni bilo nikake interpelacije o »slovenskih barbarih« v »regione Giulia«, prepričan sem. da si Sv. Ivančanje najbrže niso hoteli nad hčerko »avite colture« — umazati rok !
Ako je komu kaj ležeče na vsem tem, |H»izvč prav lahko pri Sv. Ivanu. Stvar se je vršila tam blizo, kjer »Lega Nazionale« z delavci iz Italije zida laško Šolo za naše sU ven-ke otroke, da jih s pomočjo šole privede v zgorej opisano laško prosveto.
Opozoriti moram, da te hčerke laške dvetisočletne prosvete ni nihče izzival, najmanje pa zgorej omenjena prijatelja, od katerih je jeden duhovnik, drugi pa e. kr. uradnik ; ker šla sta mirno svojo pot. pogo-varjaje se na slovenskem jeziku. Najf»rže jo je slovenska govorica tako razkačila, da je tudi nad njima kričala : »Porchi di ščavi, jK>rchi di preti, ande fora, ande in malora!« Ta dva gospoda sta se ogledovala, ali ne bi bil kje kak stražar, da bi inu jo izročila, ko je vendar znano, da pri sv. Ivanu prihaja na vsakih 1U volilcev po en stražar — takrat, ko slovenski volilci gredo v volilni boj za pravice, zajamčene jim j»o zakonu, in da jih ne primanjkuje |>o okolici tudi takrat, ko čifutsko časopisje zaganja krik. da so okoličani požigalci gozdov! In imajo v takih slučajih celfi časa dovolj, da je to časopisje informirano o vsakem koraku tega ali onega detektiva po okolici, kakor je bilo citati o policijskem agentu II— ! A ker ni bilo nosnega redarja blizu, šla sta naša prijatelja svojo jw>t dalje. Da-li so jo pograbili kasneje, tega ne vem.
Iz tega slučaja izvejo čitatelji marsikaj : kedo izziva ? kako se vede naše ljudstvo nasproti žaljivcem ? kako spoštujejo laški podaniki našo gostoljubnost in kar je največ : da nam na naših sl<»venskih tleh, v naši domači hiši zapovedujejo italijanski podaniki,
in kar je še najhujše: tudi laške babe!
* *
■Jt-
Kako delajo ! Na tukajšnjem glavnem carinarskem uradu se je pripetil te dni tipičen slučaj. Neki, na škodo naših uradnikov z Dunaja importirani zagrizeni Nemec, čegar ime pa zveni j-ko po — češko, ki pa vendar ne pozna nobenega deželnega jezika, in ki je, kakor smo izvedeli iz dobrega vira, primo loco predložen za mesto višega kontrolorja — ta uradnik je torej ponujal med uradniki kupone za zidanje »nemške hiše« ( Deutschcs Haus) ! Njegova predrznost je šla tako daleč, da je tudi Slovanom ponujal take ; kupone : tako imenovane Rausteine. No, kaj bi rekel gospod dvorni svčtnik Zimmermann, ako bi se kak slovenski uradnik drznil agitirati med Nemci in Lahi na korist slovanskega »narodnega doma« ?! Čudno, čudno, da imajo ravno Nemci to prednost, da smejo očitno delati, kar jim je drago, dočim bi se slovenskim uradnikom hotelo zabranjevati celo vsaki familijarni sestanek! Gori omenjeni gospod službuje tu že deset let in se ni hotel priučiti ni slovenščini ni italijanščini : da, še več : izrazil se je že ostentativno, da se ne bo nikdar učil laščine ali slovenščine ! Poglejte ga nadutega človeka, ki postane predstojnik oddelka, v katerem je tudi slovenskih in italij nskih uradnikov, v katerem službujejo tudi finančni stražniki raznih narodnosti in težaki, ki so po večini Slovenci !
Ne ne, gospod dvorni svetnik, tako ne pojde naprej ; časi so minoli, ko so neusmiljeno padali udarci po nas, a mi smo mirno držali hrbet. Da, ti časi so minoli. Pomislite, gospod dvorni svetnik, le to, da g. baron Ple n k e r ni zagradi! poti za seboj! Nadejamo se, da ste nas umeli !
Kaj pa to J Z ozirom na to notico iz Begunj pri Cirknici, priobčeno te dni v našem listu, opaža »Slovenski narod« : »Smo res radovedni, kako jedro tiči v tem misterijoz-nem namigavanjuc. K temu moramo povda-riti, da tudi mi ne vemo ničesar konkretnega, amnak da smo le sporočili, kakor nam je bilo sporočeno od znane osebe.
Razprava proti s:. Andreju (rabrščku.
— Povod tej kazenski pravdi je znan naši javnosti. Le glavne stvari naj osvežimo tu v sjK»minu čitateljev. »Gorica« je bila dne 3. aprila P.*00. priobčila nastopno:
»G a b rš če k kot d e n a r n i č a r »Goriške Ij utiske posojilnice«. Pred kratkim časom je Gabršček v svojem listu samega sebe hvalil kot zanesljivega denarui-čarja pri posojilnici. K t«m njegovim opazkam naj dodamo še mi svoje. Ko je bil Gab. 1. 1896. denarničar v posojilnici, bil je takrat v denarnici veden nered. Manjkalo je v č a s i več, v č a s i manj, kakor [je naneslo. Gab. je trdil, da je bil takratni uradnik F . . . . vsega tega kr'v, a F . . . . se je vedno izgovarjal na Gab. Vprašanje je, k d o j e bil večji krivec? Priprost človek bi mislil, da tisti, kdor ima ključe od blagajnice, ne pa tisti, ki hlagajnico le vidi od zunaj. Pri občnem zboru spomladi 1. 1897. so dobili takrat ravnatelji posebne nagrade. Tudi Gab. naj bi dobil 125. gld. Prav tako velik pa je bil takrat deficit, drugo se je že poprej pokrilo. Gab. ni dobil od l-?f» gld. niti krajcarja, še videl jih ni, kar ga je spravil« v veliko nevoljo. Denar je ostal v blagajnici; le v štraci se je v Gab. navzočnosti zapisalo: l) Gab. potegnil nagrado... 2) Gab. poravnal deficit . . . Tudi iz ravnateljstva je moral takrat Gab. izstopiti, in namesto njega je prišel v odbor Miroslav Premrou. Da je vse to res, lahko potrdita vsak čas F . . . . in dr. Turna«.
Na to je Gabršček odgovoril v »Soči«, da on je čist v tem pogledu in daje marveč se s v o j i m žepom odgovarjal za neke nerede dot ičnega mladega uradnika, d a - s i ni bil obvezan v to. Po-i zval je torej dra. Gregorčiča, naj mu (Gabr-| ščeku) poskrbi »Gorica« zadoščenje.
Ob enem pa se je Gabršček obrnil še posebej do dra. Gregorčiča s pismom nastopne vsebine.
»Gospod doktor! Puščaje izpred očij strankarstvo. apelujem na Vašo vest, na Vašo duhovsko čast, ko pojdete jutri zopet pred oltar, da v svoji »Gorici« daste žaljenemu mojemu |>oštenju popolno zadoščenje. V posojilnici Vam je resnica na razpolago.
Nočem je obešati še več na veliki zvon, ker nočem še bolj onesrečiti uboge rodbine . . .
Zahtevam pa od V a š e v e s t i, da v tem slučaju storite svojo dolžnost. Ako tega ne storite, me pri tirate v položaj, da pozabim na svojo r o ti b i u o in., si poiščem zadoščenja sam«.
To pismo je torej dalo dru. Gregorčiču povod, da je vložil proti < rabrščeku kazensko ovadbo radi nevarnega žuganja in izsiljevanja. Na prvi razpravi v Gorici je bil Gabršček spoznan nekrivim, kasacijsko sodišče na Dunaju pa je uničilo to razsodbo in je bilo za novo razpravo delegirano deželno sodišče v Trstu. Ta razprava se je vršila včeraj.
Sestavo sodnega dvora smo priobčili že , sinoči.
Na vprašanje predsednikovo do obtoženca, kaj da ga je nagnilo, da je gori navedeno pismo pisal dru. Gregorčiču, je po-jašnjeval obtoženec, da se je čutil prisiljenega v to vsled hudih napadov na njega osebno čast, kajti očitalo se mu je celo poneverjeuje na škodo posojilnice. Več nego naravno da je, da je bil razburjen. Ker pa je poznal dra. Gregorčiča kakor svojega prejšnjega prijatelja in kakor dušo stranke in lista »Gorice«, seje obrnil do njega, naj v listu da popraviti krivico. On ni mislil nič slabega in ni nikakor hotel strašiti tira. Gregorčiča. Se svojimi besedami je hotel le bolj efektno vpljivati na pravico-Ijubje dra. Gregorčiča.
Priča dr. Gregorčič je pripovedoval, da so bile razmere jako napete. Gabršček da se je izrazil večkrat, da ga (Gregorčiča), ako ga dobi na Travniku, oklofuta : da se je torej, ko je dobil Gabrščekovo pismo, prestrašil in je resno mislil, da mu Gabršček res hoče prizadeti kako zlo na telesu in na časti. So-sebno da so ga na to navajale besede Ga-brščekove, tla »pozabi na svojo družino«.
Ko je zapisnikar prečital nekatere številke »Gorice«, v katerih je bil Gabršček žaljen, je g. svetnik Crusiz vprašal obtoženca, zakaj da ni temu listu poslal popravek na podlagi zakona, s katerim bi bil pritisnil na zid obrekovalce ? !
Gabršček je izjavil, da je bil odsoten, ko se ga je napadalo na njega čast — tla je podal izjavo v »Soči« ter zahteval določnega odgovora od tira. Gregorčiča.
Priča tir. Gregorčič je izjavil, da on ni ne urednik in ne lastnik »Gorice«, ampak tla je le člen konsorcija. »Gorico« urejujejo v to postavljeni uredniki, a on, Gregorčič, sme pisati v list, ako se inu zljtibi. Upliva n a 1 i s t pa nima v e č, n e g o vsaki drugi člen konsorcija. Na vprašanje predsednika, ima-li kako sovraštvo tlo Ga-brščeka, je izjavil dr. Gregorčič: da on ne pozna sovraštva, ne prej ne slej! Na vprašanje, kak utis tla je inkriminovana dopisnica napravila nanj, je izjavil tir. Gregorčič, da je bil gotov, tla Gabršček hoče napasti njega (Gregorčiča) telo in čast. Gabršček da je navadno rad razburjen, trmast in da je že prej večkrat grozil s klofutami ! Na opazko, tla je v tem slučaju moral priča že prej nastopiti sodnim potom proti Ga-brščeku, ako je le-ta grozil s klofutami, je izjavil priča, tla m storil tega, ker n i v e-<1 e 1, daje tako žaljenje kažnjivo inkerse za klofuto v dobi le 5 gld. globe!! Priča trdi, tla to, kar je pisala * Gorica«, ni nie hudega !
Pretlsednik : Pustimo to. Po vašem ine-nenju ni nič hudega — po mene nju drugih pa je jako h u ti o !
Svetnik Crusiz je vprašal pričo, je-li on ! veroval v to, kar je pisala »Gorica« ? Priča pravi, ti a on ni nikdar mislil, daje j G a b r š č e k kaj p o n e v e r i 1, neretli pa j da so le bili ! Na vprašanje, da-li Gregorčič 1 piše v »Gorico«, je izjavil le-ta, da samoj j interpelacije iz državnega zbora — nikdar pa ni pisal napadov na Gabrščeka.
Gabršček obžaluje ponovno, da je Gregorčič interpretiral inkrirainovano dopisnico na način — o katerem on, obtoženec, niti sanjal ni, ko je pisal isto, ter izjavlja, da ni mislil na ničesar, kar bi bilo protizakonito.
Priča dr. Andrej Pavlica pravi, tla mu je njemu Gabršček grozil, češ, tla ga (pričo) oklofuta. Predsednik popravlja pričo, ker je na prvi razpravi rekla »napadel« in ne »oklo-futal« -- kar da je povsem različno. Priča ne ve določno, kako se je obtoženec izrazil !
Priča dr. Kos pravi, da mu je Gabršček o neki priliki grozil s klofuto. — Gabršček pa je povedal, da je z drom. Kosom imel res neki prepir, ker ga je ta napal na zel6 nedelikaten način.
Dr. Tuma, poklican kakor priča, pojasnjuje neke prepire, ki so nastali vsled ustanovljenja nove »Centralne posojilnice«. On je delal na to, tla bi se združila oba denarna zavoda — kar so pa klerikalci se svojo napetostjo zahranili. O napadu Gabrščeka na dra. Pavlico pravi, da je bil to le povsem navaden prepir, kjer sta obe stranki gestikulirali, vzdigaje o tem roke.
Dalje pravi dr. Tuma, da je tir. Gregorčič faktični vodja in lastnik »Gorice«, j Gregorčič zanikuje.
Don Tabaj, poklican kakor priča, je i povedal, da je Gabršček govoril proti novi »Centralni posojilnici« in sicer da je rekel : »Taki ljudje zaslužijo, da ee jih napade z re-j volverjem in ne s palico« — zbok česar tla \ se je on, Tabaj, takoj odpovedal sodelovanju i pri omenjeni posojilnici.
Gabršček odgovarja, da je on le aka-demično izrazil svojo nevoljo nad ustanovitvijo nove posojilnice in nič druzega.
Priča dr. Franko pravi, tla se je Gabršček gletlt? na novo posojilnico razgrel in rekel: »Dokler se ne stepemo, ne bo miru«. Potem pa je priča popravil, češ, da ne ve za gotovo, ali je obtoženec rekel kakor zgorej, ali pa le, »d a b o b o j do s k r a j n o s ti«. Negotovost v svojem prepričanju je opravičeval svedok z dolgim časom, ki je miuol, odkar se je vršilo omenjeno pričevanje.
Priča je odstopil otl nove posojilnice, a ne radi Gabrščeka. Gabršček se jc priči pritoževal, da ga »Gorica« nesrtmno napada in tla ne bo miru, dokler ne vdobi zadoščenja
—	če ne bo drugače, da oklofuta tira. Gregorčiča.
Gregorčič trdi, daje on te grožnje smatral resnimi, ker bi ga toženec lahko napadel, ko gre v deželni z b o r.
Gabršček izjavlja, tla je govoril le prijateljski, da pa ni nikdar mislil izvršiti izražene besede.
Priča Janko Hočevar pravi, da je Gabršček vzdignil proti njemu stolico — česar pa ni videl s a m, ampak drugi so mu povedali to!
Priča cesarski svetnik Fran Vodopivec je prišel k dru. Gregorčiču baš ko je ta pisal ovadbo na c. kr. državno pravdništvo. Našel ga je prestrašenega, pobitega in žalostnega. Gregorčič mu ni sicer nič pojasnil, za kaj se gre, ampak daje bil to le njega (priče) utis. Pozneje je on, Vodopivec, prepisoval ovadbo in je izvedel vzrok Gregorčičevi vznemirjenosti.
Gabršček pravi, tla je bil Gregorčič lahko razburjen in sicer zato, ker je zahteval nič manje nego takojšnje aretiranje toženca
—	kar bi bilo, ako bi se uresničilo, vzbudilo velik halo po vsej deželi.
Priča Gašpar I ji kar ni bil pripuščen k prisegi, ker je neizprosen sovražnik toženčev. Priča je povedal, tla je dobil klofuto od Gabrščeka ; iti na vprašanje, da-li je sovražen Gabrščeku, je menil Likar: saj me je že napadel v 17. »Sočahc. (Smeh.)
Gabršček je potrdil, da je tlal Likarju klofuto, »prvo klofuto v svojem življenju«, to pa zato, ker mu je Likar v javnem lokalu rekel »falot«.
Priča Josip Hrovatin je povedal, tla ni slišal iz ust Gabrščeka samega, tla hoče oklo-futati Gregorčiča, ampak tla je to izvedel le od tretjih oseb in sicer po nekem Ferfili, ki pa setlaj zanikuje, kar mu je bil povedal prej !
Priča Vodopivec se je na to n e p o-klican umešal v razpravo, trdč, da mu je j priča Hrovatin nekaj povedal. — Hrovatin pa se je odločno postavil proti tej trditvi | Vodopivca in je vskliknil : Meni se zdi, kakor da sanjam. Vi gospod Vodopivec se mi I ztlite jakt) poza bij i v. To. t) Čemer trdite, tla : sem jaz vam povedal, ste vi meni povedali !! (Veselost mej občinstvom, ko se je svedok Vodopivec po dovršenem zaslišanju po pomoti vsel na zatožno klop za Gabršče-kom, ki je imel posebno stolico in mizo. Na to je eden prisotnih redarjev opozoril gosp. svedoka, da tam ni njegovo mesto.)
Priča Blaž Grča pravi, tla, ko so bili na občnem zboru »Goriške posojilnice«, se je dr. Gregorčič zbal toženca, ker je ta poslednji šel v preddvorano! Napravil da je (priča) živ zid iz svojih somišljenikov, tla je tako varoval dra. Gregorčiča.
Gabršček pa je zatrdil, tla se je med tem razgovarjal o predsobi in da se mu niti sanjalo ni o komedijah se »živim zidom!«
Sploh je bilo opaziti, da si večina prič ni prav upala na dan s svojim menenjem o Gabrščeku, kar je napjavljalo ne baš ugoden
uti§ na navzoče. Ker je <irča trdil, da je i iabršček r.e večkrat provzročil nemire, ga je svetnik Mffiche vprašal, kje in kedaj se je to
zgodilo ?
Priča <ir<"a ni vedel povedati nie k n-kretnega.
Tu so prešli na čitanje raznih aktov,
mej temi jMilitičoih informacij, katere slikajo Gahrščeka kakor naglega človeka, o katerem pa ni znano, da hi bil jx>dvržen nasilnim dejanjem.
Sledila sta govora zastopnika obtožbe in branitelja. Državni pravdnik je abstrahiral od vsakih jtolitišk'h rm»mentor t**r se je omejeval le na stvarno stran vprašanja. (iovoril je v itaiijanskem jeziku. Branitelj je najprej zastopal stališče, da je današnje sodno preganjanje obtoženca nezakonito in nično, ker je državno pravdništvo svoječasno odstopilo <h! preganjanja istega fak'a, a je na novo ovadbo zopet začelo novo postopanje, ne da bi bili za to dani zakoniti poboji in ne da bi se bila sploh formalno zahtevala oonova kazenskega izstopanja.
Stvarno je dokazoval branitelj neopravičen »st obtoži »e, ker da ne obstajajo oni znaki, kateri so potrebni v smislu § 98b, da obstaji ziifči.. javnega nasilstva potom izsilo-vanja.
Iz pisma Gabrščekovega, in posebno iz uvoda je }mi-ebno razvidno, <la .ie je (iabr-šček nahajal v obupnem položaju, vi«lč, kako neutemeljen«) je bil obdolžen v listu cGorica» sramotilnega zločina poneverjenja. Vsebina vsega pir-ma, iz katerega ni smeti iztrgati le konečnega stavka, pač ne napravlja vtisa žu-ganja. ampak je iz istega pisma razvidno, da -e "?e GabršČek ponižal pred Gregorčičem, prose in rote ara pri njegovi vesti in njegovi duhovski <"a-ti. naj da žaljenemu poštenju popolno zadoščenje in naj se ozira na ubogo rodbino onega, ki je v resnici kriv poneverjenja in katere rodbine neče on (Gabršček) ln,lj onesrečiti. Xaj »tori to. <Ia ga (Ga-brsčeka ne pritira v jM»iožaj, da pozabi na svojo rodbino in si poišče zadoščenja sam. Tako ne piše, kdor hoče žugati, pač pa človek, ki, užaljen v svojih najsvetejših čutstvih, skuša odvrniti krivičen napad na svoje poštenje in ki se l>oji, da ga taki krivični napadi proti njegovi volji spravijo iz duševnega ravnotežja. Končal je z apelom na sodnike, naj že enkrat rešijo obtoženca, ki se že več nego leto Imri za svojo čast in svojo slobodo.
Koncem nam je še omeniti, da je dr. Gregorčič, «"im je branitelj začel svoj obrambeni govor, deruonstrativno vstal ter zapustil
sodno dvorano. Kazsodi»o smo že priobčili, * +
Sedaj le par l»esed na to in ono stran. Na jh.stenje naše, verujte nain čitatelji, da hi tn} ni je mol "*ali o tem najzalostnejem dogodku, kolikor jih beleži politična zgodovina Goriških Slovenec v, dovolj l»ogata ua burnih in žalostnih dogodkih. Ali par !>esed moramo vendar le spregovoriti, in siee/ najprej do g«xpoda Gabrščeka. <'e je mislil, najemši lahkega branitelja, da si pomore kakor zasebni osebi — razsodba mu daje odgovor. Je-li pa premisli!, k«r je najel lahkega odvetnika, na konsekvence. ki n »o raj o na vstati zanj kakor -ioveriskepa novinarja :n politika ?! Xi-li |»o-■ialil, kako mu ho ta zgrešeni korak zaustav-stavljal |»ero vsikdar, ko l>o po dolžnosti novinarja hotel žigosati slične grehe drugih ? G. Andrej Gabršček naj nam veruje, da tudi naj »d U »ene i tukajšnji pristaši njegove stranke najodločneje o t »soja jo ta njegov korak.
A kaj -e je zdelo gosf»odu dru. Antonu Gregorči«"»u. Ko je videl na razpravi, kako žalostno je funkcijoniral ves njegov veliki aparat. ki ga je razvil za tako — s človeškega stališča sojeno — pravo bagatelo ?! Ali ni opazil, kako je bilo trenutkov, ko se je sam ^-nlni dvor komaj vzdržaval —smeha?! Gospod doktor naj se ne udaja n<»l»eni iluziji:
včerajšnji dan je bil najzalostneji dan njegovega življenja! In kar je najhujše: pripravi! si ga je sam, ker je kakor duhovnik jk>-zabii, <1 a vrhunec človeške slabosti je maščevanje, a vrhunec krščanske plemenitosti — o d p u š č a n j e.
Knjige »Jlatiee Slovenske« so že do--fteie in se dobivajo pri g. Novaku, piazza Lipsia št. 1. (državna gimnazija.)
Z naših sodišč. Včeraj se je vršila pred tukajšnjim porotnim sodiščem sodna razprava proti Hl-letnemu Josipu Barljo iz Pirana radi «»skrunitve nekega 1" letnega dekleta. in proti materi :-*tega dekleta. Mariji Davanzo iz Buj, katera je sama bila največ kriva tega čina. Barl>o je bil obsojen na triletno in Davanzo na šestletni« težko ječo.
Nesreča ali zločin l Sim»či ob 8. uri so častniki obedovali v gostilni pri pošti v Bazovici. Kar naenkrat se je zgodila silna eksplozija, tako, da je na mize vrglo kamenje in je bilo v sobi vse jHjrušeuo. Sodijo, da je eksplozijo provzročil acetilen, ali pa je bil položen dinamit.
Dražbe premičnin. V poned., dne 22. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica Barriera vecehia 27> in ulica S. Gio-vanni, oprema v zalogi, verniž, barve in razno ; ulica Acquedotto 23, hišna oprava ; ulica Konco, hišna oprava; na Korzu 2, oprema v zalogi, rokovice in pihalke iz svile ; uliea Stadion 3, hišna oprava.
Vremenski vestnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 10."», ob 2. uri popoludne lb.3 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjurraj 7t»8.7. — Danes plima ob 9.48 pred p. in ob 9.24 pr-p. ; o»eka ob 3.1 predpoludne. in oh 3.43 popoludne.
Doneski za niožko podružnico družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu. Odbor kon-sumnega društva pri sv. Jakobu je Jod svoje pripadajoče mu nagrade daroval 10 K, bralno društvo »Kras« v Skopem 4 K.
Slovansko pevsko društvo v Trstu bo imelo svoj letni občni zbor v soboto dne 27. aprila t. 1. ob 8 in pol uri zvečer v prostorih »Del. podpornega društva«, ulica Molin piccolo št. 1 j* običajnim dnevnim redom.
* Rokovnjaei*. Kakor smo doznali, se bo ta zanim<va narodna igra s petjem v petih dejanjih, katero je g. Govekar dramatiziral po Jurčič-Kersnikovem romanu istega imena, predstavljala v nedelj o, d n e 12. maja t. 1. v dvorani »Narodnega d o m a» v Bark ovij ali. Sode po splošnem zanimanju za to igro, smo uverjeni, da bo omenjena, sicer velika dvorana za ta dan gotovo — premajhna.
Občni zbor zavoda sv. Nikolaja bo prihodnjo nedeljo, t. j. dne 28. t. m. Vse rodoljuhke in rodoljubje vabimo, naj se mnogoštevilno udeleže tega zborovanja našega, toliko potrebnega in vele važnega ženskega zavetišča. Z zborovanjem bo spojena i^ra, de klamacija, petje itd. Torej bo tudi zabave dovolj.
Za žensko podružnico družbe sv. Cirila in .Metoda so darovali: g. dr. Jan ko Ponebšek, c. kr. viši davčni nadzornik v Rudolfovem 2 K, g. Alojzij Luznik na Vrhniki 4 K, namenjene za božičnico, gospica Marija Škrlj 4() st.
kel tako gladko, kakor da bi bil govornik ex profesor ; a vendar je prvikrat nastopil o tej priliki. Prelepa je bila vsebina govora, v katerem se je dotikal govornik, nekaterih zgodovinskih razmer starih Slovanov; vsem se je čudno zdelo, kako more priprost kmečki sin sestaviti tak govor.
Proti koncu se je vršila šaloigra »Pred sodnikom«. Igralci so bili sami domačini, priprosti kmečki fantje, in jim moramo čestitati, da so tako dobro izvršili svojo nalogo. Aled igralci sta se posebno odlikovala brata I^azar Jakomin (sodnik) in Ivan Jakomin (obsojenec),
Veselico je zaključilo srečkanje na 3 dobitke. Društvo »Svoboda« je lahko zadovoljno in tudi ponosno na tako dobrem vspehu svoje veselice. Nepričakovano lepo vreme, j mnogoštevilno občinstvo iz raznili slojev, raz-i notera društva, lepo okrašeno dvorišče, na katerem se je vršila veselica, vee to je olepšalo in povečalo omenjeno slavnost.
Največ pa je pripomoglo k izvršitvi veselice društvo »Ilirija« iz Pobegov, kajti vse priprave za oder in mnogo druzih potrebnih rečij je to društvo blagohotno posodilo An-tončanom. Zategadelj se predsednik društva »Svoboda« prav iskreno zahvaljuje »Iliriji«' kakor tudi vsem onim, ki so k temu pripo-pomogli, da bi dobro vspela prva veselica pri sv. Antonu. Slednjič so naprošena vsa ; društva naj oproste blagohotno, ako je bilo kako pomankanje, ker o tolikih opravilih in skrbeh, kakor jih je imel ta dan, mu ni bilo možno ustreči vsem.	K.
ki sta jo predložila prestolu Lihungeang m guverner v Šansi, je dne 17. t. m. izišel cesarski edikt, ki nalaga generalu Liu, naj se umakne preko pečilske meje.
Vojna v južni Afriki.
LONDON 20. (B.) »Daily Tetegraph« javlja iz Bathfonteina dne 17. t. m.: Polkovnik Plumer stoji sedaj ob reki Oranje. To je navelo mnoge burske ubežnike, da so se postavili pod njegovo varstvo. Cesar uradnikom nlžjeavstrljskega na-mestništva. DUNAJ 20. (B.) «\Vr. Ztg.< javlja: ' Njeg. vel. cesar je izjavo udaru »s ti uradnikov nižjeavstrijskega namestništva povodom 100-1. J obstanka te oblasti sprejel z zadovoljnostjo na ' znanje in je namestniku grofu Kihnanseggu vnovič izrekel popolno priznanje na izbornem | in previdnem vodstvu namestništva. ( )b enem 'je cesar podelil odlikovanja celi vrsti urad-kov policije in namestništva.
Aleksander Levi Minzi
Prva in največja tovarna pohištva vseh vrst.
TOVARNA:
Via Tesa. vogal Via Limitanea
T R S T
Vesti iz ostale Primorske.
X I z s v. Antona poleg Kopra nam pišejo: Z radostnim srcem so pričakovali Antončani nedeljo dne 14. aprila. Tega dne je namreč društvo »Svoboda« priredilo veselico in sicer prvikrat v svoji domači vasi pri Sv. Antonu poleg Kopra. Vreme je bilo, kak<»r navlašč, tako ugodno, da si lepšega želeti ne bi mogli. Občinstvo je porabilo torej to priložnost in se udeležilo veselice tako številno, kakor redkokedaj v naših krajih.
Veselica je pričela kmalu po 4. uri in sicer na dvorišču g. Jožefa Turko. ki je bilo o tej priliki zelo lepo okinčano. Okolo 3 in pol ure so jela prihajati društva, katera so sodelovala na veselici. Najprej je prišlo društvo »Ilirija« iz Pobegov z godbo na čelu, temu so sledila tudi druga društva: »Neodvisnost« iz Marezig, »Skala« iz Kuheda, »Zrinjskic iz Dekani in »Primorsko« iz Mač-koij. Društvo »Svoboda« je šlo vsakemu omenjenih društev se svojo zastavo nasproti in ker je bil predsednik društva »Svoboda« zadržan, je mesto njega g. Dominik Kavrečič v sprejem al došle goste.
Najprej je {»ozdravil g. predsednik Mihael Turko zbrano občinstvo z ginljivimi besedami in se zahvalil vsem gostom, da so se tako mnogoštevilno udeležili veselice, |»osebno pa onim, ki so pr«šli od dalnjih krajev, kakor n. pr. društvo »Primorsko« iz Mačkolj. Potem so nastopala razna društva se svojimi pevskimi ulogatni. kakor je bilo že naznanjeno v programu.
Petja posamičnih društev ne bodem ocenjeval, ampak le splošno hočem omeniti, da so se pevske t<»čke izvrševale prav dobro ; kar se tiče nekaterih društev, skoraj izvrstno. Vsa čast torej dotičnim pevovodjem, ki so si z velikim trHdom prizadevali, da bi se petje izvajalo kolikor možno precizno in natančno!
Med veselico je nastopil tudi g. Dominik Kavrečič, domačin, ki je se svojim lepim govorom očaral vse navzoče. Jezik mu je te-
Razne vesti.
Amerikanska dogodba. Neki ameriški list poroča sledečo dogodbo iz Omahe : Sam Adler, v najširših krogih poznan ^strie« tega mesta, je bil danes gotovo najbolj začuden človek na svetu, ko je prišumela v njegovo pisarno neka mlada dama ter ga s čisto običajnim glasom vprašala sledeče: * Hočete- li mi posoditi na moje noge 2."» dolarjev ?« Sam Adler je najprej začudeno gledal mlatio damo, a ko mu je ta potem razložila, da ima par nog iz probke (Kork) se je Sam kmalu pomiril in se spustil v kupčijo ter jo vprašal : Ima-li milostljiva gospa noge pri sebi ?« — »Seveda«, je odgovorila vprašana, »saj stojim vendar na njih«. Stric Sam se je hotel prepričati o dobroti probkovih nog in je prosil gospico Robinson — tako se imenuje mlada dama — naj blagovoli nekoliko privzdigniti obleko, kar je gospica takoj koketno storila in ponudila zastavljavcu, da mu takoj položi noge na mizo. To pa je gospoda Adlerja vendar prestrašilo. *Xa božjo voljo, nikar, gospica«, je zaupil, »pojdite le brez skrbi domov, pošljem že sam po nje«. Mlada dama je zopet izginila iz sobe in čez pol ure je telefonično obvestila zastavljavljalca, da ga noge že čakajo. Stric Sam je šel sam tja, odštel de »ar ter odnesel zastavljene noge. Ko-rakajočemu iz hiše je zaupila za njim gospica Robinson: »V osmih do štirinajstih dneh pričakujem denarja in tedaj pošljem koga k Vam, da reši zastavljene noge«. Gospica Robinson je namreč o neki železniški nesreči prišla ob svoje noge in sedaj se na nosrah iz probke (Kork) sprehaja po tej solzni dolini.
!
Domače zdravilo. Da se izogne mo-i rebitnega nesporazum ljenja, dovoljujemo si ^ izrecno povdariti, da je izdelovanje in pro-I dajanje inseriranega izdelka bilo dovoljeno j odlokom c. kr. namestništva v Pragi od dne 15. maja 18^5 št. (»1266 in z odlokom c. kr. ministerstva za notranje stvari na Dunaju od dne 10. novembra 189;"» št. 17464 ter da odgovarja oglas v polnem obsegu vsem dosedanjim postavnim določbam in oblastvenim zahtevam.
ZALOGE:
i Piazza Rosario št. 2 I (šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 -MOM
Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih.
Cene brez konkurence.
ILUSTROVANI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko.
m
Brzojavna poročila.
Iz Filipin.
LONDON 20. (B.) Zjutranji listi javljajo, da je Aguinaldo izdal manifest, s katerim se pripoznava podanikom zjedinjenih držav ter poživlja svoje rojake naj slede njegovemu izgledu. Amerikani, da so dan tega proglasa posebno proslavili s tem, da so tisoč vojnih ujetnikov odpustili v domovino.
Ustaja na Kitajskem.
LONDON 20. (B.) Glasom brzojavke »Standarda« iz Sangaja, je suspendiranje izpitov za literate provzročilo nemire v pokrajini Tsekang. Dijaki žugajo, da požgejo Vamen ter da prepode mandarine.
LONDON 20. (B.) »Morning post* javlja >z Sangaja : V odgovor na spomenico,
J*
^ ^ Ar za
<?	zatiranje
JČ ^ lU in
% * ^lT uničevanje mr-česov in žuželk na trtah, sadnih dre-vesih, zelenjadi in cve-
V	tlicah itd. itd. mm DREVJU NEŠKODLJIV 4
Prodaja se iz lastne
Tovarne mila
F. FENDERL & C.° v TRSTU
nI. Limitanea 1.	Telefon 4:$0.
V	4'Oriei: pri g- Frideriku Prima.* Travnik ^t. (i. (Dvorišče); na Općina!):
pri Frideriku ( limar.
Navod za uporabo „Agrico" - la z mnogimi spričevali se pošlje na zahtevan je brezplačno.
' ^.^JCi^S^f čSi
Tržaška posojilnica in hranilnica
legis'rotana zadruga 1 omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4°,0 Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom jn sicer na uknjižbo po 51/,UfB, na menjico po <i0o na zastave po 5 l/«°/o-
Uradne ure so: od —12 dopoludne in o^.
3—4 popoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11—12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Postno hranilnični račun 816.004.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri Mrtvi sv. Petra (Piana Rosario pođ IjudsKo šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta.
Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojster
Dunajska filjalka
^MAm Tlog-e na ksjltlo« i 4%,
h^Mn, berzne posredovanj«, posojila m vrtd-OMfeM papflrfs, menični eekompt, vlniuriirmje ki
razvlnkuliranje obligacij.
Živnostensk£ banka
na Dunaju, I., Herrengasse 12.
glavnica t akcijah 20,000.0($ Reservni zaklad nad 7,000.000 Wk
Centrala v Pragi.
Podrutaio« v Brnu, Ptznu, Budejevioah, Pardublotl^ Taboru, Benešavi. I glavi. Moravski Ostravl.
"S/1- v
Za bolne na želodcu!
Vsakemu. kateri «i nakoplje želodčne l>oleziii s prehlajenje m ali s prenapolnenjem želodca, z vživanjeni pomankljivih, težko prebavnih, prevročih ali premrzlih jedil ali z nerednim življenjem kakor n. pr.
želodčni katar, želodčni krč, želodčne bolečine, težko prebavljenje
ali zasliženje
priporoča ^e dobro domače zdravilo, katerega iz vrni no zdravilno delovanj, je že izza več* let preskn-eno. To zdravilo je znano
prebavno in kričistilno sredstvo
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
A To zeliščno vino je sestavljeno od izvrstnih, zdravilnomočnih zelišč in dobrim vinom, Q A jači in oživlja cel prebavni sistem človeka, ne da bi isto bilo čistilo. Zeliično vino od-a V stranjuje vse nerednosti v krvnih ceveh, čisti kri vseh pokvarjenih tvarin, ki provzro- V Q	čaj o bolezni in deluje vspešno novo napravo zdrave krvi.	Q
> pravočasno poralto zeliščnega vina zamore ae odpraviti želodčne slabosti že v kali. Ne smemo tedaj p../al.iti. <lati prednost porabi tega vina pred vsemi ostrimi, ter zdravju škodljivimi razjedljivimi sredstvi. Vsi pojavi kakor: glavobol, riganje, rezavica, napenjanje, slabosti z bruhanjem, kateri se pri dolgotrajnih zastarelih i bolečinah, na želodcu tako radi pojavljajo, odstranjajo se često že po enkratnim pitju tega vina.
7Qniranip rini/PČUo nntrphp in n->e n*Prij*tne posledice kakor: stiskanje, ščipanje, Lapu alljc tiuvconc puli CUC bitje srca, nespanje in tudi strmenje krvi v jetrah. vranici in sistemu vratnih živcev (haemorrhoidične bolečine), odstranjajo se se zeliščnim vinom hitro in voljno. Zeliično vino odpravlja vsako neprehavo, podeljuje prebavnemu zistemu povzdigo in odstranja iz želodca in črev z lahkim čistilom človeka vse ničvredne tvarine.
Mršav in bled pogled človeka, pomanjkanje krvi, oslabljenje
navadne posleilice *lal>e prebave, pomankljivega naraščaja krvi in holehnega stanja jeter.
Pri popolnem pomankanju volje do jedi. pod nervoznem zbeganjem in otožnostjo kakor tudi pog..-ti glavoboli in nespanje provzročajo večkrat takim bolnikom hiranje.
jlp- Zeliščno vino <laje oslal**li telesni moči svežo vspodbujo.	Zeliščno vino podeljuje človeku
voljo d<> jedi. pospešuje prebavo in redivo, vspodbuja močno menjavo snovi, povspešuje in izboljšuje tvar-jenje krvi. olaj-uje razdražene čute in podeljuje bolnikom nove moči in novo življenje. To dokazujejo mnogoštevilna priznanja in zahvalna pisma.
Zeliično vino prodaja se v steklenicah po 1 gld. 50 nvč. in '2 gld. v lekarnah v Trstu. Sežani, Miljah. Kopru, Izoli. Piranu, Tržiču, Ogleju, Cervinjanu, Konkah. Vipavi, Ajdovščini. Postojni, Gradišči, Krniinu, borici, Umagu. Bujah, Buzetu. Opatiji, na lieki. Krku. tresu. Malem Lošinju. Labi nj u, Pazinu, Motovunu. Vižinadi. Staremgradu. Poreču. Kovitiju. Vodnjanu. Pulju, Portogruaro, Trevižu. \ idmu, I Benetkah itd. kakor tudi v lekarnah po celej Avstro-Ogerekej in sosednih deželah.
5	Tu li razpošiljaj.. : k-karne v Trstu Fiazza grande it. 3 Via Huova it 27 in Via del Pešce
I pO :; ali ve. oteklenic zeliščnega vina po originalni ceni po vsej Avstro-Ogerskej poštnine in zaboja prosto.
1	Svari se pred ponarejanjem!
Zahteva naj se izrečn
Hubert Ullrich-ovo	Zeliščno vino.
Zeliščno \ino ni nikaka skrivnost, ampak sestoji iz: Malaga vina 4f>0,0. vinskega špirita 100,0, {rlieenna 1»n>.<». rudečega vina 24O.0. jerebičnega soka loO.O. črešnjevega soka :>20.0. mane ."M),O, koprive, janeža, Omanovih koreuik. amerikanskega lapuha, lecjanovih in kolmežnih korenik vsacega po 10,0. Te tvarine naj se pomešajo.
Trgov.-oljrtna resistrovana zaflrn^a
z neomejenim jamstvom. V GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
Obrestuje hranilne vlotre. stalne, ki s. nalože za najmanj je«lno leto jm> o°/0, navadne |m> 4,/8°/o 'n vloge na Con to - eorrent po	Sprejema hranilne knjižice druzih
zavodov brez izgui>e obresti ter izdaja v zameno lastne. Kontni davek plačuje zadruga Kuna.
I>aje posojila na jmroštvo alt zastavo na oletno < hI plačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplake .'anje, / l 'kočem računu j>o dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež |m> 300 kron jk» 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. 1 >eleži se obrestujejo po >®/0.
Vplačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. 842.366.
l*ra<ine ure: od 9—12 dopoludne in o<! '6—4 [M»|>oldne; ob nedeljah in praznikih <hI 9—12. <io|»oludne.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalustno \est, da je naša preljnhljena mati ozir. tašča
UrŠcl vdova Bandel
roj. Šuc
danes oh 1 H. uri zveeer p<> tlolj^i in murni bolezni, previđena se svetotajstvi za umirajoče, v 7»>. letu svoje (lohe v Gospodu zaspala.
Prenos zemskih ostankov predrage pokojnice se bo vršil iz Sv Križa v nedeljo dne 21 t. m. ob uri popoludne narovnost v Komen, kjer se ob "> uri pop- m« tamošnjem pokopališču polože k vernemu poritku.
V Sv. KRIŽU, dne IH. aprila 1001 -
Žalujoči ostali.
Anton Pečenko
Vrtna ulica lo-OOKHA - Vrtna uliea 10.
priporoča
pristna l»Ha in crna \ i na iz vipavskih. furlanskih, briskili. dalmatinskih in isferskih \ i nom adov.
lb»stavlja na dom in razpošilja jw» železnici na vt^e kraje avstro-oirerfke monarhije v M»dih <hI o«; litrov naprej. Na zahtevo |m>-šilja tudi uzoree. Cene zmerne. Postrežba poštena
IVAN SCH1NDLER
Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. 12.
razpošilja irratls in franku katalosre v slo-veu^ko-italijanskem jeziku z već kakor 400 slikami o vseli vrslali aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo vinarstvo, za obrt ne in gospodarske namene.
Cene nižje kakor drugod.
Za reelno postrežbo se garantira.
Ugodni plačilni pogoji. Solidne zastopnike se i.šee.
IVAN SCHINDLER
ces.
kralj.
privilegiran lastnik
|Dunaj, III Erdbergstr. štev. 12.
^ccofw.

I
Bi 'iir. gosp.
G al) rij ti Piccoli
_ dvorni založnik Nj. Sve-A? tosti j apeža Leona XIII
v Ljubljani.
Podpisani si usoja naznaniti Vašenui blagorodju, <la se je <loposlana mi tinktura za želodec rabila /. dobrim vspehom pri želodčnem ler črevesnem kataru kakor tudi v boleznih na jetrah in obistih. GRADEC, dne ± februvarja isi)7.
Iioliiišniea usmiljenih bratov
Provincijal: F. Emanuel Leitner, višji zdravnik. Blag. gosp.
Gabrijel Piccoli
Ljubljana.
Že mnogo časa svetujem vsem onim, kateri trpijo na bolečinah v želodcu in nered nos tih v črevesih, da uporabljajo Vašo izvrstno želodčno tinkturo, kojo sem jaz sam uporabljal a prav izvrstnim vspehom. Z odličnim spoštovanjem Momjan |I«tra), I',, oktobra 1!HM>.
Don Peter Franeeseliini.
duhoven.
iLJffHIH
Trirovina z izirotovljenimi oblekami.
Qolni*ini Ponte della Fabbra št. -J. vogal Odidi lili. ul. Torrente. Podružnica Piazza Pozzo deli Mare št. 1. Zaloga izgotovljenih oblek za moške in dečke in sicer priporoča za hinkoštne praznike in birmo: obleke za moške od gld <>.:"><» do 2-t, dečke od gl. 4,"»0 do 12, suknene jope v velikem izboru od gld. ."» do ti. suknene hlače od gld l.NO <Jo -I, volnene goldinarjev 4.f>0 <lo 9. Velik izbor površnih sukenj v modernih barvah od gld. i» do I<>. Volnene obleke za dečke od .'» do 12 let od gld. 2.50 d«» od platna ali satena v raznih barvah od gld I do ;"». Haveloki za moške in dečke po najnižjih cenah. Hlače od moleškina talotljeva kožat za delavce, izgotovljene v lastni predilnici na roko v Kormiuu od gld. l."50 do 2.
Lastna posebnost: črtane močne srajce za delavce gld. 1.20. Velika zaloga snovi j za moške na meter ali tudi za naročbe na obleke, ki se i/.gotovijo 7. največjo točnostjo v slučaju potrebe v 24 urah.
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo.
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., 1. nadstr.
v lastni hiši.
Hranilne vlojre sprejemajo se cul vsacega" če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4,/a°/o» ne da l>i se odbijal rentu j davek.
Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po (i °/„ in na vknjižbe po iV/*°/0-
(Jrad U j C vsaki dan od i), do \'J. ure dopoL in od "2. tlo 3. ure popol. razven netlelj in praznikov.
Stanje hran. vlog leta 1899. okroglo K. 1,400.000. Poštiio araii. račun št?. 837.315.
Razsežno jamstvo
Varstvena znamka: SIDRO
LINEMENT. CAPSICI GOMP
iz Richterjeve lekarne v Pragi
prip<>znano izvrstnu, bolečine blažeče mazilo dobiva po stot.. 1.40 K in po 2 K po vseh lekarnah.
Pri vkupovanju tega povsod priljubljenega domačega zdravila naj se pazi edino le na originalne steklenice v zavitki z na>o varstveno znamko „SIDRO" iz Richterjeve lekarne in le te<iaj je gotovo, da se sprejme originalni izdelek.
PuCiilBrjtTa lekarna pri zlatem Istu t Pragi i ^
Elizabetice ulice 5.	LL,
•i^Vi ^A	i^J t^J t^J ts*^ t^ X-) ^
Ha Mntm obiiodniRa.
se o<lda pri županstvu ol>eine Naklo na Goriškem. ]>. Divaea.
< >bhodnik mora l»iti zdrav, trezen, .slovenskem in nemškega jezika dobro zmožen in imeti redno pisavo, da pomaga laiiko v pisarni : ako zna tudi laski, ima prednost.
Plačo Kode imel *'»< > krt»n na mesee: je pa tudi nekaj postranskega zaslužka.
Službo j** nastopiti 1. dne maja t. 1. Prošnje tlo dne t. m.
Ivan Godina
klepar (limar)
Trst — ulica Scussa št. 1. — Trst.
izvršuje vsakovrstna dela za stavbe, za rabo po morju. I ki pri obrtnijali. tako nove kakor poprave bodisi i z jednostavneiLfa ali dvostroke£-a pleha, zinka, lamarina, medi bakra, pakfona itd.
I vršu je kopke in sisaljke po naroćbi. Prodaja vsakovrstno posodo za kuhanje itd. Vse po najnižih cenah.
Ludovik Boroirnik
tovarna in izDdovalnica precizijskih pušk Borovlje (Ferlach) Koroško
priporoča
svoje najboljše in zanesljive puške vseh zistemov ln kalibrov. Znamenite in ojstrostrelne puške za šibre, risanice, lovske kratke puške in dvo-
cevke za cele krogi«' iz ilobrega kovanega materijala, najsolidnejše puškarsko ročno delo ter dobro preskušano. Komade, ki ne ugajajo sprejmem nazaj. ji!i zamenjam ali pa povrnem denar. .Sprejemam v popravljanje vse, udelavam cevi v stare puške, nova kopita, predelavam puške za nabijanje od spredaj v take za nabijanje od zadej itd. l'ri n a j s o 1 i d n e j s e m delu o o o o o o zmerne cene. o o o o o o
Slovenski cenik pošljem na zahtevanje brezplačno in franko
¥ažno oznanilo!
Podpisani smatra "i v dolžnost javiti, da se VINA iz VISA, KAŠTELOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA. ki se prodajajo v njegovi zalogi, r.n.ilizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod» in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja v resuo nevarnost ljudstvo.
Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, gotov, da se v njem ne nah*ja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, aa se sme z mirno vestje dajati bolnikom in konvalescentom, ker analizacijski zavod stavlja pod svoje varstvo aamo ona vina, k3 •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajc Imeti najfinejša vina.
CENE:
Istrski teran.....liter po 32 novč,
Vino iz Ka=telov pri Splitu n 34 Fino vino iz ViBR... n 34 n
Vino Opollo..... „ 38 „
Belo vino iz Visa ... n 40 Zahtevajte vselej jamstveno znamko.
r	Josip Tami
ulica Legna st. 6 (Dvorišče^.