114. It. 5» leto. Poštnina pavšaiirana. Posamezne številke i "aamBcemaMnauma V Ljub-jani, v že!rie!c 18, ma!a 1922. Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 15 D. Letno 180 D. Inozemstvo: Mesečno 20 D. Letno 240 D. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust aiio <}0 na «niižnica ESBH2SBSES55 Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 36® PaVia,ni , ava: Telefon 44, te ne vračajo, e priložiti znamk« odgovor. Senzacijonalna izjava Cičerina. RUSKA DELEGACIJA PROTI IZKLJUČITVI NEMČIJE OD BODOČffl “ RlJS!-JA ZA MEDSEBOJNI MIR. — RUSIJA SE HOČE ZAVAROVATI PRED NAPADI WRANGLQVCEV, KI SE NAHAJAJO V JUGOSLAVIJI IN RUMU NI JL Genova, 17. maja. (Izv.) Na da-nasnji seji politične podkomisije je izjavil vodja ruske delegacije Čičerin glede Predlagane konference v Haagu: Na niifi riSan-u k°nJerenci naj bi se zastop-—pi: .ru^^ držav brez Rusije sporazumi;, in b’ se nato osnovala nova ko-, sto^eča ^ članov ruske sov-vfci -t V -e Komisija drugih držav bi 'dpi i Z nj0 s°delovala, včasih pa bi brez nje. Ruska delegacija ^.otavlja k temu dejstvu, da se ta na-era nikakor ne kri.je z njenimi pred-Ogl Ta sistem dveh ločenih komisij . uporabili že na genovski konferenci j? nJernu se je v prvi vrsti zahvaliti, «a so bili doseženi tako neznatni uspehi. Ruska delegacija izjavlja, da nc mo-re Prevzeti odgovornosti za te nove Predloge. Obžaluje da si ostale države ne upajo prevzeti odgovornosti za stavljene predloge in za listine, ki so Jul izročili nam. Ruska delegacja bo še J^edno delala na to, da ne zamudi nobene priložnosti za sporazum in izjavna, da se Rusija predlagane konferenca udeleži. Prišli smo v Genovo z namenom, da kljub nasprotstvom gospodarskih režimov sodelujemo na obnovi Evrope, vendar so smatrale gotove države za umestno, razbiti konferenco v dva dela, v upnike in dolžnike in vse aže, da se hočejo tega sistema tudi v odoče držati To sicer obžalujemo, Vendar pa to sprejemamo kot izvršeno dejstvo. Ruska delegacija ugovarja temu da se Nemčija izključi iz števila Onih držav, ki se morejo udeležiti konference, za katero gre v tem slučaju. Izključitve Nemčije ne upravičujejo resni razlogi, ker so bile vendar tudi vabljene države, ki so sklenile z Rusijo pogodbe, in sicer pogodbe, ki so nmogo obsežnejše in pomembnejše od toemško-ruske. Pokazalo se je, da je udeležba Nemčije velikega praktičnega Pomena v vprašanju kreditov, ki naj se ovolijo Rusiji, to je v vprašanju, ki ga apallska pogodba sploh ne omenja, uiede kraja sestanka je izjavil Čičerin, a Posveča ruska delegacija največjo Pozornost potrebi, da se komisija sestane v državi, ki je z Rusijo zvezana 8/Pogodbami, in v kateri se nahaja ru- sko zastopstvo. Ruska delegacija smatra Stockholm ali Rigo kot najprimernejši kraj za sedež bodoče komisije. Bila pa bi pripravljena ustreči drugim državam in bi se strinjala tudi s tem, da se izvolita za sedež komisije London ali Rim. Ruska delegacija stoji na stališču, da uživajo vse države pri vzpostavitvi svojih odnošajev napram Rusiji iste svobodščine, kakor so jih uživale pred genovsko konferenco. Ako se sprejme, da žele druge države to vprašanje V praktičnem oziru omejevati, bi bila Rusija primorana, vprašanje svojega nastopa ponovno proučiti, zlasti kar še tiče udeležbe v bodoči komisiji. Ru6ka delegacija jemlje z zadovoljstvom na znanje predlog, naj bi se države medsebojno obvezale, da druga drugo ne bodo napadale. Ruska delegacija pa izjavlja, da bi smatrala vsak napad zoper katerokoli republiko, ki je zvezana s sovjetsko Rusijo, za napad na Rusijo samo, in bi ta napad prisilil Rusijo, da začne s sovražnostmi. V imenu teli republik izjavljam, da bodo to obveznost spoštovale vse one. Culi pa bi radi tudi od interesiraniii držav izjavo, da pojmujejo to obveznost v enakem zmislu. Ruska delegacija opozarja, da so bili izvršeni zadnja leta napadi na sovjetsko vlado, ne le s strani rednih čet, temveč tudi s strani tolp, ki so stale pod varstvom gotovih tujih držav. Delegacija vztraja zato pri tem, da se § 6 razširi s tem, da se mu vključijo napadi tolp. Vprašanje napadov s strani tolp proti Rusiji je posebno pereče, ker ima ruska sovjetska vlada v svoji posesti listine, ki se tičejo pripravljanja napadov proti sovjetski republiki, in sicer s strani bivših Wranglovih čet, ki se sedaj nahajajo v južno-vzhodni Evropi. Z ozirom na to opozarja ruska delegacija, da se obveznosti, ne napadati drug drugega, dopolnijo s posebnimi odredbami, ki so naperjene proti tolpam, ki ogrožajo sovjetsko republiko. Ruska delegacija naznanja konferenci, da brez teh odredb ne morejo veljati obveznosti, da države druga drugo ne bodo napadale. jlioyc2 HOV® | Genova, 17. maja. (Izv.) Na ta «>vajanja načelnika ruske delegaciji Čičerina je vstal Lloyd George i izjavil, da bi rad dodal še dve ali Ji stvari k temu, kar je Čičerin po-3^raLv svoi‘h tako zanimivih izjavah. Kar se tiče izključitve Nemcev, W rekel Lloyd George, ne bom ničesar več pripomnil. O tem smo vče-,aj govorili in razložili svoje vzro-e, ki jih smatram za pravične in .^estne. Kar se tiče sedeža komike strokovnjakov, smatram za “rnestno, da se snide v kakem kra-kjer prevladuje ozračje, na kate-r®ga ne vpliva posebno javno mne- odgovor Ea Ci£@ri> izjave. nje. Haag je kraj mednarodnega značaja, kjer so se v preteklosti razpravljala že velika mednarodna vprašanja, je mesto, ki ima potrebno mednarodno ozračje. Ni dvoma, da se oba sistema ne dasta spravit! v sklad: sistem Rusov in sistem ostalih držav na svetu. Vendar sta se oba sistema začela zbliževati. Poleg tega je v Rusiji zelo mnogo zasebne lastnine. Na papirju je zemlja sicer nacionalizirana, v resnici pa je lastnina kmetov. Odveč je, da bi to dejstvo hoteli prikrivati. Kmetov ne more nihče pregnati z zemlje, naj Moskva izda kakršenkoli dekret. Genovska konferenca. ČIČERIN ŠE VEDNO UPA NA USPEH KONFERENCE. — BODOČA KONFERENCA IZVEDENCEV SE BO VRŠILA V STOCKHOLMU. — ^USKA DELEGACIJA BO SPREJELA BESEDILO ZAVEZNIŠKE SPOMENICE. , Genova, 17. maja. (Izv.) Podkomisijo, ki se sestane danes dopoldne ^ pol enajstih, pričakujejo z naj-‘večjiin zanimanjem, ker je od nje Pdvisen uspeh konference. Vodja ruske delegacije čičerin je izrazil, Preden je stopil v konferenčno dvojno, upanje, da bodo seje uspešne *n da pride do sporazuma. Rusija namerava predlagati za sedež komisije izvedencev Stockholm ali Dunaj. Po ruski delegaciji je stopil v sejno dvorano angleški ministrski predsednik Lloyd George. Francozi in Belgijci se tudi danes seje ne udeleže. Kakor se doznava iz italijanskih virov, je Lloyd George pripravljen, iti Rusom na roko glede sedeža komisije izvedencev, in sicer bi mu najbolj ugajal Stockholm, dočim sta stopila Dunaj in Praga v drugo vrsto. ©fei? k zbor Pselpsrtisga društva Isss©-slovanskih akademikov v Ljubljani. DEMOKRATSKA MLADINA SE SKUŠA S TERORJEM OBDRŽATI NA POVRŠJU. — DEMOKRATSKI ARGUMENTI: PSOVKE, PALICE, STOLICE, REVOLVER. - POPOLNA ZMAGA OPOZICIJE. — Radi raznih težkoč in nesporazum-‘ienj v centralnem odboru Podpornega društva jugoslovanskih akademikov *er radi stališča večine ljubljanske akademske mladine proti večini odbora ie ta sklical za včeraj občni zbor, na katerem je podal svojo demisijo. V ostalem pa je imel ta občni zbor značaj rednega občnega zbora. Da bo naša javnost pravilno razu- mela potek tega občnega zbora, moramo nekoliko posvetiti v preteklost. Kot povsod, tako se pričeli zgubljati naši demokratski mladini tla tudi med akademsko mla'diro. Ko sta Ribnikar in dr. Kramar — tajna voditelja »Jadrana« — čutila, da je večina akademske mladine pro+i sedaj vladajočemu demokratskemu režimu, in da bo ta večina prevzela v svoje roke tudi vodstvo Podpornega društva jugoslovanskih akademikov, sta se poslužila naj-obupnejšega sredstva, ki se ga človek v Jugoslaviji sploh poslužiti more, to je Wranglovcev. S pomočjo wrang-lovskih študentov se jima je tudi v resnici posrečilo z malenkostno večino glasov preglasovati voljo domače akademske mladine in dobiti v odbor Podpornega društva demokratsko-jadran-sko večino. »Jutro« je takrat hinavsko pelo sa-mohlalo »zavedni« demokratski akademski mladini, res zavedna mladina naših fakultet pa se je tej hinavščini — smejala. Vsaj je vedela da intriga s pomočjo kupljenih, od vlade organiziranih emigrantov ne more za dolgo potlačiti prave volje naše domače akademske mladine. In potek dogodkov jim je dal prav. Čuden vtis je napravilo že to, da so se VSJ. ^Iroatinski akademiki točno udeležili že predpoldne občnega zbora, dasi se to dosedaj še ni nikdar zgodilo. Dalmatinski akademiki se za notranje poslovanje Podpornega društva dose-daj^ namreč niso nikdar zanimali, temveč so prišli vedno šele popoldne k volitvam. Momentana izprememba v njihovih navadah ni obetala ničesar dobrega in zle slutnje so se žalibog izkazale kot utemeljene. Prve točke dnevnega reda so prešle brez vsakih hrupnih razprav. Ko pa je prišia na dnevni red točka o izpre-membi pravil in ko je nek slovenski akademik predlagal, da naj se ugodnosti, ki jih akademikov nudi PDJA, pri-poznajo samo onim, za kogar daje vlada kritje društvu, takrat se je pričela od demokratov aranžirana kampanja. Klici: »Izrode Van!« »Izdajica napolje« so tvorile uvodno melodijo, nato so od govorniškega odra sem napadli demokratski »Jadranaši«, ojačeni z nahujskanimi dalmatinskimi akademiki in vvranglovci s palicami ostale akademike, stolice so pričele frčati po zraku konec rabuki je napravil revolver-ski strel. Dasi nam je ime nadebudnega strelca znano, ga vendar v imenu akademske kolegijalitete ne izdamo, moramo pa konstatirati, da je ravno ta srel vkljub svojemu slabemu namenu dosegel zelo velik uspeh. Akademska mladina se je streznila in napadalci so ostali nekaznovani in ne leže danes v Posteljah deželne bolnišnice. Proti demokratska akademska mladina se je nahajala namreč v veliki večini in drzni napadalci bi jo silno izkupili, če bi se po strelu _ akademska mladina ne iztreznila in se pomirila. Naj mimogrede še omenimo, da jo je demokratski junak — strelec takoj po oddanem — Po naših informacijah praznem strelu " pobrisal, kar so ga nesle njegove junaške pete. — Zborovanje se je nato Prekinilo in se je nadaljevalo popoldne na univerzi. Pri volitvah je zmagala opozicijonalna lista — demokrati, ki so uvideli, da bodo propadli in zavedajoč se iiaska svojega dopoldanskega terorističnega nastopa, se volitev sploh udeleževati niso hoteli in solidarno z njimi so tudi wranglovski študenti oddali prazne glasovnice. S tem so eni in drugi pokazali, da jim absolutno ne gre za nobeno resno delo v korist akademskega dijaštva kot takega, temveč le za politično hujskanje in ribarenje v kalnem med akademsko mladino po navodilih svojih tajnih voditeljev. Upamo, da jih bo včerajšnji dan izpameto-val in da se bodo navadili misliti z lastnimi glavami. Dalmatinske akademike bi pa opozorili — one namreč, ki so pod vodstvom in hujskanjem naših demokratov vprizorili včerajšnji škandal — da psovka, palica, stolica in revolver ne spadajo med akademsko - parlamentarno orodje. Curih, 17. maja. (Izv.) Berlia 1.3?, ~ varsa. JJunaj 0.C35, avstrijske krone 0.055. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Berlin 24— 24-25, Bukarešta 48—49. Milan 265—267, London 300—308, Newyork (ček) 68 -69 Pariz 610—620, Praga 133—134, Švica 1275 1325, Djnaj 0.72—0.74. Budimpešta 8.90—9, valute.: ameriški dolarji 67—68, avstrijske krone 0.80—0.83, češkoslovaške krone o— 132, napoleondori 225—0, nemške marke 26 —27, italijanske lire 358—360. Za prosvetno dalo S ?Iajjačja postavka slovenskega naroda pred vojno je bilo njegovo prostovoljno kulturno in prosvetno delo. Na nepreglednih krajih slovenske domovine, posebno na manjšinska ogroženih pokrajinah so vznikala kulturna društva, prosvetni krožki, pevska in glasbena društva, da je Mo veselje. Vj središčih so se družila v skupne organizacije, ki so prosvetno delo centrali-, zirale in ga iz ene misli urejevale in vodile. Na tem ogromnem prosvetnem delu tedanjih organizacij in društev je te4 meljila naša velika obrambna in odporna sila proti raznarodovalnemu navalu germanstva. Vse tedanje delo na kulturno-socijalnem in prosvetnem polju je nosilo ta obrambeni pečat in neizmerne sile naroda, učiteljstva in ostale inteligence so se pršile v nacijonalnem boju za kulturno izpopolnjevanje slo venskega naroda. ' t > Toda vrhovna misel, iz katere je pred vojno narod in njegeva omladina zajemala ljubezen do tedanjega ogromnega prosvetnega in manjšinskega dela, ie pa vendar bila slovenska kultura in slovenska duša: hotelo se jo je izpopolniti, s pomočjo posebne književnosti v svoboden in enakovreden kulturni tip med evropskimi narodi. Vse je navdihovala prelestna težnja ,do. se narod, prebivajoč na malem slovenskem ozemlju zaokroži v ustvarjajočo enoto, ki bo na vseh poljih družabnega in zasebnega, notranjega in zunanjega življenja uveljavil darove in lastnosti, ki jih je podedoval od svojih slovanskih očetov. Ta strast in ljubezen do prostovoljnega prosvetnega dela, ki je pred vojna tako čvrsto vodila našo inteligenco, naša prosvetna in splošnokulturna društva, predvsem pa mladino, je s svetovno vojno zamrla, kakor cvetka v jesenski slani. Priznati si moramo, da je zlasti v dosedanjih štirih letih svobodnega življenja to delo izkazalo ogromno nazadovanje. Sicer moramo resnici na ljubo priznati, da je osobito sokolslco delo z nepričakovano ognjevitostjo vzplapolclo med nami in da bo baš letošnji jugoslo* vanski vsesokolski zlet v Ljubljani pokazal pravi obseg, ki ga je sokolska ideja doživela v kratki dobi v svobodni državi. Sokolstvo je za svoj razvoj potrebovalo svobode in te pred vojno vsekakor ni uživalo. Svoboda je sokoU skemu gibanju ustvarila naravne pogoje napredka in sedaj drvi z jadrnimi koraki naprej. Najsi smo pristaši nasilnega in razdvajajočega ali pa mirnega in ujedinja-jočega jezikovnega in kulturnega jugoslovanstva, v obeh slučajih moramo želeti, da se prosvetno delo, ki je nekoč tako bujno cvetelo, zopet poživi. Kulturna zaostalost povzroča neuporabo gospodarskih, tehničnih in drugih civilizatoričnih naprav. Visoka prosveta je narodu ravnotako potrebna, kakor, državna bramba in politična svoboda. Odporna sila držav in narodov gre nadalje vzporedno s kulturnim razvojem. Slovenska pokrajina obsega take nart ravne krasote, tako lepo in zdravo narodno pleme in vsebuje tako lepo kuU turno dedščino, da bi bil greh, da se vse to zanemari in prepusti nazadovanja Ljubljanska univerza je prinesla vse pogoje lastnega prosvetnega delcu Tamkaj se nahajajo knjižnice, revije in arhivi, kjer bo učiteljstvo, ostala, inteligenca in omladina našla dovolj gradiva, da zanese široko zasnovano prcn svetno akcijo med narod. V okrilju tega zavoda bi se morala ustanoviti ne* strankarska ljudska visoka šola, ki naj pripravi prosvetne tečaje in preda* vanja, skratka prosvetno delo v celi Sloveniji. V takem delu se potrjuje idealizem in nesebično duševno razmerje do naroda in človeka. V tem znamenju naj predvsem naša mladina stopi na plan. Samo s pra-i porom prostovoljnega prosvetnega dela se bo prikazala nova doba in novo pokolenje, ki je vsi pričakujemo. Pcliiilna ugibanja. PASIC SE SESTANE Z VODILNIM ČLANOM HRVATSKEGA BLOKA!.' — PO KRALJEVI POROKI PRIDE DO RAZKOLA V VLADNI KOALICIJI? — AVTONOMISTI Z RADIKALCI BODO IZPELJALI NOVE VOLITVE? Beograd, 17. maja. (Izv.) Povodom bivanja ministrskega predsednika Paši-ča v kopališču Ilidže pri Sarajevem se razširjajo v tukajšnjh političnih krogih razne govorice. Radikalci trdijo, da je Stjepan Radič sicer za enkrat vsled vpliva dr. Drinkoviča odklonil Pašiče-vo povabilo, naj se z njim sestane zaradi pogajanj s hrvatskim blokom, da se pa v par dneh sestane s Pašičem drug vplivni član hrvatskega bloka. Beogradske »Novine« doznavajo, da je mogoče, da utegne kmalu po poroki kralja Aleksandra priti do razkola v vladni koaliciji Ta razkol se spravlja v zvezo z akcijo dr. Korošča. Kot po* vod za razkol naj bi se vzel volilni zakon. Dr. Korošec namerava stvoritl avtonomistični blok, v katerega bi vstopili muslimani. Stojan Protič in dr, Momčilo Ivanič, nadalje del demokratov in nekaj članov hrvatskega bloka. Ta avtonomistični blok bi skupaj z ra* dikalci tvoril volilno koalicijo, ki bi kot vlada imela izvesti volitve. Stališča hrvatskega bloka bi se nahajalo pri« bližno v sredi med hrvatskimi ekstre« misti in srbskimi centralisti. Nadaljevanje razprave o odgovorno« sfi ministrov. PODROBNA DEBATA O ODGOVORNOSTI MINISTROV. — MAJO-RIZACIJA OPOZICIJE. — VLADNI PREDLOG SPREJET Z 17. PROTI 5. GLASOVOM. Beograd, 17. maja. (Izv.) Zakonodajni odbor je imel danes dopoldne sejo. Nadaljevala se je debata o odgo- vornosti ministrov. Poslanci Lažič, dr. Simrak in Moskovljevič so govorili o vprašanju kršenja državnih nteresov in zahtevali, naj § l obsega nekaj določil, ki se nanašajo na to točko. Poslanec dr. Šimrak se je povrnil na včerajšnji govor poslanca Ljube Jovanoviča in je trdil, da se je ta govornik na včerajšnji seji izrazil, da so bili Hrvati sužnji. Poslanec Jovanovič se je v svojem odgovoru skliceval na stenografski zapisnik svojega včerajšnjega govora in je zatrjeval, da iz njega ni razvidno, ali je kdaj koga nazivljal sužnja; kvečj. je moral kdo njegov govor napačno tolmačiti. Poslanec Moskovljevič je dejal, da § 1 ni zadosten in da ne vsebuje vseh prestopkov ministrov. «— Na ta izvajanja je odgovor ril poslanec Wilder v daljšem govori* in je rekel, da potrebujemo večje kon* trole nar. skupščine nad poslovanjem vlade, in sicer tako, da se lahko ugotovi in odstrani vsaka pogreška. Na drugi strani pa se mora onemogočiti, da bi se parlament vmešaval v eksekutivo« Poslanec Popovič je polemiziral z dr, oimrakom in zatrjeval, da se stilizaci-' Ja, ki jo je predlagal dr. Šimrak že zaradi tega ne more sprejeti, ker pojmi o kršitvi državnih interesov niti opo«, ziciji niso dovolj jasni. Poslanec Mo*' skovljevič je kritiziral še dejstvo, dai se ni natančneje določila odgovornost, ministrov za gotove opustitve. — Nataj je prešel zakonodajni odbor na glasa«5 vanje in so bili vsi paragrafi posa«i mezno sprejeti z večino glasov, natoi pa je bil ves predlog pri definitivnem glasovanju sprejet s .17 proti 5 glftšo« von; 2. „Jugoslavija*, is. maja 1922. štev. It 4 HIB. retini obSni zbof Zveze m-Slomških žeiEzniCapjer in fiongres narodnih žetaiJarsli organizacij dne 13. In 14. t. m. V soboto in nedeljo se je vršilo v (Veliki dvorani Mestnega doma letno zborovanje Zveze jugoslovanskih železničarjev in kongres narodnih železničarskih organizacij. Popoldan v soboto je bilo zborovanje delegatov Zveze, katerega so se udeležili tudi zastopniki vseh narodnih organizacij in sicer Udruženje Beograd z 20, Udruženje Sarajevo z 25, Udruženje Zagreb * 16 in Udruženje Subotica z 4 delegati, odnosno delegatinjami. Podružnice in zaupništva ZJŽ so bile zastopane po 94 delegatih. Delegatsko zborovanje je otvoril Zvezin predsednik tov. Korošec Blaž in so se predlogi za redni občni zbor po krajši debati soglasno sprejeli. Po izvršenem dnevnem redu za redni občni zbor, se je vršila predkonferenca za zborovanje delegatov vseh v centralnem odboru združenih narodnih organizacij. Sestavil se je poseben odsek, da pripravi potrebne resolucije za Slavno zborovanje. V nedeljo ob 9. uri dopoldne je počel redni občni zbor ZJŽ, ki je z enournim odmorom trajal do 4. ure pop. Iz poročila posameznih funkcijonarjev Osred. odbora povzamemo, da je imela Zveza za poslovno leto 606266 kron 66 vinarjev dohodkov in 432.925 K 85 vinarjev izdatkov. Dru-itveno premoženje z 31. decembrom 11921 znaša 316.740 K 73 vinarjev. Vsa poročila poročevalcev so bila sprejeta z viharnim odobravanjem na znanje. Pri na to vršečih se volitvah je bil, vi-fcarno pozdravljen, izvoljen za predsednika dosedanji predsednik tov. Korošec, podpredsednikom pa tovariša »Ilešič Oroslav in Sovre Franc. V odbor je bilo izvoljeno 18 odbornikov, v nadzorstvo 5 tovarišev. Predlogi posameznih podružnic so bili en blok, potom posebne resolucije, soglasno sprejeti in se s posebno spomenico odsto-stopijo centralnemu odboru. Po zaključitvi rednega občnega zbora se jo vršil kongres vseh petih narodnih železničarskih organizacij. Zborovanje je otvoril predsednik centralnega odbora tov. Joca Stanojevič, ki je podal podroben referat o delovanju centralnega odbora za izboljšanje gmotnega položaja celokupnega jugoslovanskega železničarstva, povdarjal Je, da so narodne železničarske organizacije v dobrem namenu stopile v koalicijo z politično stanovskimi železničarskimi organizacijami za skupen nastop. Po trimesečnem delu, ki pa ga je izvršilo izključno narodno železničar-stvo, odnosno vrhovno vodstvo so narodne organizacije za svoje delo bile neprestano napadane s strani teh poli-itičnih organizacij, tako na Hrvatskem s strani Saveza kakor v Sloveniji s Strani Prometne Zveze, kateri društvi nista hoteli pošteno delati. Izvajanja 'tov. Stanojeviča so žela viharno odobravanje. Nato je podal tov. poslanec Ivan Deržič izčrpan referat o boju za gmotno izboljšanje in službeno pragm* tiko v smislu sklepov kongresa narodnih organizacij iz meseca septembra 1921. Ministrstvo saobračaja še do sedaj ni v stanu, da bi izpeljalo predloge stavljene od narodnih organizacij, tako za. sanacijo prometa, kakor tudi zbolj šanje gmotnih razmer železničarskega osobja. Vzrok temu je, da obstoje tudi politično stanovske organizacije, ki zasledujejo samo svoje politične cilje. Jasen dokaz sta doprinesla v sedanji koaliciji Savez in Prometna Zveza, ki sta direktno onemogočavala skupno delo. Narodno stanovske organizacije se borijo z odprtim vezirjem in so dovolj močne, da bodo izpeljale pravično re-šetiv tako povišanja draginjskih doklad kakor tudi nove službene pragmatike. V imenu odseka je tov. Pavlič iz Sarajeva utemeljil sestavljeno resolucijo, ki je bila po kratki debati sprejeta. Ravno tako je bil sprejet predlog, da contralni odbor stori vse korake pri merodajnih faktorjih za pravično rešitev draginjskih doklad predvsem delavstva in zaprosi avdijenco pri njegovem Veličanstvu kralju, da na najme-rodajnejšem mestu potom posebne de-putacije objasni težko stanje celokupnega železničarstva in bedo med vsemi kategorijami, osobito med delavstvom in prosi najhitrejše odpomoči. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Na to se je temeljto obravnavalo o koaliciji in konštatiralo, da koalicija de-takto več ne obstoji, ker se Prometna Zveza in Savez nista držala storjenih sklepov in vsak na svojo roko delala ter direktno hujskala proti narodnim organizacijam z direktnim namenom, da na račun koalicije in pod okriljem te koalicije vzpostavijo in okrepijo svojo organizacijo. Sklenjeno je tudi bilo, da se v najkrajšem času s^hce kongre3 v Beogradu predvsem radi nove službene pragmatike, ki je še ivedno v zakonodajnem odboru narod-m skupščine. Iz rednega občnega 2bora so bUe odposlane dve brzojavki in sicer uda-nosfna na njegovo Veličanstvo kralja in nujna na ministrstvo saobračaja glede delavskih draginjskih doklad. Ob 19.30 zvečer se je vršil družabni večer v hotelu »Tivoli«, ki ga je priredila Zveza na čast došlim tovarišem in tovarišicam bratskih Udruženj. Nastopila je polnoštevilna Zvezina godba in polnoštevilen pevski zbor. Večer je bil mnogoštevilno obiskan in je potekel dostojno predhodnim zborovanjem. Narodno jugoslovansko železničarstvo je tukaj manifestiralo za svoje ideale in dokazalo, da se zaveda svojih dolžnosti napram celokupnemu železničar-stvu tako v gospodarskem kakor kulturnem oziru. Pevski zbor je žel uprav burne ovacije kakor tudi godba, ki je dokazala, kaj se da s smotrenim delom doseči Sprejeta resolucija na kongresu narodnih železničarjev se glasi: RESOLUCIJA. Narodni železničarji in Udruženje železničarjev subotiške direkcije zbrani na svoji plenarni seji centralnega odbora narodnih organizacij SHS, dne 13. in 14. maja 1922 v Ljubljani, ogorčeni radi nerazumevanja kompetentnih faktorjev, zahtevajo, da se takoj revidira uredba in ovaži spodaj sledeče predloge: Vsled poslabšanih ekonomskih ln socijalnih razmer in z ozirom na vsakodnevno rapidno naraščanje cen živ-ljenskih potrebščin Je postalo življenje železničarjev in njihovih rodbin nevzdržljivo. Z novim zakonom o draginjskih dokladah ni dobilo železničarsko osobje ničesar, dočim so nekatere kategorije nenastavljenega osobja (poduradniki, sluge, pomožno osobje in delavci) prišli celo v položaj, da izgubijo na dosedanjih draginjskih dokladah in se jim na ta način krši pridobljene pravice. I. Zakon o draginjskih dokladah, kakor tudi klasifikacija krajev, obelodanjeno 24. aprila 1922, naj se podvrže reviziji, ki naj se izvrši s sodelovanjem centralnega odbora narodnih železničarjev in Udruženja subotiških železničarjev, tako, da bodo draginjske doklade za vse pokrajine v državi enake. II. Vsem uslužbencem vseh kategorij in vseh oblastnih direkcij na se prizna enaka pravica na stanarino. III. Delavcem na železnici, naj se prizna ista rodbinska doklada kakor nastavljenemu osobju. IV. Pohiti naj se z izdelavo zakona o draginjskih dokladah za delavce in naj se jim vračuna doklada za 30 dni v mesecu. Vsako čezurno delo naj se računa istotako z draginjskiml dokladami kakor se to izplačuje v drugih obratih. V. Vsem vpokojencem in vpokojenkam, brez ozira na kategorije, naj se prizna enaka pravica doklade na stana- rino. BRZOJAVKI. I. kralju Njegovemu Veličanstvu Aleksandru I. Beograd. Nacionalni železnlčari Srba, Hrvata i Slovenaca sakupljeni iz sviju kra-jeva naše mile otačbine sa današnjeg redovnog zbora Zveze jugoslovenskih železničara šaliu svome oslobodiocu u največjoj podaničkoj revnosti najtop-lj’Je pozdrave, moleči njegovo Veličanstvo, da vjeruje, da su nacionalni železničar! gotovi, da uvjek uz kralja Aleksandra prlnesu največje žrtve za sreču i dobro svoga kralja i otačbine. Živelo njegovo Viličanstvo kralj Aleksander I. Tajnik: Ponikvar Ciril, m. p. Predsednik Zveze Jugoslovenskih železničara: Blaž Korošec, m. p. II. Ministrstvo saobračaja Beograd. Na občnem zboru Zveze jugoslovanskih železničarjev v Ljubljani, dne 14. maja 1922, poživljamo ministrstvo saobračaja da nemudoma izda nalog Obratnemu ravnateljstvu južne železnice v Ljubljani in direkcijam državnih železnic, da se izplača vsem delavcem predujme na nove draginjske doklade. Delo v delavnicah, kurilnicah in , na progi počiva že tri dni. Delavstvo se nahaja v obupnem gmotnem stanju. Zveza jugoslovanskih železničarjev odklanja vsako odgovornost. Korošec, m. p. i 6. predsedniki Koncertna tym©fa ^issbanš Matke. Se kaj iz beograjskih dni. Kapelnik Ivan Brezovšek je imel baš v tistih dneh, ko smo uživali gostoljubnost Beograda v operi kolosalen uspeh z »Veselimi ženami vindzorski-mi«. Ne smem pozabiti povedati, da so bili na banketu v »Imperialu« navzoči skoro vsi srbski glasbeniki, intendant nar. gledišča Grol in prvoboriteljica za žensko pravo g. Hrističeva. Koncert v Zemunu isti kot prej v Beogradu, z nekaterimi okrajšavami, ker je bila v dvorani neznosna vročina. Koncert do zadnjega kotička razprodan. Ljudje silno navdušeni, ploskanja preveč, vendar se je občutilo, da za glasbo ni posebno globokega zanimanja. Najbolj je ugajala Hubadova narodna »Prišla je miška«. Ponavljati ni bilo mogoče nobene pesmi, čeprav je občinstvo to zahtevalo, ker je bil povratek v Beograd določen na pol 11. uro. Prišedši v Beograd vsi upehani, trudni. Korajže ne manika. Oče Hubad dobre volje! III. koncert, najboljši, brezhiben, vzoren, za vzgled. Prav za reprezentanco pred kraljem. Nepopisno navdušenje po »Mladem junaku«, »Plesu kralja Matjaža«, »Prišla je miška«, »Kozarju«. Ponavljalo se ni nič zaradi navzočnosti kralja, ki je poslušal do zadnje točke vzporeda. Za vsako pesmijo je ploskal. Zbor ga je pozdravljal z odra z mahanjem robcev. Pevci in pevke izredno navdušeni! — Pa v Novi Sad! Od tam zopet poročam. Prihod StaSSfans&e kraljeve dvojice v zasedeno ozemlje. Trst, 15. maja. Italijanski kralj in kraljica se pripeljeta v Trst dne 21. t. m. na eni izmed največjih vojnih ladij. Spremljala ju bo številna eskadra italijanskega vojnega brodovja. V Trst prispe eskadra 21. t. m. predpoldne, med 9. in 10. uro. Tržaški župan dr. Pitacco pojde najprej pozdravit kralja in kraljico na bojno ladjo, nakar se kraljeva dvojica izkrca na suho, kjer jo bo pozdravil generalni civilni komisar sen. Mosconi. Nato bo sledil sprevod, v katerem se bosta podala kralj in kraljica, v obhodu po glavnih ulicah mesta, na generalni civilni komisarijat. Po posetu na komisarijatu bo posetil kralj tukajšnji municipij. Popoldne obišče razne vojašnice, medtem ko poseti kraljica razne dobrodelne ustanove v mestu. Drugi dan, dne 22. t. m. se odpelje kraljeva dvojica na torpedovkl v Tržič. Po sprejemu v Tržiču se odpeljeta v avtomobilu na Kras, da obiščeta razne kraje, kjer so se vršile bitke v zadnji vojni. Popoldne obišče kraljeva dvojica Gorico, a zvečer se povrne v avtomobilu v Trst. Tretji dan, 23. t. m., pojde kraljeva dvojica na mejo pri Postojni ter si bo ogledala tudi znamenito postojnsko jamo. Popoldne se povrneta kralj in kraljica v Trst, kjer ostaneta do naslednjega dne. Četrti dan, 24. t. m., odpluje vsa eskadra s kraljevo dvojico proti Istri. Kralj in kraljica se izkrcata v Poreču ter sl ogledata mesto. Po posetu v Poreču se povrneta zopet na ladjo, nakar odpluje eskadra v Pulj. V četrtek, 25. maja, odpluje eskadra iz Pulja proti istrskim otokom. Kralj in kraljica se izkrcata v Lošinju, da posetita mesto. Po obisku v Lošinju se en del eskadre povrne v Pulj, ostali pa bo spremljal kraljevo dvojico v Za-der, kamor prispe 26. maja. To Je v glavnem spored bližnjega obiska italijanske kraljeve dvojice v novih pokrajinah. luke v Trstu, ne vemo, zdi pa se nam, j da so to le pobožne žel je Tržačanov, ki vidijo, kako propada Trst in čutijo ra svoji lastni koži, da gre navzdol. Trgovina počiva, brezposelnost je vedno večja, mizerija pritiska vedno huje. Marsikdo bridko vzdihuje po mino-lih časih. Tržačan je vajen dobro živeti, s čebulo se ne zadovolji. Sicer pa marsikdo niti čebule nima. Kdo naj se veseli kraljevega prihoda? Ali morda slovenski kmetje na Krasu, na Goriškem? Naj le gre kralj tja, ogleda naj si podrte vasi, razdrapana polja in posekane gozdove. In naj poizveduje. Bolje bi bilo nakazati vojno odškodnino, ki je še vedno ni od nikjer, kljub neštetim intervencijam in shodom ter kljub žuganju, da ljudstvo na Goriškem preneha plačevati davke. Tudi v Furlaniji ne bodo posipali kraljevi dvojici rožic na pot. Njim, Furlanom, se godi isto, kakor našim kmetom. Sploii pa je nezadovoljnost V* vsod. V Istri im*jo še vse vmo v kleteh. ker ga kmetje nc mor** prodan. Istrska mesteca životarijo m pro,- a jo, da je žalostno. Zader cvdi, ker ne more živeli brez zaledja itd. Ne bi poročali te kronične ves « ko bi se nam ne zdelo čudno, čemu prihaja kraljeva dvojica v nove pokrajl v času, ko preživlja vse Primorje žko gospodarsko krizo, za zdravila. Morda ga prinese kraljeva dvojica! In še nekaj. Napisali smo to poročilo, ker smo uverjeni, da bo terega čitatelja zbodlo, ko bo čitai, se bo vozil italijanski kralj dne zz. ja po slovenskem Krasu, da se bo SI)r hajal italijanski kralj dne 23. maja P slovenski kranjski Postojni ter si og dal mejo in jamo. Ako vas zbode, potem je znamenje, da še niste pozabili te zemlje. In to je naša želja. Gospodarstvo. Posebne priprave za sprejem kraljeve dvojice se zaenkrat še ne vršijo. Kakor vse kaže, ne bo sprejem Bog si ga vedi kako sijajen. Danes razglaša mestni municipij, naj se takoj javijo vsi tisti, ki hočejo razsvetliti balkone itd. z električno razsvetljavo, da se bo delo lahko izvršilo pravočasno in da bo mestna elektrarna vedela, koliko električne energije bo potrebovala. Pri mestnem municipiju so baje zelo zadovoljni, ker jim letos ne bo treba več kupovati dragocenega tapeta, ki so ga bili naročili ob priliki prvega prihoda italijanskega kralja v Trst. Ta tapet Je še ohranjen, molji ga še niso snedli, lahko ga zopet porabijo in ne bo treba se zadolževati. Sicer pa nas vse te ceremonije prav malo ali nič ne brigajo in tudi tukajšnji Italijani niso nič navdušeni, posebno pa ne Furlani. Širijo se govorice, da bo proglašen Trst ob kraljevem prihodu za prosto luko. »Ako Trst ne postane svobodna luka, potem naj ostane kralj lepo v Rimu in naj ne hodi sem.« Take ln slične opazke Je slišati vsepovsod. Koli ko je resničnega o proglašenju proste NA NASLOV JUŽNE ŽELEZNICE. V javnosti, posebno v trgovskih krogih, se je že precej časa razpravljalo o postopanju Južne železnice, ki je pod pretvezo, da hoče ščititi trgovske interese, monopolizirala ocarinje-vanje vsega uvoznega in izvozn. blaga. Govori se o nepopolnih sposobnostih njenih deklarantov, o precejšnjih procentih, ki jih dobiva in o raznih drugih ne baš laskavih stvareh. O tem se je tudi že v listih ponovno razpravljalo in sta posebno članek v eni zadnjih številk »Trgovskega lista« in članek »Zopet nov monopok, ki je izšel v »Jugoslaviji«, vzbudila veliko pozornost. Ker Južna železnica niti enega izmed dejstev, navedenih v člankih ni dementirala, smo naprosili gospoda, ki so mu te stvari dobro znane, da nam pove svoje mnenje o tej za celokupnost precej važni zadevi. V naslednjem podajamo mišljenje tega gospoda: Južna železnica ima po pravilniku pravico, da ocarinjuje uvozne in izvozne pošiljatve potom deklaranta, ki ga določi. To iz tega razloga, da se zavaruje proti eventualni škodi, ki bi mogoče nastala vsled netočnosti strank. Lastniki blaga pa imajo po ustavi in po car. zakoniku pravico, da blago sami ocarinjujejo ali pa da si po lastni volji izberejo car. posrednika. Vse to pač zato, da sami ščitijo in varujejo svoje interese oziroma prepuste njih varstvo osebam, ki'jim zaupajo. Južna železnica se dolgo časa ni niti najmanj bala odgovornosti po tem pravilniku in tudi sedaj pri izberi car. deklaranta ni gledala na sposobnosti, temveč na to, kateri ji bo dal največje procente, kar je ponoven dokaz, da. ne dela mogoče samo iz ljubezni do trgovcev. Kako umestne so določbe ustave in car. zakona (čl. 35.), da ocarinjuje svoje blago lastnik sam, se je jasno videlo pozneje iz raznih slučajev. To pravico je Južna železnica kratkomalo izpodbila in to popolnoma samovoljno in brez razlogov na očividno škodo strank, ki jim sedaj vsiljuje svojega deklaranta. Le-ta pa je s svojim delovanjem dokazal, da ni dorastel temu poslu in so se ponovno dogodili slučaji, da so bile stranke vsled njegovih ne posebno velikih sposobnosti občutno oškodovane. Sicer se napake vedno lahko dogajajo vsakomur, vendar pa je v našem slučaju car. posrednik vedno odgovoren in mora po predpisih pravilnika o car. posrednikih nastalo škodo sam trpeti. Južna železnica pa ne pripozna tega pravilnika niti določb čl. 35. car. zakonika, vsiljuje strankam svojega deklaranta in jim na ta način pripravlja često prav občutno škodo. Tako na primer slučaj g. Kaifeža iz Kočevja, katero blago je J. Z. deklarirala po postavki, ki določa 150 Din. v zlatu, dočim je bilo blago v resnici carine prosto. Škoda je znašala približno 24.000 kron. Ali pa vzamemo še slučaj »Tekstilije« d. d. iz Ljubljane, ki bi na podlagi nepravilnega deklariranja s strani deklaranta J. 2. plačala 10.000 kron več, da je ni še pravočasno opozoril na to neki drugi car. posrednik, na kar so carinski uradniki napako deklaranta J. ž. sami popravili. Med tem pa Je narastla ležarina za nadaljnih 10.000 kron, ki jih Je morala plačati seveda sama stranka. Itd. V nobenem od teh in sličnih slučajih ni Južna železnica strankam škode, ki je nastala vsled krivde njenega funkci-jonarja, niti v najmanjši meri povrnila, češ, da je to krivda carinskih uradnikov. Res je, da je med carinskimi uradniki mnogo mladih in neizkušenih, ki blaga še ne poznajo dobro. Ce blago v takih slučajih deklarira kak starejši in izkušeni car. posrednik, potem takim uradnikom pač lahko dokaže upravičenost svojega deklariranja. V tem nra tudi pomagajo določbe car. zakona, d se glede iz carinskega skladišča ze dvignjenega blaga ne upoštevajo nob®* ne reklamacije: škoda, ki bi pa nastala vsled nepazljivosti ali pomote carin* skega uradnika, se v nobenem slučaju ne povrne. Na drugi strani pa se tuai carinski uradniki sami bojijo kazni, J0 jih doleti, če zacarinijo blago v Škodo države in zato v dvomljivih in nepo poinoma jasnih slučajih carinijo vedno po najvišji postavki. Carinski posredniki pa morajo ž’®* som svojega pravilnika vso škodo, » nastane vsled nepravilnega carinjenja, poravnati strankam, tudi če je blaso že dvignjeno iz car. skladišča. V takin slučajih razpravlja o stvari posebno sodišče, sestavljeno iz enega člana Trgovske zbornice, enega člana Save4 za speditera in enega carinskega urad* nika. Kdor se razsodbi tega sodišča ne pokori, se naznani državnemu so* dišču. Južna železnica nasprotno ne po* vrača škode, ki je nastala vsled krivde njenega deklaranta, a kljub temu neprestano povdarja, da dela v interesu trgovcev, češ, da jih je rešila iz rok oderuških posrednikov in zato stran-lcorn vsiljuje svoje deklarante, ki \\ oddajajo 40, odnosno 75 %. Monopolizira delo, ki so ga stranke desedaj ve" činoma same in brez vsakih stroškov, opravljale. J. ž. pa si zato delo zaračunava prav lepe vsote. Poziva se na svoj pravilnik, s pomočjo katerega vleče lepe procente, ne pripoznava pa car. zakonika, ki ščiti interese strank; niti se drži pravilnika, ki se ga morajo vsi posredniki in bi se ga morala ona še najbolj, ker se proglaša za glavnega posrednika. Neprestano se zatrjuje, da Južn« eleznica izvrstno funkcijonira. Prepričani pa smo, da bi državne železnico vsaj v Sloveniji dosti bolj izvrševale svojo nalogo, če bi ne bilo nesrečne centralizacije in ne običajnega uradne-| ga birokracija. O kulantnostt J. ž. naj navedemo samo se sledeče: Vagon z blagom g. L. Jelačina Id potoval trikrat iz Rakeka v Postojno, ker so dokumenti potovali vedno obratno. Južna železnica se hvali, da ima najbolj zanesljivo osobje, pa se pr! njej dogaja internacijonalni škandal, dal se je (pred velikonočjo t 1.) moral br* zovlak Dunaj—Zagreb radi pijanosti strojevodje vstaviti na sredi proge. Ravnateljstvo J. ž. (komercielni odde-lek) izdaja okrožnico, da naj se ne tihotapi. Par dni pozneje pa najdejo carin* ske oblasti v salonskem vozu, v kate« rem se vozijo ravno gospodje s komef* cialnega oddelka, tihotapsko blaga Vri ti in slični slučaji prav gotovo niso V čast J. ž. in zaslužijo v interesu Javne morale najhujšo obsodbo. Gotovo bi bilo prav zanimivo slišati, kakega mnenja Je v tem oziru vodstvo državne železnice. V koliko^ so bili »državni Interesi« ogrožani, ko se je ocarinjevanje izvrševalo še po starem sistemu in o kolikor so ogrožent sedaj. Na vsak način pa smo prepriča-1 ni, da bo tudi vodstvo J. ž. podvzelo potrebne korake, da se zadeva reši na samo v njeno temveč v splošno korist -f- Dobava raznega materijala *a Tobačno tovarno v Ljubljani. Pokrajinska monopolska direkcija v Ljubljani razpisuje na dan 19. junija 1922 ob 11. un dopoldne ponudbeno dražbo za nabavo sledečega materijala za Tobačno tovarno v Ljubljani: Škrob, alikantna slama, slama za ustnike, špag^, spin relctif, lepenka, valovita, žičnike, etikete za smotke, škrobni sirup, sto-raks, mast tavotno, milo pralno, olje cilindrsko in strojno, potrolej, sveče, vžigalice kontrolni listki, cement, samotna opeka, bencin, lepenka, in metlje, ter omele (BartwischeJ. Predmetni oglas je v pisarni trgovsKo in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. + Vzorčni semenj v Budapešti bo letos vršil 17. do 26. junija. P°dr°^ ne informacije o tem semnju je Če vpogleda« v pisarni trgovske obrtniške (tborniee » UabUaak. fcev. 114. * JUGOSLAVIJA* IS. maja I922.1 Stran 9. •m«"*1 •**? — srbstva 2 Včeraj W»0 zaPisaH da Pustoslemškov »Narod« nfa v d !i'opn:e do stopnje. Snoč- ki*,,- V '»Naroda« to zopet ;aSno do-X “vodnem članku .Radi prevlade mirtrn 7 ™ • t5°'lkor tolikc> stvarno pole- Eibanipm , se republikanskim Kihanjem na Slovenskem, če-5 da ne sre širiln Se ra,di fi,ktivns Prevlade srbstva sirilo nezadovoljstvo med Hrvati in Slo- rpnnMil" S* m "zadovoljstvom netilo — trnino ’ — drugem članku »Cen- »Narnrillpr^a j države« pa Pustoslemškov » aroa« pise doslovno: »Mi absolutno ni- ?°J0Ža)’u. da bi mogli vse vejice in ice državnega življenja centralizirati v Beogradu, ker tega ne zmore Beograd ne ^»čno in ne moralno. Clankar na to pravi oa je popolnoma naravno, ako so danp« v vseli ministrstvih uradniki iz predvojne Sr bije. V raznih ministrstvih n. pr. v promet" s4,iSe »Slov. Narod« doslovmr%,?ustoslemS1«3V Jenie ie na?ln »Skupno osvobo- organizaciji Vo' J° ~T P0.1’01"1 upravni des-pletlialev ni' !m?i„V&Viln.ih Političnih za-ništva in zatn t nil< stainega urad- bila dobro II?®- .' ne. bi.™kraciie. Srbija je žava kit-r I ^na Primitivna kmetska dr-In še’ to ir' m6 ile i:radovalo patrijarhalno. Propadlo Oh svtrt'°Yno v°ino popolnoma niti tol kn ?r "s^°boditvi ni imela Srbija predvni uradnistva, da bi obnovila svojo Zato Primitivno državno življenje, skih mIniri;eino,"-ičafcovati °d beograd-me- ni wiS Y’ ^er 50 'iudje malih raz-Jiit Drii^aV <^° di,rasli veiikira nadlogam, ki Alt ni ° , n?s naša velika država.« Kn ‘ !a ln, v!adanja prevlada srbstva?! se nastavil* t0li!co in tolikokrat grajali, da no ,!!>, J n‘ pr- Pn carinarnah in drugod naa ™esta nesposobne Srbijance, so nas slovenski demokratski »državotvorci« L?- “stoslemSkom vred proglašal; ?.a separatiste, protidržavne elemente ita. Sesa« Pv- mora cel'° »Slov. Narod« tako pi-Tirolce sreča pamet baje Sele s 40. le-Sfe^ai Pustoslemškov »Narod« pa začenja eca\an pamet, kakor vidimo, šele s "5 eiom. Da, da tudi »Slov. Narod* »pada«’ stopnje do stopnje! r Uradne ure prS- državnih uradih so »e skoraj povsod uredile od pol 8. do 14. re popoldne, na kar ge stranke opozar-3aJO. r. . ~ Nov srednješolski zakon kujejo se- v prosvetnem ministrstvu. Posvetovanja se udeležuje tudi po en zastopnik vsa-*e pokrajinske uprave. — G- Ivo Meznarič, bivši predsednik rgamzacije vojnih invalidov, nas prosi, •a ‘?0.nstatiramo, da ni on niti pisal niti ,"f'Vral n.otice »Uničenje 30.000 družin jugosjovanske narodnosti«. Želji radi fezem° ker smo dobili dotični dopis iz štajerske. Uredništvo. — Odboru za pomoč sladujočim v S t'1 r? naslednji darovi: g. Lov- «11 L. D 82.50, Zadružna zveza v .Ljubljani D 8791.75; g. Gregorij Potokar, Bočna, Uornjigrad D 325; Slovenski Rdeči križ \ -n* i4-63; Upravništvo Delav- Ljubljani D 060; g. Andi3 Struna, Kočevje D 312.25; g. Ivan Češarek iJ 25, g. Franjo Kragelj, Krmelj L> 17.50; g. Sternen D 10; Okrajni pomožni ocibor 'V n.jl! , 4043.50, okrožni klub jugo-*lovanskih dobrovoljcev za Prekmurje v ui ski Soboti D 3415..80, Župni urad Do-orepolje D 2025; g. Franc Odlazek, Zacor-Državno upraviteljstvo velepo-«^an mez3n~Saline v Kokri nad Kra-•• ^S0’ Sjedinjene tvornice stakla, •Hrastnik D 50; gdc. Meta Grobelnik, Ljub-USna D xoo; Poštni urad Pragersko D rvi?0’. .Solsko vodstvo v Št. liju D 80; V^rajni pomožni odbor v Kranju Din <29.85; g. Fr. Terček, Konjice D 10; Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani D 56.50; Predsedstvo pokrajinske uprave v Ljubljani D 2617.75; g. Vincenc. Mehr, Velenje D 10; g. Danica Zmrzlikar, Bučka p 2.50, g. Maks Pichl, Konjice D io; g. Cirila Kropivšek Din 10; g. dr. Matija Lavrenčič, Kozje D 15; g. Alojzija IIup-JJe. Mala nedelja D 10; g. P. Senčej, Mala nedelja D 10; Družina Štiper, Pesnica D 7.50; Županstvo občine sv. Gregor D 125; g. M. Kistovic D 1; g. Ign. Kračna D i; Sr F- Munda, Sv. Tomaž, D i; g. Fuhr iv,1 j S. Franc Rogelj D i; g. Klemenčič .Vlado^D i; g- Koser Fr. D i; g. Ivan Ma- ^a\ec D 10; g. Ciril Sitar, Ljubljana L-?ta«ki) D 29.20; Upravništvo Delav-|Kih Novic, Ljubljana D 589.25; skupaj , 24.997.98. Manj stroški tajništva D 89.25 “datek za položnice D 307.50, skupaj i5, n0St^ne torej v blagajni čistega D » t x * ®dbor se vsem darovalcem za vplačane^ zneske najtopleje zahvaljuje z iskreno željo, da najdejo mnogo posnemovalcev! Vse nabiralce prosimo, da že nabrane zneske odpošljejo in da se z nadalj- nabiranjem požurijo, ker kdor hitro Pomaga, dvakrat pomaga. T. č blagajnik Evgen Lovšin. = Poročil se je g. Mirko Feldin, trgovec v Ljubljani z gdč, Milko Ažnoh. Obi-‘o sreče! — Toča je uničila zadnjo soboto v Rogaški Slatini in okolici vse poljske pridelke. Drugi dan se je utrgal oblak, ki je' Poplavil nižje ležeče kraje ter onemogočil celo železniški promet. — Prijet madžarski vohun. V Koprivnici je prijela policija nevarnega madžarskega vohuna, ki je imel pri sebi šifrirane spise, velike vsote denarja in zemljevide, raznih krajev Jugoslavije. Na zemljevidih Jt bilo zaznamovano nameravano njegovo Potovanje. — III. mednarodni kongres za noral-no vzgojo se kmalu vrši v Ženevi. Protektorat na kongresu je^ prevzel naš prosvetni minister Pribičevič. — Pogozdovanje Krasa se je zopet Pridno pričelo, posebno v onih krajih, kjer je vojska uničila nove nasade. V Komnu so nanovo nasadili 45.000 drevesc, na Voj-Sčici 75-000, na Gorjanskem 50 tisoč, v Temnici nad 150 tisoč itd. Vseh nasajenih drevesc je nad tri četrt milijona. — Dražba pisemskih znamk.- Poštno ravnateljstvo v Ljubljani bo na javni dražbi dne 12. junija t. 1. ob 9. uri prodalo ikartne spremnice, ki imajo veliko fibicli-»tično vrednost radi prvih jugoslovanskih Znamk. Vmes so znamke od prevrata pa do meseca maja 1. 1920, ki predstavljajo Celi razvoj znamk, katere je natisnilo tukajšnje ravnateljstvo. Interesenti so vabljeni, da se udeleže dražbe. — Cita se nastani v Madridu. Bivša avstrijska cesarica Cita je 13. t. m. z otroci odpotovala iz Funchala v Madrid, kjer fnitU stalno prebivati. — Sazas nesreče^ Poaeeteik Ivcn Vidic je na Miinezn pri Bledu razstreljeval s.zalovje. Pri tem delu zna je predčasno eksplodiral smodnik in bušnil Vidicu v obraz. — Štipo Maričič, trgovec iz Šibenika je na glavnem kolodvoru padel in si zlomil levo roko. — Ivan Dimnik, 73-letni užitkarje pri popravljanju strehe padel na tla in zadobil precejšnje notranje poškodbe. Un&liana. = Kmetijska podružnica v Ljubljani, ki se je organizirala v zadnjem času, hoče po svojih močeh vplivati na izboljšanje gospodarskih prilik v območju ljubljanske občine. V ta namen želi podpirati pred vsem vrtnarstvo, ker je ta stroka v Ljubljani najbolj zastopana. Posestnikom vrtov manjka danes pripravnih moči: za obrezovanje in cepljenje drevja in trt, za cepljenje vrtnic, za žvepljanje in škropljenje trt in za razna druga vrtnarska dela. Podružnica hoče tem nedostatkom pomagati na ta način, da nastavi sposobnega vrtnarskega pomočnika oziroma vrtnarja, ki bo priglašenim strankam opravljal potrebna dela proti določeni plači. Ker mora ta pomočnik toliko zaslužiti, da sc lahko preživlja, je seveda od mestnih strank odvisno, ali ga bodo s potrebnimi deli zadostno podprle ali ne. Podružnica se obrača zaraditega na vse posestnike vrtov z nujno prošnjo, da se priglasijo vsi, ki želijo dobivati vrtnarskega pomočnika na delo. Od teh priglasnic bo odvisno, ali bo mogoče nastaviti takega pomočnika ali ne. s* Tedenski zdravstveni izkaz. V dobi od 7. do 13. t. m. se je rodilo v Ljubljani 31 otrok (14 dečkov, 17 deklic), med temi sta bili dve deklici mrtvorojeni. Umrlo je v istem času 15 oseb (3 moški, 12 žensk), med temi 7 tujcev. Smrtni vzroki so bili 4 jetika. 1 pljučnica, I možganska kap, I rak, 1 slučajna smrtna poškodba, 7 drugih naravnih smrtnjh vzrokov. Izmed nalezljivih bolezni je bil prijavljen po 1 slučaj Škrlatice in trebušnega legaj-ja. = Drsava. Osmo javno predavanje Zvonimirja Bernota,_ glavnega urednika »Naprej a«: »O državi«. Po predavanju ima Vsak pravico na vprašanje, ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Petek 19. maja 1922.^ Velika dvorana Mestnega doma v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Cena vstopnicam običajna. V dvorano pristop od des-' ne strani poslopja. =L^>ogr?®2j° od 12. aprila delavca Jo- 1 sipa Bregarja iz Stepanje vasi. Stanoval je v barakah pri klavnici. Njegov klobuk so našli_ na obrežju Grubarjevega kanala. Možno je, da se je mož ponesrečil, ali je izvršil samomor, ali pa je lahko tudi žrtev uboja. == Izvoščki prš jutranjih vlakih. Ker k vlakom, kateri prihajajo med I. in 8. uro zjutraj na glavni kolodvor, ne prihajajo izvoščki, dasi prihaja v tem času 10 vlakov, je policijska direkcija ukrenila vse potrebno, da bodo tudi v tem času izvoščki prihajali k osebnim vlakom na slavni kolodvor. = Polcijske vesti. Na Dolenjski cesti je našel dijak Josip Pokovec zveženj opranega perila^ in sicer 9 moških spodnjih lilac, 4 inoške srajce in ponošene vrhnje moške hlače. — Na Vodnikovem trgu je bilo ukradeno Katarini Luteršek iz Doba 100 jajc. Jajca so izginila s košaro vred. —- Alojziju Fakinu, hišnemu posestniku v Rožni dolini je v noči od 14. na 15. t. m, ušla 3 leta stara srna vredna sooo kron. — Pelerina, vredna 1000 kron, je bila ukradena Josipu Jurmanu. — Več starih koles je nameraval odpeljati dne IS. t. m. kovač Miha Poljanšek iz artiljerijskega skladišča po končani dražbi voz, ne da bi jih plačaL Njegovo namero je zapazil kapetan Anton Ssablacan in jo preprečil. Maribor. < ^?v s*?v.enski trgovec. Papirno trgovino Rud. Gaisserja, ki se je preseli! v Gradec, je kupil g. Hinko Sax iz Idrije. Prodana kavama. Kavarno »Central« Je •»P/°da^ S- Valjak g. Streharju, ki že ima v Mariboru kavarno »Promenada«, a drugo kavarno v Zagrebu. Boj zaradi dekleta. Pred Simoničevo gostilno v Pobrežju je nastal v nedeljo med dvema skupinama zaradi nekega de-,t.a PrePir in končno pretep. Pri tem je neki Zorko z vrčem udaril Fr. Fuhrmana tako močno, da mu je prebil žilo na levem sencu. Rana je nevarna, Zorkota je policija prijela.. CelSe. Onemogočena občinska seja. V nedeljo bi se imela vršiti občinska seja okoliške občine Celje. Kakor čujemo, pa je bila seja onemogočena vsled tega ker so izostali odborniki SLS in takozvane Gospodarske stranke reete JDS. Došli so samo odborniki SSJ in NSS. Pravimo gospodom, ki skušajo na ta način sabotirati delo obč. zastopa v celjski okolici, da se tako ne dela za blagor okoliške občine. — Opazovalec. Porotniki za drugo porotno zasedanje pri celjskem okrožnem sodišču bodo izžrebani danes v četrtek 18. t. m. Na celjskem ljudskem vseučilišču je Imel v ponedeljek zanimivo predavanje »o pasji steklini« gospod dr. Anton Schvvab. Gospod predavatelj je v svojem poljudnem predavanju razmotrival o zgodovini te bolezni in praznovernosti glede nje nekdaj in sedaj. Dalje je razpravljal o vzrokih zakaj se pojavlja ta nevarna bolezen. Razla-8al je tudi nevarnost, ki preti človeku od steklih psov ter o varstvenih pavomočkih ter o zdravljenju potom Pasteurjevega načina na podlagi bakteriologije. Predavanje je bilo zanimivo in so mu poslušalci vneto in pozorno sledili. — Prinodnje predavanje bo zopet v ponedeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer. Vojaški nabori se vršijo te dni v Celju. To pot moramo konštatirati, da prihajajo k naborom fantje po večini trezni in so že zelo opustili grdo razvado pijančevanja in razgrajanja ob takih prilikah. VpraSanje celjske okoliške šole. Celj-občina, ki šteje k enim naj-vecjih občin Slov. Stajerja, nima lastne dekliške ljudske šole, ampak so stariši navezani na samostansko šolo šolskih sester. Deška ljudska šola pa je taka podrtija, da je škandal. Izven tega so prostori skozi nasprotujoči higijeničnim ozirom. Svoj čas je nemšlcutarsko Celje vedelo preprečiti no-vo_ stavbo te šole. Danes pa teh ovir ni več. Zato bi se naj merodajni faktorji, h katerim spada v tem oziru gotovo okoliška občina, pričeli resno zanimati za to šolsko vprašanje, ki je lahko rečemo mirno, kulturni škandal. Dijaštvo priredi v soboto »tu. ob 8. -ari zvečer v Narodnem domu r Celju javno akademijo, pri kateri bodo sodelovala nekatera slovenske in hrvatska dijaška udreženja z raznimi točkami. T mestnem gledališču v Celju bo na predvečer poroke Nj. Velič. kralja Aleksandra I. dne 31. maja slavnostna predstava. Predstavljala se bo igra srbskega pisatelja Nušiča »Svet«. Koroško. Borba Slovencev v Mežiški dolini za svoi naciioualni obstoj. Vkljub temu, da se nahajamo v lastni nacijonalni državi, se moramo še vedno boriti za naš nacijonalni obstoj-. Nemci nas pričenjajo že zopet zasužnjevati, že zopet postajamo pleme druge vrste, kot smo to bili prei pod Avstrijo. Kamor stopiš, povsod blažena nemščina. Dogodi se ti vsak trenotek lahko, da ti kak nemški nadutež zabrusi v obraz: »Entschuldigen Sie, ich kann nicht \vindisch.« Po reokupaciji Koroške smo zaupali navidezni lojalnosti Nemcev, verjeli na njihovo poštenost in ravnali z njimi vse preveč obzirno. Danes vidimo, da srrro se varali in zopet so oni tisti, ki nas tolčejo po glavi. Danes čutimo že tudi mi v Jugoslaviji voljo »Heimatsdiensfa«. Ta organizacija sega že v vsako nemško hišo, vsako družbo, povsod ima svoje prste vmes. Eksponente te organizacije najdete danes v vseh slojih in vseh korporacijah, ki ue temelje na strogo slovenskem narodnem načelu. Uspešna protiakcija s strani tukajšnjih narodnih borcev pa je izvedljiva samo takrat, če nam bodo pomagale pri naSetn delu tudi naše oblasti, ne pa da bodo, kakor do seda! jahale le suhe paragrafe in gledale napredovanje Nemcev samo od strani. Mi vidimo vsp.k dan kovače, ki nam . tiho in vstrajno kujejo nove suženjske okove, vsak dan se pojavljajo v naših krajih novi obrazi, vsak dan se sliši več nemške govorice, posebno celovškega narečja. Ka-ko da so oblasti za vse te privandrance srlnhe m slepe? Ali mar ne vedo, da so le- vseskozi samo eksponenti in agenti »Miesihalerbunda« in njegovega predsednika Sperdina v Celovcu? Avstrijski konzul zahteva od vsakogar, m potuje na Koroško ali preko Koroško tozadevno dovoljenje od celovške de-zeme vlade, reete rleimatsdiensta, za potovanje po našem delu Koroške se ne zahteva od nikogar ničesar, niti od onih ne, let so ze javno kompromitirani kot zagrizeni sovražnik! vsega Slovenstva. Naše obla- ,r,ef. nadaljnega respektirajo nemško-avstrijski vizum in tako se popolnoma nemoteno vozari k nam neki prekupčevalec, bivši »priigelbandist« iz Pliberka. »Mies-thalerbund« ima v vsaki naši občini svoje zaupnike, ki so zastopani v vseh slojih. V splošnem je težko dokazati, kje in kdo da so. V zadnjem Času pa sc je zvezo z »Mies-tnalerbunaom« popolnoma jasno dokazalo Rudolfu Absnerju v Guštanju. Posebno žalostno .te, da je ta zaupnik »Miesthaler-bunda« oocnem tudi zaupnik socijalnode-nrokraticne_ stranke. Stranki morda ni zna-P?> c’a skriva v svojem okrilju še več takih tičev šovinističnih nemških nacijonal-cev, ki so vse preje, kot internacijonalci ■Hi ; tS^ ° - vs,a^‘ pri,li^‘ družijo z najhuiši-im izkonscevaJci proletarijata. V dokaz te- Sl.llži deistvo- da sta dva zaupnika . :3L>b_ odborovi seji pismeno predlagala, da naj se ^postavi za nosilca kandidatne 11-ste v uustanju nemški kapitalist Brun-duia sen. Značilno je, da pri nacijonalni borbi Nemci pozabijo na vsa politična in osebna nasprotstva, se pobratijo in v boju dosledno nastopajo skupno, kjer pa so kljub temu preslabi, tam jim prihite na pomoč še pnvandranci, posebno oni iz Celovca. Ako bodo naše oblasti dajale Nemcem potuho, bomo v doglednem času nekje globoko v nemškem ozemlju ali pa bomo pri-rnorani organizirati sistem nacijonalnega fašizma. Zato ven s pritepenci, če je vladi ljub red in mir. In tega ne bo toliko časa, dokler se bo dopuščalo, da bodo celovški eksponenti germanizirali naš živelj. Pe-ekmiapl®. Carinarnica v Rogaševcih — Prekmurje. Kot so zantevali na Rakeku red v carinarnici, taKo zahtevamo, da se ga naredi na carinarnic’ v Rogaševcih. Tu sta nastavljena dva gospoda, ki dobivata plačo menda zato, da se vozita vsak teden na Sprehod v mesta. Pisarna je večkrat zaprta tako, da morajo ljudje, ki so prišli celo od Irdkove, iti nazaj, ne da bi kaj opravili K-Jo pa so bili cariniki? Eden je hodil po sprehodih, drugi pa — spal, da si je pro-Knal »mačka« od prvega dne. Tako početje menda ni v korist naši državi. Ali spadajo taki uradniki na severno mejo? Mar mislita gospoda carinika, da vaju ljudstvo ne vidi, ko vedno pijančujeta in delata kravale po vasi? Mar mislita, da se s tem prikupita ljudstvu? Mera je polna! Od carinske uprave zahtevamo, da enkrat za vselej naredi red, oziroma, da imenovana gospoda posije kamor spadata in če treba ______ tudi v Albanijo. Toliko za danes. Ako ne bo Pomagalo, spregovorimo drugič obširneje o tej zadevi. — Očividci. Sokolstvo. na Kum. V nedeljo dne 21. maja 19*2 priredi Posavsko okrožje Sokolske žu-pe v Celju enodneven naraščajev pešizlet na Kum. Vsako društvo odkoraka ob 6. ^utraj iz svojega kraja, ter se ob 12. snidemo na Kumu, kjer bo kosilo. Ker nam 001 nudil ta majski izlet lep užitek, vabimo tudi stariše in prijatelje sokolskega naraščaja, da se zleta udeleže. Zdravo. Odbor. »Ljubljanski Sokol«. Vsi bratje ki ne telovadijo redno pa imajo svoj kroj’ ali Ki hočejo letos ob katerikoli sokolski prireditvi nastopiti v kroju, se morajo udeležiti vadbe redovnih vaj, ki se vrši vsak četrtek °b pol sedmih zvečer na bivšem dirkališču pod Tivolijem. Začetek v četrtek dne 18. maja ob pol sedmih zvečer. Vsak udeleženec dobi posebno potrdilo brez tega bo vsakdo brez izjeme izključen’ od sokolskih sprevodov. Da si prihranite neprijetnosti in pripomorete do brezhibnega nastopanja pridite vsi prizadeti Zdravo. — Prednjački zbor. »Ljubljanski Sokol« priredi v nedeljo 31. maja celodnevni pešizlet na Sv. Katarino in Grmado. Odhod točno ob pol 7. zjutraj izpred Narodnega doma peš čez Podutik, ToŠko čelo — Sv. Katarino — Grmado — Medvode. Povratek z večernim vlakom ob 20.45. Bratje in sestre udeležujte »e društvenih prireditev. Zdravo! Spori in turisilka. Carpentier—Ted Lewis. V londonski Olimpia Hall se je vršil t nedeljo dvoboj med slavnim svetovnim mojstrom Francozom Carpentierjem in Angležem Ted Le-wisom. Matchu je prisostvovalo najodličnejše občinstvo angleške prestolice, med drugimi tudi angleški prestolonaslednik in znam amerikanski bokser Dempsey, ki je lani v boju za svetovno prvenstvo potolkel Carpentierja. Borba je trajala samo dve in pol minuti, nakar je Carpentier odpravil Lewisa s knock outom. Anglež se je zavedal, da bo borba z francoskim bokser-jem sila težavna, zato se ga je držal kolikor mogoče blizu, tako da ni mogel priti Carpentier do udarca. Sodnik ju je moral ponovno ločiti iz chincha. Čisto nepričakovano pa je pognal Carpentier svojo desnico proti čeljustim Ted Lewisa, ki je omahnil na oder ter obležal nad 10 sekund v popolni nezavesti. Carpentier je za ta »trud« dobil nagrado 10.000 funtov, kar znaša v naši valuti okroglo »vsotico« J2 milijonov kron. V nedeljo ai. t. m. igrajo celjski atletiki proti športnemu klubu Čakovec. glasba. Odbor Zveze slov. pevskih zborov še enkrat vljudno prosi vse včlanjene zbore, ki še niso izpolnili vposlanih vprašalnih pol, da to nemudoma store, da bo mogoče na podlagi statistike in v Vprašalnih polah izraženih žet j lahko upoštevati potrebe posameznih društev. Pazite na pravilen naslov!: Zveza slov. pevskih zborov, Ljubljana, Glasbena Matica. Jugoslovansko akademično slasbeno društvo »Mladost« iz Zagreba v Sloveniji. Akademiki v Zagrebu že dolgo vrsto let gojijo koncertno petje. Kot njihov reprezentant je glasbeno društvo »Mladost«, ustanovljeno leta 1900 ter je tekom svojega 22 letnega delovanja priredilo nad 400 koncertov v raznih mestih Jugoslavije, kakor tudi izven mej naše domovine. Leta 1903 vdeležilo se je društvo kronanja Njega Veličanstva blagopokojnega kralja Petra I. v Beogradu. Leto za tem, pa je sodelovalo na V seslova-nskem študentskem kongresu v Zofiji. 50 letnice Praškega Hlahola se je leta 1911 vdeležila tudi »Mladost« ter priredila potem koncerte po vseh večjih mestih današnje Čehoslovaške. — Za vse to svoje kulturno jn nacijonalno delo, pa je bilo društvo poe.etkom svetovne vojne razpuščeno od madžarske vlade kot nepotrebno in za obstoj države nevarno društvo. Po osvobojenju in ujedinjenju, pa je društvo svoje delovanje nastavilo še intenzivnejše ter priredilo v tej kratki dobi. nad 40 koncertov samo izven mej naše države, tako v januarju v 8 največjih poljskih mestih. Umetniška kvaliteta zbora »Mladosti« je velika, kar pričajo številne ocene raznih tu in inozemskih časopisov oziroma kritikov. Moški zbor »Mladosti« šteje danes 45 pevcev, ki prirede koncert v pondeljek 22. maja v Ljubljani. Spored koncerta pevskega zbora »Mladosti« iz Zanrcba v Ljubljani, dne 22. maja v dvorani Filharmonične družbe. I. del umetni zbori: I. Manojlovič: Prizrene stari. 2. a) Josefovič; Zdrava Marija: b) Mi-lojevič: Mojc Lane. 3. a) Dev: Kvišku pla-va; b) Hatze: Večernje Zvono. 4. Bersa: Prvi snijeg (zbor bez riječi uz gusle, har-fu i 2 roga), — II. del narodne pesmi: 1. a) Grgoševič: U čas dok se akšam čita... (Bosna); b) Stolzer: Ejdemo dimo, idemo VMedjimurje). 2. a) Krašna: Od, dekla, dekla (Hrv. Zagorje); b) Mokranjac: Mir-jamo (Fragment) arangement za muški zbor uz orig. uvod od Ca; c) IConjovič: Pod pendjeri — tenor (Bosna). 3. a) Canič: Oj jesenske duge noči (Slavonija — tri varijante); b) Faigl: Stara ljubezen (Kranjska). 4. a) Jozefovič: Jadri brode (Istra); b) Dobronič: Jadovanka (Srbija); c) Ber-sa: Popuhnul je tihi vetar (Hrv. Primorje). 5. Mokranjac: XI. rukovet (Srbija). Vstopnice od 18. t. m. dalje v pisarni Glasbene Matice. Odobrena knjiga. Nova zbirka znanega zaslužnega delavca na polju vede o narodnih nošah in pospeševalca narodne .umetnosti prof. Alberta Siča »Narodni okraski na pirhih in kožuhih«, ki je doživela zasluženo priznanje s tem. da je bila odobrena kot učilo za risanje in ženska ročna dela na višjih ljudskih in strokov-nih ter na srednjih šolah v območju pokrajinske uprave za Bosno in Hercegovino in je bil njen nakup dotičnim šolskim vrstam priporočen. Odobrenje in priporoči0 kilo objavljeno v sarajevskem »Skolskem Glasniku« (Naredbeni del). Bržkone je to prva slovenska knjiga, ki je bila odobrpna tudi za srbo-hrvatske šole. r j * . ^nje*‘ Pesmi. Zložil Ivan Albreht. Izdala in založila Zvezna tiskarna v Ljubljani Marijin trg 8. Cena broširanemu zvezku 4 Din, vezanemu 5, Din. Društvene vesti. y prid gladujočim bratom v Rusiji vprizori dramatični odsek invalidskega do-«?a v Ljubljani v četrtek dne 25. maja t. I ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani dramo v treh dejanjih »Revolucijska svatba«. Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki ge. Sever v šelenburgovi ulici ter pri blagajni eno uro pred predstavo. Z ozirom na dobrodelen namen prireditve, se P. n. občinstvo vljudno vabi za čimobilnej-so udeležbo. Udruženje jugoslovenskih Inženjerjev m arhitektov Sekcija Ljubljana sklicuje sestanek na petek dne 19. maja t. 1. ob 20 uri v posebni sobi »hotela Tratnik«. Vsled važnosti razgovora o »Zakonu o osnovanju inženjerskih komor« in »Glavni skupščini« se pričakuje polnoštevilno udeležbo Prostovoljno gasilno društvo na Bre-zovlci vprizori v nedeljo dne 21. t. m. v Katoliškem domu narodno igro s petjem »Rokovnjači«. Začetek točno ob 3. uri po-poldne. Konec ob pol 6. Igra se na praznik 25. t. m. ponovi. Čisti dobiček je namenjen za nabavo novih cevi. Tovariši iz bližnje okolice dobrodošli! Po predstavi prijateljski sestanek v gostilni Velkavrh. bila ustanovitev I. splošnega drultv« Jugoslovanskih upokojencev s *«dexen» r Ljubljani. Društveno delovanje in število članov se j® nepričakovano hitro razvijalo in je vsled tega vzbudilo aplo&no posor« nest. Že pri volitvah v narodno skupMino so ut stianke vpoštevale in vabile n« sestanke in shode. Tudi takozvani demokratski mladini ali »skuppometači« tistih volileev, ki so že obrnili hrbet_ demokratičnim starinom, niso bili zadnji. Naravno da se je društveno načelstvo odzvalo po* vabilu in sprejelo je od gospodov kandidatov lepe obljube, katere pa so se seved* takoj po volitvah pozabile. Upokojenci so že takrat demokratske obljube, med katerimi je bila ena prvih obljuba g. lieisnerja, sprejeli z velikim pesi* mizincus, ter so zahtevali od g. kandidata oziroma stranke pismeno jamstvo, da bo v resnici zastopal koristi in težnje upoko* jencev. Ti narni trpini, upokojenci so čakali in čakali, trkali, prosili s povzdignjenimi rokami hodili okoli uradov^ vlade, pošiljali spomenice itd., ter se končno obrnili tudi na svojega, da rabimo njegove besede« »uradnislvo in upokojence zasopajočega«* lepobeseduega nar. poslanca prof. Reisner* ja ter v svoje nemajhno začu.denje ugotovili, da so se lepe obljube spremenil« ▼. slecite, odgovor: »Počakajte, se dela,* drugič pa: »Ministrstvo in skupščina ima mnogo važnejšega dela, kakor pa upokojence, ki so tako sitni, da celo od mene zahtevajo, da naj grem na deželo cigane loviti« (Ali so jo zadeli!) T>a je društvo na tako karakterlsti?«B odgovor prosilo osebno in pismeno ze pomot tudi druge poslance, je umevno. Upokojenci so bili nakazani vedno iia same obljabe, od katerih jim pa ni bi!© mogoče živeti. Lahko je potem razumljivo, da je nastalo med upokojenci veliko neza^ dovoljstvo m pritisk na društveno načelstvo, kar je imelo posebno pri moaj /e« vednih za posledico izstop iz društva, medtem ko so zavednejši vztrajali pri ztipo« čettm delu in si v svrho lažjega delovanja ustanovili svoje društveno glasilo, ki 04} bo njih tolmač na merodajnih mestih. Vsaka trditev, da piše »Upokojenec« strankarsko politično- nedostojno, protidr« žavno itd., je nesramna laž, ki io mora' vsak pošten človek najostreje ob»ojati. Ker obljube ne morejo več utolafcitf upokojenčevih želodcev in želodcev njihovih družin, so lačni člani naravnost pri*« tisnili na uredništvo^»Upokojenca«, da je povedalo malim in višjim gospodom, da ne vršijo pravično svoje dolžnosti, za katere vrsitev so sijajno plačani. Toda star pregovor pravi, da »resni« ca v oči koije«. Tako se je zgodilo, da *0 naše trditve, kljub temu, da so splošne »0 resnično nestrankarske tako močno stopile psu na rep, da ni samo zacvilil, temvra nase društvo v »Jutru« nesramno napadel z izbranimi imeni: protidržavni, komunitti, ooljševiki itd. ter nas obesil vsem njemu prijaznim v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu in drugod izhajajočim časopisom na ple» ča. (Pri tej priliki smo opazili, da ti čato« pisi »Jutro« ignorirajo in ga ne smatrajo resnim). Končno pa je vzdihnil: Hvala Bo-fru. da ie čedna družba, ki se zbira okrog »Upokojenca« zelo maloštevilna 1 (Kaj ta vraga pa se je potem bojite, če ni StevilnajJ! V ^ isti^ sapi pa, ko se tolaži z našim majhnim številom, pa v nepopisnem strahu roti iipokojtnce, naj ne puste om*deže* vati svojega imena in svoje organizacije poj' »nečedni« družbi. Kar smo navedli, dovolj pojasnjuje upokojencem in javnosti, kako velike za« loge gnojnice da imajo v uredništvu »Jih tra«. Da bi ljudje o tem ne dvomili, je »Ju‘ro« takoj drugi dan v št. T07 nadalje« valo 7. eno in isto roko svoje »Sedno« škropljenje ter se drznilo pod svoje nečastno, hajduško pisanje podpisati 1sm »upokojenec«. Upokojenci in služabniki, prosimo. si chledate te čudežne trditve Najprej se trdi, da ima »Upokojence« samo nekaj naročnikov, potem, da obstoji v Ljubljani še šest drugih društev upokojencev, ki pa nimajo svojega glasila N* pove se pa kdo in kdaj so se ta driiitvs ustanovilaI Zato ponovno prosimo uredši-stvo »Jutra«, da nam pojasni, koliko je bilo druitev upokojencev v Ljubljani pred ustanovitvijo I, splošnega društva jucoil. upokojencev dne 3. aprila 1919 in kdo in na kaki podlagi je ustanovil po letu 1910 v Ljubljani 6 društev upokojencev! Ker ne moremo računati z »Jutrovo« lojalnostjo, podamo tu avtentčno pojasnilo: Med ustanovitelji šestih, baj« po zasm-gi ^.mtrovega« uredništva že koaliranih’ društev upokojencev se nahajajo po večini oivsi elani našega društva, ki so se vsled nezadovoljstva odcepili in s pomočjo naSib' pravil ustanovili, če je »Jutrovo« porodilo točno, 6 društev, če pomislimo, da ima Hrvatska, Dalmacija, Bosna in Hercegovk na itd. Ie po eno samo društvo upokojeiH cev s c, b do 10.000 člani, potem dela »Ju* tro« s svojim bobnanjem res častno r*> klamo za edinost med Slovenci. Dalj- po-ziva »Jutro« ciane našega društva (saj jih' uil), da naj pristopijo h koaliciji in jim 00-|‘Ui\a Y *{ul,ru« Prostor? (Volitve se bližajo ), ter trdi, da »Lpokojenca« bere samo par upokojencev m noben drugi Človek Že« kaj torej lak strah pred njim?! Ni naša naloga in bilo bi pod ?astio upokojencev javno prerekati se z »Jutrom«-Dolžnost načelstva pa je ožigosati tažnjlvc napade »Jutra« 111 naliti ubogim zaneliainm upokojencem, katere hoče »JuTro«Te'izk* ristiti ob easu volitev, čistega vina. Pr!« P°'~Je »a ^stu, da nimamo n°- □cne 7.\ eze z »Jugoslavijo« temv#* r«0 us kanj a »Upokojenca«, to pa zato kpr t« bila ponudba Zvezne tiskarne za 32’ odstot- tiskarne"^ 3’ kak°r Pa Ponudb«3 Defniška s Juti o« h koncu še prosimo, da na*n drJ KnkoUv?ahC ^ mins^ baje storlK m,n,iSt,ra dr* 2erjava. ki so bila n«w. • upokojence »več. kakor je tro -■> “ .Goli!50stt* ^orda smatra »Ju- ni l-nofcr lPesn° del1ovanie- « do dane* bra S W .,,aka”n dne 26. decem-klarf ? p ?čc:;“ draginjskih do* vanja! USpchi krMne«* 50iSlfno*,odgovaria ur«duiitvo le T kolikor določa zakon. Stran 4. ‘JUGOSLAVIJA* 18. maja 192& štev. IM C. N. in A. M. Williamson:; Cesaričini biseri. (Dalje.) Drugo jutro zarana je Klo slišala Churna, ko je dejal, da hoče pričakati Isaacsovega vlaka na Osrednji postaji; njegova »stara« da mu je po-yedala, kdaj se pripelje. Kit je ugovarjala. »Lehko ga izgrešiš,« je rekla. »Bolje bo, ako počakaš pri njem tioma.« Toda Churn se ni dal prepričati Govoril je bil z Jakejem, ki je prerokoval, da Chuffa ne bo pred Popoldnevom. Naslanjati se pri Isaacsu na domu je bilo po njegovem mnenju »potrata časa«; rajši ga je hotel ujeti pri vlaku in ga privesti naravnost s seboj. Rekel je Kiti, naj pospravi sobo ter se ju nadeja čez dobršno uro. Čim bolj trdovratno je gonil svojo, tem bolj je naraščala Ki-tina jeza. »Saj vem, počemu se ti nudi na Osrednjo postajo«, mu je za-lučila v obraz. »Meniš, da nisem opazila imena na Škatlici, v kateri si prinesel bonbone? Saj nisem otrok. Rekel si, da ne zdržiš več tako na samem z menoj. To mi je odprlo Oči!« Churn je prisegel, da je nedolžen, In šel nalašč, da bi pokazal svoje Ogorčenje. Klo je čakala, kaj bo. »Kit premišlja, kako bi zmešala Churnu štreno,« je rekla sama pri sebi. »Gotovo pojde za njim. Nove torbice si ni kupila — to pomeni, da ostanejo biseri doma.« Pravkar je bila čitala v časopisu novico o Sandsovih. Beležka je poročala, da priredita veselico »povodom svojega nastanjenja v nedavno kupljeni hiši v Newportu«. Očlvidno Je bila stvar že kdaj omenjena med ‘»družabnimi vestmi«, toda Klo jo je bila izgrešila. Poročilo o veliki gostiji in plesnem večeru je navdalo Irko s silno skrbjo. Gospod Sands je nedvomno želel, da bi se pokazal Angel pri tej priliki v svojem krasnem bisernem ogrlju. Ako je količkaj slutil skrivnost, ji je hotel s tem morda izsiliti priznanje. Klo Je vedela, da se ga Beverley boji. Angel je moral dobiti bisere do pojutrišnjem zvečer. In ne takšnih, kakršni so bili zdaj, marveč nanizane, pripravljene, da Jih obesi nase! Dekle ni vedelo kod ne kam, toda prepir v sosednji sobi jo je navdal z novim jupom. Ako pojde Kit vohunit za Chumom — —I Jedva minuto po tem, ko je gospod Stahl zaloputnil vrata, je potrkala njegova »soproga^ pri svoji sosedi; »Spustite me noter — brž!« Klo ji Je odprla. Kit si je pripenjala širokokrajen klobuk, motaje se hkrati s pajčolanom, solnčnikom in rokavicami. »Ljubica, privežite mi pajčolan!« je zasopla in omahnila v sobo. »Vsa nora sem zaradi svojega moža. Jel mi je uhajati z neko hudičevo prodajalko v slaščičarni. Imela sta znanje, že preden se je poročil z menoj. Kaj ne, da ostanete vse dopoldne doma?« »Mislila 9em stopiti kam, da bi telefonirala svoji prijateljici,* je spretno rekla Klo. »Nikarite! Telefon je v hiši, tik pod nama —• v sobi znanca, ki se. vrne danes popoldne ali zvečer. Ključ je pustil pri gospe Mac Maho-novi, ona pa ga je dala snoči mojemu možu, da si je izposodil zame nekaj romanov; tisti gospod jih ima namreč vse polno. Nisva ji ga še oddala, in ko se vrnem, vas lehko popeljem doli. Ostanite, prosim vas, vsaj toliko, da pridem nazaj. Vse, kar bi rada, je to, da pustite vrata odprta in pogledate, če bi kdo trkal pri naju. Ključ vzamem s saboj, a to me ne varuje dovolj, ker je navaden, takšen, kakršni so vsi stari ključi, ne tiste posebne vrste, kakor ga ima Ch , se pravi, najin prijatelj. Ako pride kak tujec, oglejte si ga dobro, da mi ga veste potem opisati.« »Od srca rada,« je dejala Klo, In duša se ji Je zasmejala. »Do svidenja!« »Zanesem se na vas!« je viknila Kit že s stopnic. »Brez skrbi!« je odkliknila »ljubica«. Kakor hitro pa je udrla gospa Stahlova po stopnicah, ne da bi se utegnila ozreti, je skočila Klo k odprtemu oknu. Še hip, in Kitin soln-Čnik se je odzibal preko ceste. Zrak je bil Čist. Kitino vedenje je jasno razodevalo, da je pustila bisere doma. Klo je vedela, da Violet ob tem času ne hodi v četrto nadstropje. Kitino mnenje o ključu se je strinjalo ž njenim; gorela je od nestrpnosti, da bi se prepričala. Izdrla je svoj lastni ključ ter ga poizkusila na sosedinih vratih. Vtekniti se je dal, toda pri odločilnem obratu je odrekel. Še dvoje sob je bilo na tistem hodniku: majhna sobica tik nasproti Klojine (tu je stanoval mlad mož, ki je hodil ob sedmih zjutraj na delo), in druga, še manjša, kamor so spravljali razno šaro, skrinje, smeiišrdce in metle. Zgodnji vstajalec ni nikoii zaklepal svojih vrat, a tudi njegov ključ ni bil za rabo. Ostal je le se ključ od ropotarnice. Ta ni odrekel. Obrnila ga je brez težave, in duri Stahlove sobe so se odprle. Svoja lastna vrata je Klo zaklenila, radi zamorke, če bi prišla izjemoma tako zgodaj po svojih, opravkih. ' Upala je, da ne najde le biseiov, marveč tudi Chufiov ključ, In bo mogla pred svojim begom še kam telefonirati, ako se izkaže potreba. Nerazumljiva sreča ji je ponujala obedve možnosti hkrati! Klo je vedela, da so bili biseri prvotno v predalu; toda Kit jih v svoji odsotnosti ni mogla pustiti na tako lehko dosegljivem kraju. Vendar pa je pogledala v vseh šest predalov, ki jih je našla, Churnova večerna obleka je visela na stenski kljuki; v žepih ni bUo ničesar, In v črevljih, ki so stali spodaj, takisto ne, razen umazanih nogavic. Porabno skrivališče je nudila samo še postelja; in Klo ^e bila prepričana, da najde biser v nji. Kit jo je bila postlala in čedno zgladila obedve nerodni blazini. Dekle jima je sleklo prevleko ter jelo iskati, ali ni blago kje raztrgano. Na večji izmed blazin je bila krpa. Konec te krpe je bil odparan in pripet z buciko. Klo je potipala in začutila nekaj trdega. Izdrla je buciko, segla z roko v odprtino ter privlekla iz nje zavojček, omotan z rdečo svileno rutico in prevezan z zlato nitjo, kakršno rabijo v slaščičarnah. Klo je stisnila goste svilene gube. Začutila je bisere! Odveč se ji je zdelo razvezovati rutico. Pretežko je čakala, da bi zbežala s svojim zakladom iz te zločinske hiše, ne gubeč dragocenega časa. Čemu. iskati Chuffovega ključa? Zdaj, ko je držala bisere v roki, je bilo itak odveč telefonirati. Že je stopila k vratim in položila roko na ključ, ko se je spomnila, da je vendarle neprevidno, ako gre odtod, ne da bi se preverila o svoji najdbi. *—:— (Dalje prih.) Razeie vesti. * Varčevanje s papijjttra v iclafc. C>-hosipvaškp prosvetno. mispvstvo iv izdalo nMedbo, da se i,roa urciti po iotahoaj-▼cčjč varčevanje s papirje,n. R*di legi ni rti potreba, da bi imtjli vsi učenci enake 7.\c,?;ke, neg^ naj »ms vsak; učsnec take vrste papir m zvezke, fcgkurin? aajtaorejo kupiti ’ njegovi starš!, s Smrt od giadu, V Plaueau so našli mrtvo r postelji 77 letno starko Stinune, ki je strela o4 svoje rente. Zdravniki so ugotovil, da je sintt 'nastopila v$!ed gladu. * Proti jajčjerou konjaku. V ne:n-ške.m parlamentu so stavili interpelacijo radi tega, ker se na tisoče jajc uporablja za takoavani »Siercognac^. Na ta način se dviga cena jajcem? ki so potrebna ?a prehrano prebivalstva, Nekateri tvsovei v JJataoargu potrebujejo sa izdelavo _ tega konjaka na teden ge 5 do 6 tisoč jajc, * Neveste za Acaeriko. Spekulativni Amerikanci izrabljajo nlxko valuto v Avstriji in na Madžarskem v to, da si ?ku-pijo«, neveste. V inseratih so navedeni dohodki ženinov v avstrijskih kronah, kar preslepi lahkoverna dekleta, a ko. prispejo v Ameriko, zapadejo veliki revščini, toda vrniti se ne morejo, ker- nimajo toliko denarja. Nedavno je' prišla neka mlada Dunajčanka v Hoboken z denarjem, ki ji ga je poslal za potiiino ženin, a tam jo je pričakoval •— zamorec. Razočarana Du-najeanka je v obupu izvršila samomor, 51 Rusija ima o.ovolj papirja. Sovjetska vlada je sklenila popolnoma prenoviti znani dvor Kremi v Moskvi, Dela vodi posebna komisija pod predsedstvom prof. Grabarja. Stroški preračunani rra malenkost — 8qo milijard rubljev.! * Peklenšček, ki išče dolarjev. Prid x a**. ■— — • v * y več leti je odpotoval neki kmetic iz e.-co-iice Lvova v Ameriko ter se seda; v kot bogatij v svojo vas. Govorilo se je njem, da ima polne žepe dolarjev. ie . pa je odpotoval kmat v Lvov, da zameij svoje dolarje. Se tisto noč pa je nekdo p ■* trkal na vrata njegove hi£e; ko zena oa-pre, stoji pred njo pravcati peklenšček, kosmat, s pravim repom ir. smrd.ee, da .>« bilo groza, 2eaa vsa preplašena zoaO ▼ sobo, peklenšček za njo ter zahteva, ca roM takoj izroči dolarje. Opisal ji je vse P®* klenske muke, ki jo čakajo, ako mu ne roai prav vse, kar je moč prinesel w.; ”5,. tike, Žena se je '.raklinjala, da 35 moz vz^f. vso dolarje seboj v Lvov, da iik zamenjaj, toda vrag ni verjel, temveč preiskal ' »* omare ip predale in ko ni našel je izjavil, da pride prihodnjo noc zofl*. Z&a se je marala isfcfcn, da »« P1® tepf posetu nikomur besedice, ker s)C,;? r* vrag takoj vzame seboj v pekel. 3*. bila že drugi dan napoj mrtva od stranu. Slučajno pa je tisti dan. pni Sel hiš«# v , v <• v* > * f.-' t « • službujoči orožnik in vprašal ženic o, se je vendar zgodilo, da je tako vsa y\ ssbe. 2ena mu po dolgem obotavljanja natančno opiše vso prestaao grozo Pretekle noči. Orožnik ji je obljubil pomo». ter se skril zvečer za hišna vrata, in ko res okoli polnoči potrka aekdo na vrata, ž&ndar odpre in hitro zgrabi peklenska, ter mu raztrga krinko z obraz3. Seda^ pa je odletel žsandar skoro tabo unena* dan kakor prejšnjo noč ženica; kaiti pica njim je stal njegov predpostavi jem okrajni. sodnik, ki je hotel na ta način priti dolarje-v. 'Orožnik ga je odvedel na okrez-nr) sodišče in ga tam oddal takega, kakQf ga je zgrabil, .namreč -obrastlega z dk.ko« 2 repom. Kiftsp m »p.z.ofJanbn pefclosssJifc® snira dom. M ALI PHODAJA s POSESTVO v industrijskem kraju ob glavni cesti blizu železnice, obstoječe iz dobroidoče trgovine z vso opravp in potrebnimi ma-gacini in kletjo, stanovanjska enonadstropna hiša z, lepim vrtom in gospodarski* mi poslopji in S oralov zemljišča, t. j. travniki, 2 studenec pred hišo. Ponud-sadna vrta in njivami, Ob be pod »Stara tvrdka«, na vrtu vodna moč in izvrsten upravo lista,_____ SSr* DIRKALNO KOLO jako. dobro ohranjeno se proda. Naslov v upravi.______ KRASNO POSESTVO v lepem kraju, z gospodarskim poslopjem, njivami, travniki in gozdom, skupaj 10 Oralov sveta, oddaljeno od kolodvora in cerkve to minut. Cena Din. 200.000, M. M„ Poljčane, Cabreška vas št;; 6. 863 VELIKA STAVBENA PARCELA z vrtom v naj-lepšern d.clu mesta.. 1 876 HRASTOVO KOLJE -.ca vinograde po ugodni ceni. Tvrdka Ludvik Vernik, Ve-lika Nedelja. ■ . 833 "M* Sl UZBE: UČENKA boljših staršev se sprejme v zlatarski trgovini, Naslov pove uprava lista. 8;g MLINAR, obenem tudi žagar (mlin 4 tečaje, stope in ttroj za snaženje žita, žagn, venecijanski jermen), ki pa mora biti popolnoma zanesljiv, samostojen gospodar, vešč obeh obratov, pošten, trezen, previden in vešč pisave. računstva in ttidi pri popravilih in kresanju kamna, iz okolice Domžal ali Mengša na malo posestvo v jako dobrem kraju, 20 minut oddaljen od kolodvora se išče. Stanovanje, kuhinja in soba brezplačno na razpolago, drugo po dogovoru. Dopise pod »proti polovici« na upravo lista. 878 KREPAK DEČEK IS LET STAR, zmožen slovenskega in nemškega jeatik* žeM vstopiti kot učenec v kakem trgu ali mestu v Jugoslaviji Ponudbe na očeta Mihael^ Gutman, trgovec v Cankovi, Prekmurje. 8"? MLINAR IN ŽAGAR Uče? ta primerne službe, najraje pri kakem velikem podjetju. Ponudbe pod * Mlinar ^ iti žagar«, poštno ležeče, Vrji« nika. 867 ‘ IŠČE SE 'UPRAVITELJ (oskrbnik) oženjen, brez de-ce, za malo posestvo v Sio-veniji. Plača po dogovor®. Nastop takoj. Ponudbe pod »Upravitelj«, na upravo, lista. _______________ 861 RAZNO9. STAREJŠI, soliden gospo3 išče ir.eblovano sobo po možnosti z električno raz.-, svetljavo in posebnim vhodom, Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista. 8,‘5 MORSKA TRAVA za madrace .v vsaki množini se dobi najceneje pri Sever e(t comp., Ljubljana, Wolfova ul, 12. 868 A Eksport Eksport, Veletrgovina haloških vin Vinko Stoklas Sv. Andraž v Halozah, železniška postaja Ptuj priporoča svojo bogato zalogo prvovrstnega haloškega vina. V sredini vinogradov. Cene brezkonkurenčne I pMl Gl I3|Q1 uituuimuunnmiHiiii-^^Hiumiiiiuiii Hnjiga s simi za zabavo in poti!; nalita malim I (cerade) najboljše kakovosti in v vsaki velikosti razpošilja tako) Podttzeče za tekstilna industriju | Hateo ŠBfgo, Osp L, Korso. ^ Laneno blago, vreče, motvoz na veliko. Telefon 505. Brzojavi: Maksalgo, OmjoL #©»< I 3 Zvezne tiskarna in hnjipraa V L3UBUANI - Wo!fova ulica štev. 1. PoStnl predal 74. :: :: :: :: r. Telefon 359. Izvršuje vsa tiskarska dela po konkurenčnih cenah ter se za cenjena naročila najtopleje priporočamo. Zahtevajte proračun! Točna postrežba! mmmmm TRAKTOR (tovorni avto) s priklopnimi vozmif z železnimi obroči se ceno proda. Vprašanja na poštni predal 74 v Ljubljani pod „TKAKTOH“. ^ tevdd 20 K v Zvezni knjigarni v Ljubljani. Plarilin trs **«*■ S. Sokolste potrebščine za Člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno sa kroj priporoča tvrdka Ut SIIIEI1E Ltubllena, Meitnl trg 10. Premog in cement prodaja najcenejše H. PETRIČ Ljubljana, skladišče Balkan. Smrebove In jelove hlode kupim takoj v vsaki množini in debelini, v dolžini od 4 -16 m; Ivan Zakotnik, mestni tesarski mojster, parna žaga Ljubljana, Dunajska c. 46- EE3 MORANA fig ,JtAORflNR“ temeljito uničuje stenice in njihovo zalego. °°o Naroča se pri Mar. Slrfniar, Trst, Pri večjih narožIUh, popust trgovcem rabat Išče se ZASTOPNIK za JUGOSLAVIJO. Ponudba direktno na zgornji naslov. ••«••• • •«§••• VB St ^ «■—itnmrunimrin V6C ~zrz kljiiiaiiit »prejme; o ftii.il IH „TITAN“ :Kamnik ni Liliji.: Ogrska ima Mesnega oddelka „([0SP09AlttMi 1VIZE“ v Uubilani« je pravkar do* zorela. r; . : • • 1 • . Izdelek je prvovrsteega okusa« poceaši s 15«, mafep kg po Din. V poštnih zavitkih od 5 kg da^fe. Glavni la odgovorni urednik Zorko f akin. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna* v Uubliani