TEŽAVE USNJARSKEGA KOMBINATA KONUS Rešitev v izvozu Usnjarski kombinat KONUS v Slovenskih Ko­ nj icaii sliupaj s svojimi številnimi obrati (usnjar­ ski - Rečica, Lenart, Ljutomer in Miren pri Gori­ ci; taninski - Majšperk, Sevnica; obratom usnje­ ne konfekcije KOKO v Slov. Konjicah; obratom lahke obutve v Ločah in obratom za proizvodnjo zaščitnih sredstev, v Majšperku) čuti vso težo krize v usnjarski industriji. Cene domačih kož so še vedno tako visoke, da je vsaka prochija gotovega usnja na zunanje tržišče (ji)leč pod proizvodno ceno. 7 uvo­ dom kož pa so težave, ker bo sutno KONUS letos dobil za milijardo de­ viznih dinarjev manj. To pa ima gvoje posledice. V kombinatu ne sprejemajo več novih delavcev, z naravno fluktuacijo, ki je močna, pa se število delavcev zmanjšuje. Vse­ kakor je po mnenju predstavnikov kombinata tudi to kritično stanje koristno, saj bolj kot kdajkoli prej iščejo vse možnosti in načine za iz­ delovanje rentabilnih proizvodov. Tako so v letošnjem letu prenehali sproizvodnjo vseh nerentabilnih pro­ izvodov, poleg tega pa znižujejo narnok surovih kož. Kljub krizi, ki bo dodobra pre­ čistila vprašanje številnih potrebnih ali nepotrebnih usnjarskih kapaci­ tet, so v kombinatu v Slovenskih Konjicah šli pravo pot, saj izdeluje­ jo predvsem tiste izdelke, ki so na­ menjeni za izvoz. Za domače tržišče pu prevzemajo predvsem dodelavne posle za tiste tovarne, ki tudi izva­ žajo. Največ uspeha imajo predvsem z usnjeno konfek<:ijo, tehnično kon­ fekcijo in z umetnim usnjem. To so obrati, ki zmanjušujejo izgubo dru­ gih dejavnosti ter jo pretvarjajo v aktivo. Tako samo usnjena konfek­ cija KOKO izvaža 90 odstotkov pro­ izvodnje. V kombinatu se zavedajo, tla bi ti proizvodi našli mnogo ugod­ nejšo ceno na domačem tržišču, toda tudi, da je prav izvoz edini izhod ter je zato storiti vse, za povečanje. Stanje je pereče. Usnjarski kom­ binat je močan in raznovrstne spe- 'ializirane dejavnosti so zanj reši­ tev. Vendar v kombinatu menijo, d§>q čea? mesec ali dva naihuje. Nekoliko zapoznel toda kljub temu aktualen posnetek. O Gregorčičevi ulici in njenem sla­ bem cestišču je bilo prelitega mnogo tiskarskega črnila. Končno so cestišče lepo uredili. Popravili so tudi zgornji ustroj Mariborske ceste proti Hudinji. Foto: J. Sever Z OBISKA v CELJSKEM ETOLU Veizkoriščene surovine Pravzaprav ne bomo odkrili nič novega, če povemo, da s steljo, ki mora z vrhov naših igličastih dre­ ves V hlev in dalje na gnoj, izgublja­ mo letno na tisoče in tisoče dolar­ jev. V iglicah smrek, jelk, bora, so namreč olja, ki so na zunanjem tr­ gu zelo iskana. Sicer pri nas proiz­ vajamo (destiliramo) nekaj teh mas V olja in izvažamo skupaj okrog 20 ton (včasih smo jih izvrgli enkrat več!), toda nerazumljivo se zdi, da ne izkoriščamo bolje surovin, ki bi nam lahko prinesle dragocene devi­ ze. Ker že govorimo o destilaciji in eteričnih oljih, se pač moramo usta­ viti ob celjskem ETOLU, ki je eno redkih podjetij, kjer se lahko 80 za­ poslenih pohvali, da so milijarderji. Njihovi proizvodi gredo dobro v de­ nar. Proizvajajo predvsem esence in arome za našo živilsko industrijo (za tovarne bonbonov, keksov, raz­ novrstnih pijač itd ...) In ker so ve­ zani na uvoz baz za živilske barve (prej so jih uvažali iz Anglije, sedaj pa iz Italije), so vse bolj zainteresi­ rani, da tudi sami prodro na zuna­ nji trg s svojimi proizvodi. V manj­ ši meri so začeli že lani, kot kaže,, pa bodo letos že resnejši izvozniki. Najbolj iskano je trenutno lavandi- novo olje, ki ima odlično ceno. 10 dolarjev za kg. V ETOLU predvsem plemenitijo lavandin, tako da mu odvzemajo vodo in s tem višajo od­ stotek estrov. Lani so v decembru izvozili 1 tono lavandinovega olja, letos pa bodo izvozili lavandin v Francijo in Ameriko. Sicer je zaradi izredne konjukture cene in pomanj­ kanja nerealno narasla domača cena olju, saji znaša do 13 tisoč dinarjev. Najbolj pa je iskano in dragoceno brinjevo olje, ki kotira s 40 dolarji za kg. Tu pa se srečujemo s čudno politiko. Namesto olja izvažajo pro­ izvajalci brinjeve jagode, za doma­ čo proizvodnjo olja pa ostajajo ja­ gode slabše kakovosti. Med olji igli­ čarjev ima najboljšo ceno jelkinoolje — 6 dolarjev za kg. Toda kljub te­ mu vse več destilaren opušča ta po­ sel, ker ni surovin. Morda zveni mal­ ce čudno; toda naj nas pouči pri­ mer ETOLA: hoteli so pričeti z de­ stilacijo v Zgornji Savinjski dolini, kjer je velik posek in seve tudi dosti surovin za predelavo. Preko gozdne­ ga gospodarstva so iskali stike s kmeti zasebniki v višinskih prede­ lih, ker naj bi le ti dovažali surovi­ no do destilacijskega kotla. 2al ni­ so našli odziva. Vsakršen drug do­ voz surovin pa bi bil predrag. Zani­ mivo je tudi to, da kmetje ne bi bili oškodovani za steljo, saj so tudi prekuhane iglice dobre za steljo. KDO ODLOČA Slovo od okrajev je za nami. Medobčinska sodelovanja pa vznikajo in upajmo, du hodu (ne tako, kot menijo nuiogi, oživila okrajne tendence) do­ prinesla k sprostitvam občin­ skih meja. Te so sicer v kata­ strskih mapah vidne, v okviru raznih tihih dogovorov pa več kot občutne. Pa pustimo vpra­ šanja, kdo bo linansiral to ali ono dejavnost, ki prerašča občinski značaj ene občine in se poglobimo v vprašanje pra­ vice in dolžnosti do dela .zno­ traj občine. V eni izmed občin bivšega celjskega okraja so se pred­ stavniki podjetji dogovorili, da ne bodo sprejemali delav­ cev drug od drugega, da bi s tem znotraj občine sanirali vprašanje boljše službe. In ta­ ko je pred nedavnim mlad te­ hnik, ki nikakor ni bil zado­ voljen v podjetju, kjer je na­ stopil službo, prosif za odpust. Bilo mu je ugodeno. Ko pa je direktor zvedel, da je ta teh­ nik sprejet v drugem podjetju v istem kraju, je takoj obve­ stil sosednje podjetje in fant je dobil odpoved. Da pa bi primer vzgojno vplival, je direktor na prvem sestanku kolektiva povedal zbranim delavcem, naj nihče ne misli, da lahko dobi v ok­ viru občine kjerkoli zaposli­ tev. Deja je: »Kdor bo nas za­ pustil, ta se lahko tudi seli iz tega kraja, ga nikjer ne bodo sprejeli !<< Vse lepo in prav, kar se ti­ če skrbi za ustaljenost delav­ cev v podjetju, toda nikakor ni v redu, da nam za to služijo dogovori na direktorskem ni­ voju, kajti pravico in dolžnost d« dela ima vsakdo^ njegove sposobnosti pa cenimo po nje­ govem vloženem delu — zato ne more biti prav, da vstop v službo v eno podjetje vežemo tudi tako ozko na vprašanje, ali bo bival v tem kraju ali občini ali ne! Misimo, da tak­ šen način ni najboljši za dose­ go delovne discipline, ki naj bo odra,z pogojev znotraj pod­ jetja in ne odraz dogovora med podjetji, kajti v takem primeru najbrž tudi grobo kršimo temeljne zakone! »TITAN«; V LJUBNEM OB SAVINJI Dobri obeti Pred dobrimi štirimi meseci je v Zgornji Sa­ vinjski dolini vzniknilo novo industrijsko pod­ jetje, v katerem je doslej že našlo svoj kruh ok­ rog 70 žena. To je obrat »Titan« v Ljubnem ob Savinji. K sreči ni bilo treba graditi obrat­ nih prostorov. V dogovoru z LIN so prevzeli obratne prostore in sedaj srečuješ ob delovnih mizah sklo­ njene 7.c\\ ki spretno in urno se­ stavljajo ključavnice obešenke treh velikosti. Lani v decembru je odšlo dvajset delavk, ki so delale na ob­ ratu v Ljubnem, na 14-dnevno pri; učitev v matično podjetje TITAN v Kamnik, danes, po štirih mesecih pa je v novem obratu le še ena delavka, ki ni dosegla norme. Toda skupaj so v aprilu presegle normo in plan za 19 odstotkov. — Pridne in spretne so in če bo šlo tako dobro naprej in bomo do­ bili obljubljena sredstva od občin­ ske skupščine, potem bomo kmalu obrat razširil, je dejal Lojze Jeran, šef ekonomske enote v matičnem podjetju iz obrata v Ljubnem. I/ Titana dobijo polizdelke, v Ljubnem pa jih montirajo. Čeprav so šele novinke, bodo njihovi iz­ delki že v kratkem romali v izvoz in to na Češko in Madžarsko. Občina je obljubila, da bo za ure­ ditev obrata prispevala (i3 milijona — zaenkrat je dala 2,6 milijona. Ker bi radi obrat opremili še z lakirnico in ga razširili, bi potrebovali še naj­ manj okrog 10 milijonov. Čeprav je podjetje šele v povojih, so že dodobra uredili sanitarne na­ prave, imajo pa tudi obrat družbene prehrane za tople obroke. Delavke zaslužijo okrog 55" tisoč dinarjev in so zadovoljne. Vsekakor se takšne investicije izplačajo, saj zagotavljajo možnost do dela tistim številnim, ki jo doslej niso imele. . Poleg tega pa so to proizvodi to­ varne z dolgoletno tradicijo in še vetino z<'lo iskani. Prav zato je pri­ čakovali, da bo občina Mozirje tudi luprej izpolnila svoje obveznosti. Vitanjske težave Zasebni kmetje na vitanjskem področju so v zadnjem času opustili igodbena sodelovanja z zadrugo. Vse drugače je bilo prej, dokler je zadruga odkupovala tudi les; takrat e bila današnja ekonomska enota še samostojna zadruga in kmetje so imeli več zaupanja in interesa (pro­ daja lesa!), je dejal Jernej Kovše, delovodja ekonomske enote KZ. — Sicer, kot pravi Jernej Kovše, je tudi danes naša enota še vedno aktivna, žal pa v celoti ni tako. Za kredite je zelo težko in Vitanje se­ daj pač ne pride več v poštev. Res je, da zadružno posestvo v Vitanju nima preveč idealnih pogojev, saj ima slabo polovico zemljišča (40 ha od skupaj 90!) v visoko ležečih pre- (i(Mih, kjer ni možna strojna obdela­ va (celo košnja z motornimi kosil­ nicami ni mogoča!). Posestvo se širi predvsem na račun zapuščenih kme- ij. Te pa so odročne in razmetane po širokem hribovskem predelu. V lastni proizvodnji imajo pred­ vsem okrog 50 pitancev in 14 krav- mlekaric. V tem hribovskem kotlu pa so tudi vremenske prilike ne­ ugodne za kakršno koli drugo pro­ izvodnjo kot za travništvo in dete­ lj išča. Zal, da v tem ugodnem okolišu za živinorejo kmetje nimajo preveč interesa za pogodbeno sodelovanje. DROBNE IZ TURISTIČNEGA DRUŠTVA CELJE / Celjski stari grad tudi letos ne bo doživel večjih vzdrževalnih del. Olepševalno in turistično društvo ni moglo nameniti za ta dela večje vsote, kajti tudi ob-^^ činska skupščina ni dala društvu niti dotacije niti sredstev za pla­ čilo takšnih del. Povsem odprto pa je seveda vzdrževanje oziro­ ma obnovitev ceste na grad. Za spominki, ki jih prodajajo v turistično informacijskem ura­ du v Stanetovi ulici, je veliko povpraševanje. Samo v prvih me­ secih letos so jih prodali za 10 % več kot v istem razdobju lani. Društvo je pripravilo tečaj ,za spoznavanje Celja. Nanj je po­ vabilo tudi gostinske delavce. In odziv — le dva! Komentar — odveč. Turistična zveza Slovenije je predlagala, naj bi vsa turistična društva v Sloveniji dobila enotno ime turistično društvo to in to. Kot je znano pa se celjsko ime­ nuje Olepševalno in turistično društvo. Čeprav bo o spremembi imena sklepal društveni občni zbor, bo upravni odbor kljub vsemu razpisal anketo. Četudi bi prišlo do spremembe imena bi s tem ne smela trpeti »olepševal- na« dejavnost te organizacije. Olepševalno in turistično dru­ štvo se bo zavzelo za organizacijo gostinske turistične razstave. I Začele so se priprave ,za izdajo novega vodnika po Celju. Prihodnji mesec bo plenarna seja društva, na kateri bodo ob­ ravnavali nekatere probleme urbaniziAa, turizma in zlasti še del za olepšavo mesta. Dejstva namreč govorijo, da je dejavnost na tem področju zamrla in da bo Celje, če bo šlo fako naprej, kma­ lu izgubilo sloves lepega in be­ lega mesta. -m KOOPERACIJSKE ODNOSE POGLOBITI v SESTAVU KMETIJSKE ZADRUGE ŠMARJE PRI JELŠAH PO­ SLUJE 12 EKONOMSKIH ENOT IN ŠTIRJE SAMOSTOJNI OBRATI. ZADRUGA JE LANSKO LETO ZAKLJUČILA DOKAJ USPEŠNO, SAJ SE JE CELOTNI DOHODEK POVEČAL ZA DOBRIH 18 ODSTOTKOV, KAR POMENI, DA JE IMELA V LANSKEM LETU SKORAJ 2 IN POL MILIJARDI BRUTO DOHODKA.' V.sestavku kmetijske zadruge j' 1'ilo v lanskem letu L016 hektarjev t»l)delovane zemlje. Čeprav so se površine za proizvodnjo povečale, j<' povečanje glede na predvideva­ nja sedemletnega plana dokaj nizko. Na skromno povečanje je vplivala predvsem ponudba zemljišč, ki niso sposobna za družbeno proizvodnjo, "1 prenizke odkupne cene. Kot po- niemben činitelj se kažejo še. stavbe, ^[ predstavljajo za kmeta precejš­ njo denarno vrednost, za zadrugo pa skoraj nobene koristi. Zemljišča šmarske zadruge so si- značilna po veliki razgibanosti 'n razkosanosti, saj so razbita kar Da 35H [)arcel. Razen razdrobljenosti Povzroča velike dodatne stroške še "ftdaljcnost parcel od gospodarskih poslopij. Viden uspeh je zadruga dosegla v "kooperaciji. Napredek se kaže pred­ vsem v vsebinski razširitvi, saj ko- op(^racija ne predstavlja več le pod­ pisovanje pogodb. Zadruga je uspela j)()živiti kreditiranj«! in vodenje pro­ izvodnje, lako prakso bo treba na­ daljevati in še poglobiti kooperacij- ske odnose; predvsem pa usmeriti kooperante v specializirano proiz­ vodnjo. Odkup je bil lansko leto nekoliko manjši. Predvsem je zadruga manj odkupila govedi, jajc, jabolk in svinj. Poglavitni vzrok za manjši odkup je zmanjšani stalež živine in nestabilnost cen. Pri jabolkih je iz­ pad povzročila izredno slaba letina, na odkup pa so vplivali še ntikateri organizacijski činitelji. V ohkviru kmetijske zadruge je lansko leto velik korak naprej na­ pravil ».Sadno — sok' iz Kostrivnice, saj je v letu 1964 proizvt^del okrog 390.000 litrov raznih proizvodov, v letu 1965 pa le 250.000. Ugodne re­ zultate je doseglo še pitališče v Pod­ četrtku in trgovina v Celju. Posebno razveseljiv je nodatek, da je zad­ ruga prodala občutno več umetnih gnojil in znaša poraba že poprečno 126 kilogramov na hektar. V preveliki meri pa so se povečali osebni dohodki, za 52 odstotkov. Po­ večanje namreč ni rezultat večje produktivnosti dela in ekonomič­ nosti poslovanja. Plan za letošnje leto je postavljen razmei;oma visoko, saj predvidevajo, da bo bruto dohodek v letu 1965 znašal nad 3,2 milijardi dinarjev. Da bi to povečanje tudi dosegli, bo — razen razširitve in poglobitve ko- operacijskih odnosov — potrebno bolje izkoristiti proizvodne zmoglji­ vosti, predvsem pa izboljšati tehno­ loški postopek v govedoreji, pri pro­ izvodnji mleka in piščancev. -ar Pomankanje reprodukcij­ skega materiala y Slovenskih Konjicah imajo v "V^atorih večjih gospodarskih orga- ~"acijah težaTe zaradi pomaiijk«-« Ju^ reprodukcijskega materiala. Il^/^'^o tega so morali tu in tam že dol zmanjšati obseg proizvodnje, lavce pa premestiti v druge pro­ hodne obrate. To pa je v okviru [j'j'jf'tja le začasen ukrep, saj pada loviiii storilnos-t in otežkočeno je *Srajevanje po delu. ŠTEVILNE PRIREDITVE ZA^ DAN ZMAGE v Stranicah so proslavili dan zmage z upri­ zoritvijo Borovih Raztrgancuv, na predstavo pa so povabili vse člane krajevne organiza­ cije Zveze borcev. Prebivalci Zreč in ju/.no- zahodnega dela Pohorja pa so razen dvajset­ letnice osvoboditve praznovali Se tridesetlet­ nico aktivnega delovanja domačega pevskega druitva. Za to priložnost so pevci pripravili samostojen koncert. Krajše prireditve so ime­ li tudi v ostalih krajih konjiške občine in v nekaterih delovnih organizacijah.