t m GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Uto 2. ŠtPV - rona A - Ura pr%i Kardelj govori. V. ozadju člani jugoslovanske delegacije 'r8eh onih predelov našel boljšo oporo delu vlade in delega- Deset in desettisoči ljudi — deset in desettisoči pozdravov II BESEDA TOV. KARDELJA Napravili bomo vse kar bo v naših močeh" bl t>Ul po Bidaultovi Srti Nlle *vojo skupnosti, odpo-^hirv,? Stevtln« delegacije e sim- *hi ‘‘ »o j?, 'krovi in resolucijami, 0 dvorni, da Jih mora N k tisti, ki jih hoče pre- {,r^Gr83 zjutraj so te delega Cn1* V Prečim Ljublja-^ na jih je »prejela kot 1« brat brata. Ljub-80 ®a&e delegate obeull skii- ’ V*®K v svojo sredo manifestirali po ljub- rSltih . kav8h h!10611, k* 80 blle vse v , °Vetju. Skoraj na vseh * 'kajln*0 bilt 2ernijevidl Jullj-k«ltio h Z*v^rtano krivično, ne-Na gt)in'3°. Okrog 11. ure dobile - V8e povorke, ki so ljubljanskih uUcah ln s« je M aovju Pridruževalo vedno Ia^baiaj. manlfe8tantov, zdruZlle l»l!!t8t>UbiikI)r€0 tovl^ *malU nat° 80 J9 izgaoija »e je lahko uvenla, da bo - ■ s(a; xa nj0 v$8 siovensk\ narod, ko ni»v ------------— - -----1 bo vztrajala na pravični zahtevi VetN: pr,n3*m zastav la *j,m ^mmejttvi m zapadnih mejah 8 k ni°r8ka mora bltl PrU j ncSe dežele. Borbo ndM delegacije Jugoslaviji, od naših I no mirovni konfe?ewr borne sprem■ Med govorom je prispela pred postajo delegacija, člani Slovenskega narodno - osvobodilnega sveta in ministri vlade FLR Slovenije s tovarišem Josipom Vidmarjem in Mihom Marinkom na čelu. Ob neprestanih vzklikih «Ztvel Kardelj!* se je vodja jugoslovanske delegacije povzpel na tribuno in imel naslednji govor: »Tovariši in tovarišice! V imenu delegacije, ki odha. ja v Pariz, se vam najtoplejše zahvaljujem za vaše pozdrave in želje, s katerimi spremljate delegacijo na njeni poti. Vsi vemo, da čustva, katera danes izražate, izraža ves naš narod in vsi narodi Jugoslavije. (Klici: »Tako je 1») Ni potrebno, da vam posebej zagotavljam, da bo naša delegacija izršila vse, kar je v njeni moči, da bi bile pravične zahteve našega ljudstva izpolnjene. Vlada naše republike, jugoslovanska vlada na čelu s tov. maršalom Titom je napravila do sedaj vse, kar je bilo mogoče, da bi bile vse naše zahteve izpol. njene. Vendar morate vedeti, da se pravica in resnica malega naroda težko prebija skozi labirint laži in krivic, katere so v preteklosti zgradili tuji osvajalci in njihovo nasilje. Pred dejstvom te navdušene volje ljudstva Julijske krajine in vseh naših narodov bi se morala vzbuditi vest človečanstva. Ne vem, kako bo do pripravljeni sprejeti zahteve zavezniške Jugoslavije vsi naši zavezniki, toda naša delegacija bo ostala zvesta onim načelom, k> so nas vodila v vseh letih o-svobodilne vojne. Ostala bo zve' sta svojemu ljudstvu in njegovim čustvom ter bo branila čast In svobodo našega naroda. Naj živi ljudstvo Julijske krajine, njegova svoboda in njegovo ze. din jen je z Jugoslavijo!* Burno odobravanje je spremljalo konec govora tovariša Kardelja. Vsa jugoslovanska delegacija je nato odšla na peron, kjer se je prisrčno razgovarjala z zbranim ljudstvom. Ljudstvo jim Je znova in znova haročevalo, naj se krepko drže in branijo naše pravice. In tovariš Kardelj ter člani delegacije so znova in znova zagotavljali, da in coni A kratijo pravioe demo- I bodo izpolnili nalogo, ki jim jo na-kratičnemu ljudstvu, sami obvešča- [ laga ljudstvo. mo'svet o tem, kar se dogaja v Trstu, kjer vstaja novi faUzem, Oni, ki so stali tik vlaka, so stiskali roko tov. Kardelju in. tov. Kidriču. Zbrane množic« pa «o vzklikale: »Vztrajajte, branite in uresničite naše zahteve.* Vlak je odbrzel. Množice pa so se zopet strnile v mogočno povorko in šle manifestirat pred angleški konzulat, kj«r so nenehno vzklikale in prepevale okrog pol ure. • • • Jugoslovanska delegacija s tovarišem Kardeljem na čelu, ki je vse doslej kar najodločnejSe zastopal naše pravice, je tako odpotovala v Pariz. Čakajo jo težke bor- Ijali korak za korakom, to borbo bomo spremljali g Se večjo delavnostjo za utrditev in obnovo naše domovine. Imeli bomo za svojo dolinost, da v času, ko se v Trstu be, in težke borbe čakajo prav tako primorsko ljudstvo. Primorsko ljudstvo jo spremlja na njeni poti in pri njenem delu in bo s svojo neustrašno borbo pomagalo utirati pot resnici in pravici v svetu. Zato primorsko ljudstvo tako veruje v zmago. Zato je primorsko ljudstvo, sinoči v pozdrav delegaciji, ki je odpotovala v Pariz, prižgalo po svojih hribih Sireno Primorske in na obronkih Treta nešteto kresov in peterokrakih zvezd, saj po tolikih Velikih petkih bo prišel dan Vstajenja. Prižel bo, ker mora priti! Štafete iz vse Primorske dospele v Ljubljano Ljubljana, 25. — Včeraj pa so so tisoč Mariborčanov «n ljudstva Iz sprožile iz vzhodino-primorskih o- sosednih vosi. krajev štafete, ki so se naglo napotile proti Ljubljani. Vsaka s svojo re»qilucijo sa tovariša Kardelja, s sporočilom in naročilom: »Vztrajajte! Bodite nepopustljivi! Tudi mi smo v tej borbi, ostali taki, jekleni, neizprosni, kajti zahtevamo le na-Se. Obenem pa obljubljamo, da bomo izpolnjevali naročilo umirajočega Vojka: »Borite se dalje, dokler ne boste popolnoma svobodni!* Iz Tolmina je startala prva štafeta včeraj zjutraj kmalu po 9. uri, druga je krenila na pot iz Cerkna nekaj minut za poldnem, tretja iz Idrije ob 13. uri, skoraj istočasno ona iz Grgarja, pa iz Brd. Odpravile po se na pot tudi štafete iz daljnega Bovca in iz Krmina, malo pred 14. uro ee je odtrgala iz kroga manife-stantov ona iz Kopra in sledile so jim štafete iz Ilirske Bistrice, iz Ajdovščine, s Herpelj. Vsepovsod Jih je ljudstvo in še posebej mladina navdušeno pozdravljala. Proti 20. uri so dospe vale r Postojno. V Planini je bila predaja štafete ljubljanskemu okrožju. V Ljubljani so stekli na zadnji odse-k proge Sergej Vogrič iz Gorice, Sergej Mori la Tržiča, ter še dva tovariša iz Kopra in iz Trsta. Štafete so prinesle v Ljubljano prelepo izdelane štafetne palice, ki so bile v njih resolucije iz sleherne primorske vasi. Govoril je tajnik pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora ta Maribor o borbi ljudstva JK in o neomejenem zaupanju jugoslovanskih narodov v delegacijo, ki bo zastopala jugoslovansko interese na mirovni konferenci. Na zborovanju to Izbrali delegacijo M bo terarija podpredsedniku vlade Edvardu Kardelju Metno voljo Slovtnoev po njihovih upravičenih aspiracijah na Trst in Julijsko krajino. 30.000 Mariborčanov zahteva pravične meje Maribor, 25. Tanjug. — V Mariboru se je vršila velika ljudska manifestacija spričo krivičnih sklepov končno I Sveta zunanjih ministrov v Parizu o vprašanju mesta Trsta in JK. I Zborovanja se ja udeležilo nad 30 »Zmago nad fašizmom moramo proslaviti 1» VeC tlsoCfllava množica na manifestacijah na obletnico padca fašizma, Čeprav ilh ZVU na ta veliki praznik našega ljudstva ni dovolila, čeprav je policija sknšala manlfestante razgnati kjer preganjajo ljudstvo, ki izraba svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji. Mi bomo napravili vse, da zmaga pravica in prepričani smo, da bo to storila tudi naša de-legadja.t Na koncu je bila sprejeta resolucija, s katero se poziva v imenu 3100 mrtvih, ki jih Je žrtvovala Ljubljana za zmago zavezniške stvari, v imenu vsega prebivalstva Ljubljane, * imonu vsega slovenskega car»da, naj delegacija vztraja v borbi za pravico. Tik pred odhodom J® prispel« štafeta iz Primorske. Tekači so v slovenščini‘in italijanščini nagovorili tovariša Kardelja, mu zagotovili, da je primersko ljudstvo vztrajno in neustrašho v borbi za svojo pravice in ga pozvali, naj vztrajno brani in ščiti pravice primorskega in vsega Jugoslovanskega ljudstva. Okrog pol štirih popoldne se Je vlak z jugoslovansko delegacijo začel pomikati iz ljubijarskega kolodvora proti C rrenjski, Avstriji, Svlcl v Franedjo — v Pariz. Včeraj se je nenadoma zbrala v poznih popoldanskih urah pred palačo ZVU več tisočglava. množica. Trume ljudi, ki so polnile ves Cor-so, so hitele pred vhod palače in delegacije vseh okrajev so odnesle poveljstvu ZVU proteste zaradi prepovedi manifestacije na obletnico padca faiizmfc, zaradi prepovedi protestnih manifestacij proti Francovi Španiji v času, ko po vsem svetu manifestirajo za (vzpostavitev demokracije v Španiji. Nadalje so delegacije nosile s seboj proteste vsega prebivalstva proti zadrževanju antifašistov v zaporu in proteste delavstva proti militarizaciji ladjedelnic. Razen delegacij vseh okrajev so bile zastopane tudi delegacije vseh tukajšnjih antifašističnih organizacij. Tem predstavnikom so civilni policisti v zgradbi izjavili, da ni več nobenega v uradih in naj jim puste resolucije, da jih bodo prihodnjega dne izročili polkovniku Bow-rtianu. Predstavniki pa niso zaupali civilnim policistom in so se tako dolgo mudili v zgradbi, dokler se ni pojavil ameriški častnik. Njemu so nato izročil; spomenioe potem ko je obljubil, da jih bo predal na naslov. Bilo je sklenjeno, da se podajo delegat je davi zopet k ZVU po odgovor. Nato se Je del množice podal v smeri Sv. Jakoba in tam zasedel ulioo Caprin, kjer s« sedaj v bivših prostorih Kulturnega krožka »Rlnaldi* nahaja civilna policija. Obleganje kulturnega krožita v ulici Caprin Gosta množica je napolnila vso ulico Caprin in se zgrnila pred vhodom v bivši kulturni krožek. Neki govornik je omenil ljudem današnjo obletnico in nato izrazil oster protest množice proti zaseganju prostorov prosvetnih društev po policijskih organih. Množica je bumo odobravala njegova izvajanja in nato vzklikala ljudski oblasti, Titu ;n Jugoslaviji. Množica je'vzdržala proti motorizirani policiji Nato je pričela pritiskati na množico civilna policija in se zaman zaganjala vanjo, da bi jo razgnala. Množica Je dalje vzklikala pred prostori civilne policije, ki so bili še nedavno ljudska last in tudi policijska ojačenja niso mogla razgnati ljudstva. Nato so zavozili v množico z zgornje strani kamioni, toda množica se ni umaknila in kamioni so sa morali ustaviti. Pri-drdral je kamion za kamionom, toda tudi pritisk zavezniških kamionov ni mogel razkropiti množice, kt je oblegala dohod k policijski kasarni. Sele ko je to polieja opu- stila in je množica pričela odhajati, se je vanje zagnala ameriška policija in množica, ki je dotlej nepremagljivo obvladala položaj, se je popolnoma umaknila, ker se je že prej sama pričela razhajati. Pri tem množičnem nastopu v Trstu je ljudstvo delilo letake, ki poudarjajo pomen obletnice padca italijanskega fašizma. Delegacija Češkoslovaške mladine v Bulah V Buje je prispela delegacija češkoslovaške mladine. Skupno z veliko množico prebivalstva so jo prvi sprejeli mladinci in pionirji, ki so delegatom poklonili šopke cvetlic ln si stisnili roke. Dobrodošlico je delegatom izrekel tcvarls Gorjan Anton, ki je obenem pojasnil pomen borbe za dosego miru med vsemi narodi. Delegati so sprejeli vse pozdrave z velikim ve- Protist ES zaridi nedovoljene manifestacije Enotni sindikati m mesto Trst so naslovili na ZVU sledečo protestno noto: eEnotni sindikati, sindikalna organizacija veliko večine delavstva Julijske krajine morajo ugotoviti. pomanjkanja dobre volje na strani ZVU, ki hotela upoštevati predlogov, ki jih je organizacija dala ie v aprilu. Ta predlog se je nanašal na določitev £5. julija ta s-nega izmed Štirih praznikov e vsemi zakonitimi učinki. Ta dan so si delavci sami zbrali za praznik, ker so hoteli s tem praznično obhajati prvo zmago nad fašizmom. Zato energično protestirajo prt ZVU, ki na ta način ne upošteva pratvio *» volje tržaških delavcev Im vse pokrajine in izražajo svoje začudenj« *n veliko nezadovoljstvo na-pram ZVU, ker: prepoveduje delavstvu, ki se je dejansko borilo, javno manifestacijo svojega navdušenja nad razsulom fašizma; izjavljajo, da postopanj^ ki ga izvaja ZVU glede demokratičnih svoboščin mišljenja in zborovanja delavstva mesta Trsta i» krajine, nikakor ni demokratično, v sklada s pravičnim in pravnim pričakovanjem naših delavcev, JM so v težki ln ogorčeni borbi proti nacifašizmu ln so za te svoboščine dali vse, kar so mogli dati, žrtvovali življenja najboljših mladih delovnih moči krajino. seljem. Ob tej priliki }e spregovoril tudi član delegacije, ki je z izbranimi besedami poudaril, da j« češko-slovaško ljudstvo sprejelo za svoje vse Zelje ljudstva Julijske krajine po priključitvi pokrajine s Trstom kot 7. federalne edlnlc« k Jugoslaviji. Medtem ko so bili delegati povabljeni na ptigrizek, je, domača godba igrala partizanske koračnice. Po 17. uri je avtobus z delegati, ki je bil ves okrašen s cvetjem in zastavami, odpeljal med navdušenim vzklikanjem množice preti Umagu. Pogreb nove žrtve CP Predvčerajšnjem zvečer je za posledicami rane od oro-fja nmrl v glavni bolnici v Trstu tovariS Nicola Battistel-la, rojen 1913. leta v Trstu, stanujoč v ulici Montecchi 1. TovariSa Battisteilo so dne 11. t. m, ranili člani civiflle policije, me J lem ko se je kretal po ulici Torrebianca. Pogreb preminulega tovariša bo danes ob 17.SJ uri. Sprevod bo krenil iz mrtvašnice glavne iroinice v ulici PietL Goriška štafeta na goriških v'icah PRIMORSKI DNEVNIK 23. julija 19& Ob ukinitvi izrednega porotnega sodišča Ne ublažiti, ampak poostriti je treba zakonodajo proti fašistom 16. julija t. 1. je Zavezniška vojaška uprava sporočila tisku, da Izredno porotno sodišče od 31. julija dalje ne bo več sprejemalo ovadb za zločine, ki jih predvideva proglas št. 5, to je predvsem za zločine kolaboracionizma z okupatorjem. Pozneje «e je Izvedelo, da bodo postopanja, ki so v teku pred izrednim porotnem aodiščen in ki ne bodo zaključena do 8. avgusta t. 1., predana rednemu porotnemu sodišču. Neposredni učinefk t? odredbe je ta, da se določa kompetenca rednega porotnega sodišča samo za one zločine, ki so že predvideni v proglasu št 5 to za katere s? predvideva kazen na podlagi zakonov, po katerih to sodišče lahko sodi. Ta ukrep je bil podvzet v izredno težkem trenutku življenja našega mesta, to Je v trenutku, ko sile domače in mednarodne reakcije, izrabljajoč razgovore, ki bodo odločali o usodi mesta, podpirajo neo-fašizem, da bi tako napravile iz Treta središče nesporazumov med narodi in da bi ljudskim množicam odvzele svoboščine, ki si jih je tako težko priborilo. Ta ukrep se pridružuje vrsti številnih drugih, med katerimi prednjačijo oprostitev Pagnlnija in Co-ceanija, kar v danem primeru opogumlja zopetno pojavljanje fašizma in predstavlja vabo za njegovo protiljudsko delovanje. Ukrep je zelo težke narave, ker dejansko zapira možnost postopanja proti fašistom najslabše vrste, proti kolaboracionistom, t. j. proti tistim zločincem, ki so vzdrževali in podpirali nacistično delovanje proti anglo-ameriškim, ruskim to jugoslovanskim zaveznikom. Ukrep je težke narave, predvsem zato, ker se ukinja pristojnost v smislu proglasa št. 5, in redno porotno sodišče dobiva kompetenco samo za zločine, ki jih je bil proglas št. 5 odvzel njegovi kompetenci in jih prisodil kompetenci izrednega porotnega sodišča, i V drugi vrsti sodi in kaznuje redno porotno sodišče zločine, za katere je pristojno na podlagi kazenskega zakonika, medtem ko se je izredno porotno sodišče široko posluževalo vojnega in mirnodobskega vojaškega kazenskega zakonika, katera štejejo med najstrožje v Evropi In ki predvidevata sorazmerno zelo stroge kazni. Končno je apliclranje zakona pri rednem porotnem sodišču zaupano kolegiju, ki ga sestavljajo; sodniki in porotniki, med katerimi niso slednji tobrani po političnem kriteriju, pač pa med osebami, ki zavzemajo določeno mesto v državni u-pravl, ki imajo določeno študijsko izobrazbo ali določeno kulturno ali akademsko aktivnost. L1 ldski soč-niki pa so bili izbrani po polit« nem kriteriju, v kolikor so jih določile mestne politične organizacije, in vsaj deloma jamčijo za Konkretnega antifašističnega duha. Težko je razumeti nagine ZVU pri izdaji tega ukrepa, predvsem zaradi tega, ker Je bil šele pred nekaj meseci objavljen splošni ukaz št. 63, ki predvideva v prvem delu Sramotna oprostitev ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI TRST Dne M. VII. 191,6. je izredno porotno sodišče oprostilo dr, Bruna Coceanija pod pretvezo, da inkriminirano dejanje ne predstavlja zločina. Dr. Bruno Coceani, visoki oficir italijanske krone in narodni svetovaleo komore faiijev in korporacij je bil prefekt Trsta med nemiko okupacijo. V tej službi je bil eden izmed najvažnejših tržaških sodelavcev nacifašiz-ma. 8 svojim imenom je kril in jamčil za via zločinstva, katera so nacisti zakrivili v našem mestu. Oprostilna sodba je bila izrečena nekaj dni potem, ko je na novo vstajajoči fašizem uničeval kulturne, sindikalne in politične organizacije antifašističnih množic, kar predstavlja teZko žalitev za te mnozoe, ki v borbi proti fašizmu niso štedile svojih sil in svoje krvi. Obenem pa je sodba vzpodbuda starim in novim fašistom, da nadaljujejo s svojo protidemokratično delovnostjo. Ta nova sramotna oprostitev očitno kaše na to, da se js izredno porotno sodišče, ki je bilo ustanovljeno z namenom, da sod i in kaznuje kolaboracioniste, preoblikovalo v pravo farso, posebno, kadar je treba soditi kolaboracionistom večjega kova. To dokazuje, da je izredno porotno sodišče imelo namen napraviti na svetovno javno mnenje vtis, da sodi in kaznuje kolaboracioniste, medtem ko v resnici sluzi samo njihovi rehabilitaciji. Pokrajinski narodno osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst Podobno protestno pismo je poslal tudi MOS za Trst. kazni proti tistim, ki so izvršili fašistične zločine pred 8. septembrom 1943. Zakon, ki jih redno sodstvo aplicira na podlagi aplošn:ga ukaza št. 63, so isti, ki jiih bo apliciralo redno porotno sodišče zaradi ukinitve izrednega porotnega sodišča. Bomo tako priča nelogičnemu dejstvu, da bodo tako težki zločini, kakor so zločini kolaboracionizma, kaznovani na podlagi zakonov iste narave, kakor so zakoni, na katere se sklicuje splošni ukaz št. 53. Ne- da se prikrivati neprijeten vtis, ki ga je napravil ta ukrep na antifašistične ljudske množice mesta, ker se s tem ne daje zadoščenja nj hovim zahtevam po še bolj neizprosnem in trd:m boju proti fašizmu in po najstrožjem kaznovanju fašistov, ki so uničili in razdejali sedeže njihovih kulturnih! sindikalnih in političnih organizacij. Komisija za antifašistično borbo odločno protestira proti temu ukrepu, ki vzbuja med ljudskimi množicami, ki so najbolj posredno trpele zaradi faš:zma, vtis, da je bila in je antifašistična zakonodaja samo farsa, ki uspava fašist? v prepričanju, da ne bodo kaznovani in da lahko nadaljujejo svoje včerajšnje in današnje protiljudsko delovanje. ZVU prevzema nase veliko odgovornost s tem ukrepom, ki jemlje tržaški coni edinega organa, ki je kljub tisoč težkočam, izrečenim in neizrečenim pridržkom, vendarle nekaj napravil za kaznovanje fašistov. Ta komisija je mnenja, da je za preprečenje ponovnega vstajenja fašizma potrebno poostriti zakonodajo proti včerajšnjim in današnjim fašistom. V zelo verjetnem primeru, da se ZVU ne bi strinjala s tem stališčem, pa je potrebno, da se ohrani vsaj izredno porotno sodišče, da se podaljša njegov obstoj in da se omogoči preiskava vseh vlor ženlh ovadb in dovršitev vseh postopkov. Ta komisija je mnenja, da podobni ukrepi, ki imajo le ta učinek, da hrabrijo fašiste, samo kompromitirajo mir v tej coni in hrabrijo zopetno porajanje fašističnega skvadrizma, ki ga bodo morale an-'ifaš;stične množice Trsta in pokrajine same zavedno izkoreniniti, če jim bo zmanjkala podpora ZVU. V Trstu, 25. julija 1946. Enotni sindikati ostro protestirajo Tovarnif.ii odbor ladjdelnic v Tržiču in Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov sta v zelo odločnem tonu protestirala proti militariza-ciji ladjedelnic, ker da se s tem kršijo osnovne demokratične pravice našega delavstva. Razen tega je Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov poslala tajništvu Svetovne sindikalne zveze v Pariz poročilo, ki vsebuje v zelo tehtnem izvajanju in opisovanju položaja naslednje točke; Nasilno nastopanje proti kolonom, čč.tenje izkoriščevalnih interesov gospodarjev na podlagi starih fašističnih veleposestniških privilegijev in neutemeljena, ostra obsodba sindikalnega predstavnika kolonov, tovarisča, ki je predstavljal poljedelske sindikate. Ta tovariš je bil poklican na odgovornost, ker koloni razlike med pridelkom, ki ga še zahtevajo gospodarji in onim, ki so ga pripravljeni dajati, niso dali gospodarjem. Obtožili so tovariša, da je oviral zakonito oddajo pridelkov na «ammasso», čeprav koloni niso zaradi spora z gospodarji nikoli nehali oddajati redno žita za «ammasso». Čeprav je sam tožilec dvomil nad tovariševo krivdo je sodišče razpravo odložilo in tovariša pozneje obsodilo na 12 mesecev zapora. Poročilo nadalje opisuje razloge stavke, fašistični teror- in proglasitev uspele stavke za nezakonito, kar poročilo označuje kot naspro- tujoče zakonskim polnomočjem ZVU. Poročilo navaja enotnost množic proti silnemu pritisku policije za’ časa stavke in predvsem krivično plenjenje živil, last delavstva, po policiji. Nadalje opisuje poročilo militari-zacijo ladjedelnic, kar označuje kot težko kr-Ve v demokratičnih pravic delovnega ljudstva. Iz vseh teh razlogov označuje poročilo delovanje ZVU kot pristransko in protiljudsko. Prosi zato Svetovno sindikalno zvezo naj vzgledom svojega 65. milijonskega delavskega članstva vpliva na mirovno konferenco v prid pravični rešitvi tržaškega in primorskega vprašanja. Smrt zaslužnega tovariša Zaradi bolezni je umrl 24 letni Dolenc Ferrucio. De.siravno je svojo mladost preživel v fašistični eri, se js odločno pridružil starejšim delavcem na pravi poti borbe proti fašizmu. Stavljama ga zaradi vseh njegovih zaslug mladincem za zgled. ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM BORCEM IN ŽRTVAM OKUPATORJA V DOLINI. V nedeljo, 28. t. m. tečno ob 16. uri bo v Dolini odkritje spomenika 24 padlim borcem in 33 žrtvam okupatorja. Podsekcija Zveze primorskih partizanov vabi vse na ta častni spomin padlih za priključitev k Jugoslaviji. Samo ena je naša domovina! Vsa vzhodna Primorska v zastavah in napisih, na zborovanjih - Silne množice z nepomnjeno odločnostjo manifestirajo za združitev vse Primorske z materjo Jugoslavijo - Triintrideset množičnih manifestacij v Koprskem okraju Vsa vzhodna Primorska je v zastavah. Okrašeni so domovi. Preko o;st so razpeti transparenti. Na vse hiše piše mladina parole. Ni zidu, ki zavedna primorska roka nanj ne bi napisala: »Hočemo k Titovi Jugoslaviji!» Ni s’e tako visokega drevesa, na katerem ne bi plapolala jugoslovanska zastava. Ni pečine pod nanoško Plešo in pod vrhovi naših gora, da ne bi bilo že kilometre daleč vidnih napisov: «Hočemc Tita!» Vsa vzhodna Primorska je na nogah. V teh poslednjih dneh so ogromne množice preplavile vse trge in vasi po coni B. Samo v koprskem okraju je bilo 33 množičnih sestankov, z vseh so od-\e odločne, zaupanja polne resolucije tovarišu Kardelju. V Izoli so italijanski prebivalci s silnim navdušenjem izražali svojo demokratično, ljudsko voljo, svoje odobravanje našim državnikom in njihovemu silnemu prizadevanju. Z vsem ogorčenjem je zavračalo zlokobni naklep iz luksemburške palače v Parizu, da bi Jih ločili od Jugoslavije, ki so našli v njsj vse svojs pravice, delo in kruh. In prav tako je bilo v Kopru. Pa tudi drugod, v Tolminu in Od Triglava do Jadrana Tako ser se postavile Milje v stavki Miljsko ljudstvo je v 12 dneh stavke dokazalo, da je tesno združeno in enotno v boju proti c Stankom fašizma. Delavci, kmetje, obrtniki, trgovci in vsi ostali to do-1 kazali, da so popolnoma razumeli ] potrebo borba in so zato prispevali na vse mogočo načine k uspehu stavke. Zelo lep zgled Jo dala miljska mesarska zadruga, ki je dala ljudstvu ca razpolago 1.093 kg govejega mesa po 200 lir za kg. Glede na to, da je normalna cer.a mesa 240 1 r za kg, je omenjena zadruga prispevala za pomoč stav-kujočim 43.740 lir. To pomeni, da so Demarchi Giovanni, Derossi Gorgio, Stenar Giorglo, Gigante Glldo, Sain Ettore, Felician Giovanni, ki so člani mesarske zadruge, brezplačno delali in poplačal! vse stroške za klanje. Tako so o-menjeni tovariši tudi pri predaj; 7 goved, ki so jih stavkujočim poslali kmetje brezplačno, opravili vse delo. Razen tega je zadruga prispevala za kuhinjo stavkujočih 5 okajenih govejih jez'kov in gnjat. S ton vidimo, da so se majhni trgovci, kmetje in obrtniki pridružili delavstvu v borbi za pravice ljudske skupnosti. Čezsoča UDARNIŠKO DELO pravice. Tam, kjer je še nedavno bilo morje, stoji danes betonska zgradba, na kateri vihrajo jugoslo-vonska in italijanska zastava z zvezdo ter delavska zastava. Tublje ZAGORELA JE ELEKTRIKA! V Cckboči obnavljajo z udarniškim dolom kečo in stan planine «Dolina», lci so jo uničili nemški SS-ovci. Dela se udeležujejo predvsem mladinci in bivši partizani. Veliko so napravili že s tem, da so nesli na dve uri oddaljeno planino 70 krat deske za obnovitev koče. Vaščani sami so nasrkall drva in zrezali deske, prav tako so sami napravili tudi apnenico. V nedeljo se j? udarniškega dela udeležila tudi večja skupina mladincev iz Kal-Koritnice, iz Bovca in, člani okrajnega odbora SIAU za Bovško. Skupno s Cezsočanl je delalo 54 ljudi, imod n Umi tudi 53 letna Klavora Rozi. Razen drugega so na planino znesli 350 desk. Planinska koča bc v najkrajšem času obnovljena. Na t?j pianini bodo po več letih zastoja začeli zopet proizvajati znani bovški sir. Milje OTVORITEV LJUDSKEGA KOPALIŠČA Po večletnem presledku so na mi-liBkem obrežju zopet otvorili ljudsko kopališče, kjer se bodo prebivalci lahko kopali v ograjenem prostoru in pod varnim nadzorstvom. To kopališče, ki se imenuje »Stabi-llmento balnenre Muggesano*, so zgradili domači delavci v udarniškem tempu 28 dni. Do sobote 20. t. m. Je delalo okrog 25 delavcev. Ta dan so imeli zaključno večerjo, pri -kateri so v veselem razpoloženju prepevali svojo delavske pesmi. Bratsko povezani delavci so s tem dokazali, da znejo trdo delati, dostikrat pa so dokazali tudi, da znajo dobro stavkati v borbi za svoje 17. julija so v Tubljah prižgali električno luč. Dogodek Je bil zelo svečan in Tubsljčani so lahko ponosni na svoje delo. Saj so brez vsake pomoč; in strokovnjakov napeljali 2.500 m voda do vasi in tudi po hišah izvršili vso napeljavo. Strokovnjaki so njihovo delo pohvalili. Tako so si Tubeljčani sami ustvarili lepše življenje in izpolnili davno željo, ki je fašizem ni hotel zpolnitl. Tem polom pa se Tubeljčani zahvaljujejo vas! Slope, ki jim je pomagala pri postavljanju drogov. Padrlče ZA POMOČ POTREBNEJSIM V vasi Ja nekaj zelo prizadetih družin, ki so brez dohodkov in brez moških delovnih moči.. Da bi jim pomagali, so se zbrali bivši partizanski borci in sklenili, da bodo šli prizadetim družinam kosit. Partizanskim borcem ss je pridružila tudi vaška mladina. Pri tem udarniškem delu so napravili 150 ur. Kjer je -bilo trčba, so kosili in grabili. V tej vasi so vsako leto na dan sv. Cirila in Metoda imeli zabavo. Letos pa so partizanski borci uredili drugače. Domenili so se z nekim premcžnej.žm tovarišem in mu udarniško pokosili in pograbili. Pri tem delu so zaslužili 7000 lir, ki so jih izročili blagajni vaškega odbora Zveza primorskih partizanov. Tudi pri tem delu je sodelovala mladina. Po končanem delu so imeli ljudsko zabavo. Prepevali so in se zabavali ter nabrali 945 lir za pomoč političnim kaznjen-cem.- vsem njegovem okraju, v Idriji in okrog nje, na Gornjem Krasu, na Pivki, po Vipavski dolini, v Grgarju in v Gorah, celo med planšarji visoko pod *na j višjimi vrhovi Julijcev. V torek so zborovale množice v Tolminu. V ogromni povorki so se zgrnile na zborovaličče, v silnem poletu izrazile svojo voljo: Borili se bomo, dokler ne bo vsa Primorska s Trstom, Gorico ' in Tržičem združena v okrilju naie skupne domovine! »Mi imamo svojo ljudsko oblast*, je poudaril neki govornik, »mi lahko zborujemo, naši bratje onstran črte pa morajo z golimi prsi braniti svoje ustanove, da jih fašisti ne požgo, se boriti za sleherno slovensko zastavo, di jim je ne stržejo. Vsakemu najemu delavcu in kmetu se krči srce ob misli, da bi središče goriških Slo-cenve-c, naša sončna Gorica, postala italijanska*. Oglasil se je drugi, ki je ob silnem pritrjevanju množice vzkliknil: »Naj zagore kresovi po načžh hribih, naj bodo kakor plameni naših src, ki vsa gore za združitev z materjo Jugoslavijo, kakor znamenja tolminskih puntarjev, naj še ponoči oža-re naše meje, da bo videl svet, do kam sega naJa dežela!* V Ajdovščino se je istega dne zgrnila množica kmftov iz vseh sosednih vasi. Silno je bilo navdušenje zborovalcev, ko Jih je nagovoril Tržačan Drago Pahor. Ljudje sd vedno znova vzklikali, da ne bodo priznali nobene rešitve, nobene meje, ki ne bi Jugoslaviji dala, kar je njenega. Govoril je tudi Artur Bevk. «Ali je po~\eno», je dejal, «da so v znamenju zavezništva našemu ljudstvu v zapadn; Primorski iztrgali oblast iz rok? Ali je pošteno, da se zverinske sile nekdanjih faJ,-stov in skvadristov znašajo nad našimi domovi in našimi ljudmi? Ali je pošteno, da v Parizu hladnokrvno barantajo z našo zemljo?... Samo ena je naša domovina! Zanjo smo umirali. Ta domovina je danes taka, .kakršne smo si želeli mi, delovni ljudje. In ko odločajo o mejah te domovine, odločajo o življenju nas delovnih ljjidi. Zato naj velja pred vsem svetom in za vse čass: «Ne priznamo nobene meje, ki ne bi nas vseh združila z Jugoslavijo!* ’ V Bačzo grapo se je tistega dne zlila silna nevihta. Toda sredi strel, ki so udarjale v drevje in vrhove, so ljudje zborovali, neomajno, v valu silnega navdušenja prevpili grmenje: »Hočemo Trst, hočemo Gorico!* Izpod Krna in Bogatina so prihiteli pastirji v dolino, da 30 okrasili svoje hiše, pripravili kresove. A kdo bi popisal ves mogočni nezadržni val protesta in ogorčenja, ki se js razlil po deželi vse od Kvar-nera do Trente? Kdo bi samo pomislil, da' ne bi mogel omajati se tako kamenitega srca za pariJaimi zelenimi mizami? Z vseh neštetih zborovanj so bile odposlane v Pariz neštete resolucije tovarišema Kardelju in Molotovu, zunanjim ministrom velesil vse z eno samo nespremenljivo nepreklicno zahtevo: »Vsa Primorska Jugoslaviji!* Idrija POSREDOVALNICA DELA Kakor v vseh ostalih krajih so tudi v Idriji ustanovili posredovalnico dela. Na ta način so ustvarili zvezo med delavci in podjetji. V zadnjem. času pa so ugotovili, da skučjjo nekateri izkoriščati to pridobitev. Pripetilo se je, da so prišli na posredovalnico celo taki, ki so stalno zaposleni ali taki, katerih starši posedujejo vsčje kmetije. Vsi tl sa ne zavedajo, da je treba dati možnosti vsem, da sl zaslužijo svoj kruh in da je treba dvigniti naie kmetijstvo in industrijo iz rub-vln. Neodpustljivo bi bilo, da bi se posamezniki branili dela na polju in iz kakršnega koli razloga jemali drugim, tolj potrebnim, možnont skalnega zaslužka. Vsak posameznik naj se zaveda, da porušena dežela potrebuje pridnih in delavnih rok povsod,1 in da delo-mrznežl ali iskalci večjih ugodnosti pri delu ne bodo Imeli obstanka niti v Idrijskemu rudniku. To velja za vse tiste, ki niso zadovoljni s kakršnim koli delom. Danca Je potrebno predvsem, da se vsi udeležimo-.načrtne obnove poruJe-nega. Ljudi, ki ovirajo s tem ali drugačnim postopanjem obnovo in borbo za gospodarsko neodvisnost, bo ljudstvo umelo razkrinkati Mi gremo naprej T Pri naši najmlalšl mladinski delovni brigadi .Srečka Kosovela" v Prestranku Vsi bivši borci v NOV večkrat poudarjamo, da smo se borili za nov svet in nove ljudi. Prav nii se v tem n smo zmotili, naše žrtve v tej borbi niso bile zaman. Saj so bile te žrtve zato, da bo kraško skalovje in brinje naše, da bodo med kamenje pozidane in z rume-nocvetnim mlečkom okrašene istrske vasice naše, da bodo s pelincm obraščene Bajnšice, Pustalska in Cepovanska dolina naše, da bodo v temno zelenje odete Kobariška, Idrijska in Baška dolina naše, da bodo valovita Brda z bujno rastočo, z givoadl preobloženo brajdo in pesmijo svobode, ki Jo dejansko še nimajo, naše, da bodo strmi vrhovi čuvarjev Primorske Triglav, Krn, Matajur in Snežnik r.aš', da bosta trpeča Istra in od fašizma mučeni Trst naša. Nekaj velikega raste iz ruševin in pogorišč naše nove ljudske Jugoslavije. Naša mladina kar ne vzdrži več v «uradih», vse si želi v mladinske delovne brigade. Tako se je v petek 19. VII. ustanovila nova mladinska delovna brigada «Srečka Kosovela*, ki je takoj odpotovala na svoje delovno mesto: na graditev velikega železniškega mostu v Prestranek. Za majhnim borovim gozdičkom ano našli te naše delovne borce že na delu. T; mladino! in mladinke bedo prav tu za tem boroyim gozdičkom prelili stihe o borih v pesem dela, ki gradj in obnavlja domove, mostove, ljudi in življenje. Brigada še rti popolna, do sedaj jo sestavljajo mladinci in mladinko iz Vipavskega, Idrljsko-Cerk-ljanskega in Postojnskega okraja in šteje 85 delovnih borcev in bork. V teku tedna se pridmiž jo še iz II-Bistrlce, Kopra in Kozine, tako da bo brigada štela nad 200 članov. Kakšno je navdušenje zn skupno delo pri naši mladini pove naslednji doptfok. Na kolportaži v Ajdovščini sta bili do sedaj zaposleni mladinki Anica dn Marija. Ko je Anica izvedela, da se ustanavlja nova delovna brigada, je kar hitro povedala Mariji: »Tudj jaz bom šla na delo za en mesec, boš že ti opravljala ta čas za obedve,* Malo je pogledala Marija: Kako, saj sta imeli še obe preveč dela! «Bcš že kako, saj si vajena, jaz moram k brigadi, ki to pomagala graditsi tisti most, čez katerega se bomo potem vozili v Trst» Seveda je Marija na tako tehtno ugotovitev pristala. Delala bo, če treba tudi ponoči. Živela nova mlad'nška delovna brigada! Kako lepo je življenje v teh mladinskih brigadah. Ko vidiš te mlade moči — te vesele — smejoče se in energične cb-aze, kar pozabiš na trganje revme in pekočo bolečino v kolenu, kamor te je ranila švahska krogla. Kako se tam upirata dve mladinki in s krampi vzdigujeta velik kamen iz navpičnega sklada skal. Prav kot izurjeni nabre-žinski lcnm-nolcinol. Malo dalje je vsa zaverovana v čiščenje skale, ki Jo bo treba razstreliti, tovarišica iz ajdovske kclportnže. Vse do včeraj je predajala naše časopise, roke so mehke. Ze od daleč nas je pozdrn-v la. Radovedni smo, kako bo šlo. Seveda prve dneve bodo'roke malo bolele, ampak nič za to, vajena je žuljev in trdega dela. »Pa napiši, tovariš, da se bomo tudi udarniško učil!*, je želela, »ker hočemo iara biti udarniško tudi ves prosil čas * Mladi smo kot država in oblast mlada je tudi naša s tolikimi žrtvami priborjena svoboda. Zato je prav, da se naša mladina uveljavlja povsod. In kako se uveljavlja! Nobena meč, nobena «črta», nobena reakcija nas ne bo več ustav in. Naprej gremo — naprej — naši bodočnosti nasproti. Jugoslovan predsednik Svelovne zdravstvene organizacije Beograd, 25. VZN. — Agencija »Tanjug* je izvedela jz New Yor-ka, da je odbor svetovne zdravstvene organizacije v Nevv Yorku izvori za svojega predsednika jugoslovanskega del: ga ta dr. Štamparja. La Guardia bo odpotoval v Beograd Rim, 25. VZN. — Fiorello La Guardia je zvečer prisostvoval o-perni predstavi »Aide* v Karaka-lovih toplicah in davi ob 9.30 odpotoval z letališča Ciampino proti Palermu. La Guardia se bo zadržal v Palermu vse popoldne ter se na večer vrnil v Rim. Po načrtu bi moral jutri odpotovati iz Rima v E^eograd, Poljska mladina prispela v Brčko Be-ngrad, 25. Tanjug. — Poljska delovna mladinska brigada je prispela na mladinsko Selezn ško progo. Mladino iz bratske Poljske je prisrčno pozdravila v Brčkem ve-1 ka množica ljudstva in mladine. V odgovoru na dobrodošlico je poveljnik poljske brigade dejal: »Se nikdar v zgedovini ni bilo takega prijateljstva med poljskim In jugoslovanskimi naredi, kakršno obstoji danes. Mi hočemo živeti v miru in delu ;n zgraditi nerazru-šijivo zvezo in prijateljstvo, ki sta nr.m potrebna.* Poljsko brigado sestavlja večinoma delavska mladina. češkos'ovaška mladina odpatovaia iz mladinske prage Brčko - Banoviči, 25. Tanjug, — Češkoslovaška mladinska delovna brigada je po enomesečnem delu zapustila mladinsko železniško progo. Ob njenem odhodu so priredili velik miting, katerega so se udeležile bolgarska, grška, madžarska in tržaška mladinska delovna brigada. Albanija ima polno pravico postati čbn ea ZN Pariz, 25. .AFP. — «Staltšče, ki ga je zavzemala Albanija med vojno, j: daje popolno pravico, da postane članica ZN, da prisostvuje mirovni konferenci 21 držav in zahteva reparacije od Italije*, je izjavil tisku Kahreman Ylli, opol-nomočeni nrinister jn izredni poslanik Albanije v Parizu. Omenil je, da je Albanija že zaprosila, da jo sprejmejo med ZN, da se sme udeležiti mirovne konference in zahtevala izplačilo 3 milijard zlatih frankov na račun reparac'j. Turška svoboda Carigrad, 25. AFP. — Vojaško poveljstvo je pri objavi obsednega stanja v carigrajski pokraj ni izjavilo, da bo pedvzelo vse potrebna mere proti listom, ki bi sumniči)! o veljavnosti volitev. Politični krogi imajo to izjavo za dejansko uli ni te v svobode tiska v Carigradu, kjer izhaja večina listov. Glavni tajnik konfederacije dela odpotuje v Grčiji Pariz, 25. AFP. — Leon Jouhaux, glavni tajnik splošne konfederacije dela jn podpredsed. svetovne sind. federacije, bo odpotoval z letalom v Atene. Po poročilih grških sindikalnih voditeljev v Grčiji ne spoštujejo syedikalne svoboščine in grška vlada kani ukiniti sedanjo sindikalno ureditev in vzpostaviti zakonodajo, k; je b;la uvedena pod diktaturo Motaxasa. Toda grška vlada je priznala v aprilu zakonitost kongresa grških sindikalistov, kateremu so prisostvovali tudi predstavniki ruskih, angleških in francoslt h sindikalnih organizacij. Francoski sindikalistični voditelj se namerava ustaviti v Rimu in stopiti tam v stik s predstavniki italijanske glavne konfederacije dela. 1 ' *’ 'i.<> Zahteve Iranskih sindikatov Teheran, 25. Tass. — Iranski časopisi javljajo, da se je udelež-lo 80.000 oseb protestnega zborovanja proti Francovemu fašističnemu režimu. Zborovanje so sklicali iranski sindikati. V svoji resoluciji zahtevajo udeleženci zborovanja, r.aj varnostni svet nemudoma sklene prekiniti odnešaje s Francovo vlado po ZN. Resolucija izraža oster protest preti samovolji agentov anglo-iranske petrolejske družbe v Huzistanu in zahteva: kaznovanje odgovornih za umor delavcev v Huzistanu in Semnanu; ustavitev sabotaže na železniških progah in s provokacijami proti sindika-tom; prepoved vmešavanja agentov anglo-iranske petrolejske družbe v notranje-politične zadeve Irana. Zborovanja so se udeležTi tudi s n-dikati iz Azerbcjdžana, Kuzistana, Ispahana in ostalih iranskih pokrajin. Stavka v Indiji New Delhi, 25. Tass. — Sindikati, ki štejejo 399.000 delavcev, so se udeležili splošne stavke, ki je trajala 24 ur i,n h kateri jih je pozval bombayski pokrajinski odbor kongresa indijskih sindikatov, da pokažejo svojo solidarnost z nameščenci pošte, telegrafa in telefona, ki stavkajo. Vse telefonske In telegrafske zveze so bile v Bom-bayu pretrgane. V 23 tekstilnih tovarnah je delalo samo 20% delavcev. Glavna tržišča v mestu so bila zaprta in pouk je bil prekinjen na mnogih šolah in zavodih, ker so se učenci priključili stavkujočim. Tudi avtobusni in tramvajski promet ja bil ustavljen. Angleški policaji in vojaki so patruljirali ves dah po mestu. Na velikem zborovanju so stavkujoči sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo, naj vlada ugodi upravičenim zahtevam poštno - telegrafsko - telefonskih uslužbencev. Telegrafisti jz Agrija, Mirsapocra in Benaresa so proglasili stavko, kateri se je pridru- Z lo tudi tehnično osobje. V galu stavka 25.000 pcštno-telegrtt sko-ielefonekih uslužbencev. ni promet je bil prekinjen tudi Calcutti,- ki je odpošilja!0- dnevt4 okoli milijon pisem. Slavke v Ilalili Bari, 25. AFP. — Delavski ne®J ri se nadaljujejo v Puliji in v Taranto je F1, do incidentov, vaseh province -------------- - . ker'so manifest*® skušali s silo vdreti v javne be, potem ko so preglasili stavko.iV Barlctt; so baje žup00 občinski' svetnik; dali ostavke n ti \ lito } svoja mesta zaradi\stavkd*!n 1 pridružil: delavstvu vv znaki s0®® nami: v , Milan, 25.'AFP. — jV Milan" t osebje hotelov, restavracij,, in kavarn, k; ,se je pridružilo * ki natakarjev in sobarjev,'.01”^ hod Jo ^v povorki po mestu , zorstvom policije. Razbili ^ Sip v trgovinah, toda\n;hče, ® canjen. ■ Nasilstva poljskih\voia^ , . * Italiji v j* Rim,25.1 AFP. - . Pri .incid^ do katerih' je prišlo mediPOU6 vojaki in pasanti, jo bila ubita “3 ka deklica, kakih 20 osob bilo ranjenih kakor poroča * naie d’Italia». .U. Streli so prihajali z in iz Neaplja so poklicali PoIia ojačen ja, da so vzpostavila r Motorizirane patrulje ^r0 , « mestu in vojaštvo mora v00 svojih kasarnah. Lie v Koperahagtfjj Kopenhagcn, 25. AFR — 1 * Lie, glavni tajnik ZN, je na £ vratku iz Moskve prispel V penhagen. 50 milijonov za obnovo Baos^ Beograd, 25. Tanjug. — odbor ljudskega mestnega ^ Beograda je odobril kredit l jonov dinarjev za obnovo n' Vsota bb služila za popravi)!® obnovo in preureditev Par^j (j čiščenje ruševin, pozidavo zv preureditev terena. kratke TEHERAN. Pahlevi je danes prispela * * j, lom v Teheran na Moskve. BRATISLAVA. — Češko radio sporoča, da je bil sporazum med madžarsko i® ^ Princesa slovaško komisijo. Sporazui* -. .... . neV r ga 6 tečk in ureia preselita rivalstva iz obeh držav. c* | misija sa bo sestala 5. avg Madžarskem. SpohJonJlcL u\ o&jcdttJi Prireditve, predavanja in sestanki KULTURNI KROŽEK «R. RI-NALDT* v TRSTU. Godba na pihala tega kulturnega krožka bo jutri 27. t. m. ob 21. uri priredila koncert na vr.u gostilne »Jadran* na trgu Sv. Jakoba. KULTURNI KROŽEK »E. DU-GOUN* GOSTILNA »NEBESA* V TRSTU. 28. t. m. cb 17. uri priredi mladina tega kro-ka zabavni večer. Srečolov, igre, ples, bar. Sprejemajo se prostovoljni prispevki. PEVOVODSKI TEČAJ V TRSTU. Tikaški okrožni odbor Prosvetno zveze namerava 'ze prihodnji mesec prič-ti z večernim tečajem za pevovodje. Pouk bi se predvidoma vršil dvakrat ali trikrat tedensko in bi bil namenjen tako začetnikom, kakor tudi že delujočim pevovodjem. Radi tega bodo obiskovalca tečaja razdelili v dve ali tudi več skupin. Za določitev učnega načrta, kakor tudi urnika bo odbor upoteval želje in predloge obiskovalcev samih. Zato naj vsi eni, ki žele obiskovati tečaj, v svoji prijavi poleg svojrga imena navedejo cv. glasbeno znanje, dosedanje delovanje, avoje bivališče in želje glede urnika. Pismene ali ustmene prijave sprej:ma Prosvetna zveza, Carducci 6, III. Sclstvo Izgubljeno Tov. Fulvia Bertoli je d®epri9 m. zvečer zgubila v ulici Trstu listnico z dokument--«) jo najde, naj jo prinese v našega lista. IZPITI PRIVATISTOV CEZ 5. RAZRED OSNOVNIH SOL Sporoča se vsem prizadetim, da je višje šolsko nadzorništvo za Gorico tme-novalo posebno komisijo za izpite privatistov čez 5. ranred osnovnih šol. Ti izpiti se bodo prlčelj dne 29. t. m. ob 8. uri v prostorih deške csnovne šole v ulici Crooe. Tozadevne prošnje na navadnem papirju, opremljene s krstnim listom in 'potrdilom o cepljenju koz je vložiti začasno pri šolskem vodstvu, ulica Croce, ali pa jih najkasneje prinesti s seboj na dan izp ta. U-čencem, ki bodo dovršili, Izpit z zadostnim uspehom, se bedo izdala uradna izpričevala. Enotni sindikati in zadruge KMETIJSKA. NABAVLAI.NA IN PRODAJNA ZADRUGA Z O. J. V TRSTU vabt širši upravni odbor in nadzorstvo na s;jo, ki bo v nedeljo 28. t. m. ob 9. uri zjutraj v ulici Imbriani 5, I. Poleg tega javlja tudi, da Ima v razprodaji otrobe in ajdo. OBVESTILO. Danes ob 19. uri bo v ulici Imtriani 5 običajna 11 dnevna seja sveh r;ferentov za tisk in propagando pri strokovnih dt-rek.ivnih svetih in pri tovarniških odborih. SINDIKAT OBČINSKIH DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV. Vse nameščence ACEGAT-a, k; so organizirani v sindikatu, vabimo na skupščino, ki bo v ponedeljek 29. t. m. ob 9.30 za prvi turnus in ob 17.30 za vse ostale na sedežu sindikata kemične stroke v ulici Con-ti 11. Na dnevom redu je razpravljanj; o zelo važnih vprašanjih. SOLSKA ZABAVALISCA. S prvim avgustom otvori Zavezniška uprava v Gorici tudi 2 slovenski šolski zabavalUčl za šolske otroke, v katerih bo približno 350 brezplačnih mest. Sedež teh zabava-lišč bosta bjlskl poslopji: Šolski dom, za gorenji del mesta in Mali dom, za spodnji del mesta. Pri vsakem sedežu bosta dva oddelka: de-č.ti in dekliški. Otroci bodo imeli skršno ln v;sče nadzorstvo. Zoba-vališče ima namen otroke zaposliti z igrami, izleti, telovadbo, petjem, dramatiko, ustmenimi jczlkovplmi vajami t:r higijensko nego. Otroci bodo imeli svoja zbiral.šča večinoma na prostem da bodo imeli tako možnost vsestranske okrepitve. Dobivali bodo predjužnik, kosilo ln malo tužino. Prihajali bodo v za-bavaliJie ob 8. in sa vračali domov okrog 18. ure. Starši, ki ž;le poslati svoje otroke v ta zabavališča, so naprošenl, da jih prijavijo č!m-prejo pri ČMsklh vodstvih v ulici Croce in ulici Randacclo. Uradne ure od 8. do 12. vsak dan. Izleti SINDIKAT PAZNIKOV javlja, da bo jutri ob 19.30 v ulici Imbriani sestanek dlrektlvnega sveta zaradi važnih sporočil. SINDIKAT TEKSTILNE IN OBLAČILNE STROKE Javlja, da bo danss cb 19.30 v ulici Imbriani sestanek dlrektlvnega sveta. SLOV. PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU priredi v nedeljo 28. t. m. izlet v kra.*:o jamo »Dimnico* v Slivjah pri Htrpeljah - Kozini, ki bo za to priliko razsvetljena. To bo za SPD v Trstu prvi obisk jams po društveni cbnovl. Odhod ob 5. url zjutraj iz trga Garibaldi pei preko Rocola. Večji del poti s kamionom od Peska preko Her-pelj-Kozine do MarkovJčine. Prebrana Delitev koruzne moke za mesto. Danes 26. t. m. todo delitev po 1000 gr koruzne moko na oe-sbo razširili na skupino XVI. Dne 31. t. m. bo delitev zaključsna. Cena 20 lir kg. Flzkultura ZVEZA DRUŠTEV ZA J1' NO VZGOJO ZA PRIMOŽ jfi’ TRST sporoča vsem svoju11^ štvom, odsekom, članom ki s; zanimajo za razvoj ^ vzgoje, da je njeno služben® lo priloga Vestnika ®*ovenS,«*,^ svetne zveze «Telesna vzg0) tere 1. J.cvilka je izšla 16- , f zen drugega gradiva je izs<3-številki tudi razpis «Vselju peteroboja*. V italijanskem ^ se bodo službena sporočila P pr ae ir-juvj 5iubu,uu p, vala v tedniku «11 Progres®0 ' v - j., m— že do sedaj kazal veliko raZteK)(l nje za naše delo na poljn vzgoje. Dobra arca Godbeno društvo iz ..............nfldlih ruje 1000 lir za sirote padi'** 20 nov. jjf® Tcv. Bubnič Matija !* Vernlells 594, (partizana*!*^ daruje za sirote padlih P3* 1000 lir. Prisrčna hvala! ^ F Ob pogrebu tov. Gašper‘'- jifjJ žeta so pogrebci v Solltann.V«Jj> med seboj 1300 lir za °tr," iri*? čitni.Ve kolonije. NajleP^. vsem plemenitim darova Odg. urednik DUSAIJ Poizvedb®,, ij! KORDA‘ROM AN, roj- 1 rij F v Škofiji drugi l\. 302, ° v tizanih na komandi m5SrilCev borku ujet od domob1' ^ v borku ujet ca aon* , n v s 1944, v septembru odpelJ 0 re v Ribnici, kasneje v KW ,. in na Jesenice. Edo^^, gK®^* njem, naj javi Korda druga št. 302. umri t0,r' + Dne 25. VII. j® ur . JOŽE ZUSTl* ,1 Pogreb dragega polC°KoP® '] 28. t. m. ob 18. url na P , n« Opčinah, Žalujoča soprog® o-*1 sest:a MARlJ^ . sorodnik*- POSESTVO S . prodam. Turk Marija, Sežan^ ^ V nedeljo dne 29 t. m. priredi pl TO p o Z. A. M. J. K. v BAZOVICI ILLU HO ==-— Igra orkester nVeseli veier** iz Se*«0®*