iz raziskav
MARKO JAKLIČ*
Odnosi med podjetji z vidika tržne strukture gospodarstva
Poudarjanje protimonopolnc politike v primeru, ko govorimo o tržni strukturi v majhnem gospodarstvu, ni primerno. V majhnih gospodarstvih načeloma nastajajo problemi zaradi monopolnega obnašanja le v sektorjih, ki producirajo predvsem ali samo za domači trg (kmetijstvo, storitve, ki ne gredo v mednarodno menjavo, monopoli za električno energijo, transport idr.). Poslovanje v teh sektorjih bi moralo biti v Sloveniji pod javnim oziroma državnim nadzorstvom.'
Oblika kooperacije, o kateri govori neoklasična teorija in bi jo bilo treba urediti s protimonopolno zakonodajo, so karteli. ki povzročajo naraščanje cen. omejujejo produkcijo in zmanjšujejo inovacije. Vendar kako lahko potem pojasnimo hkraten obstoj nepopolne konkurence, kartelov in navideznih kartelov na Japonskem z rastočim, inovativnim in neinflacijskim gospodarstvom.1 Soobstoj nepopolne konkurence in gospodarske rasti pa ni paradoks za Schumpetrovo teorijo.'
Za Josepha Schumpetra ni trg. ampak podjetje tisto, ki zahteva osrednje mesto, in »konkurenca, ki izhaja iz novih dobrin, nove tehnologije, novih virov ponudbe, nove oblike organizacije.« tista, »ki določa bogastvo narodov« (Schumpeter, 1947. str. 84).
Po tržni strukturi in poslovnem obnašanju podjetij je za Slovenijo obetavnejše proučevanje, kakšni naj bi bili najbolj zaželeni odnosi med podjetji, da bi jim uspelo v mednarodni konkurenci. S tem je povezano vprašanje, ali naj se Slovenija opre na razvoj velikih ali majhnih podjetij, ki ga obravnavamo v prvem delu tega članka.' V drugem delu govorimo o industrijskih mrežah oziroma odnosih med podjetji kot o primernejšem vprašanju za razpravo o tržni strukturi v majhnem gospodarstvu. V tretjem delu govorimo o konkurenci in nastajanju novih podjetij kot o nepogrešljivih elementih zdrave tržne strukture.
* Dr. Marko Jaklič, docent na Ekonomski fakulteti v LjuMtani
1 Zelo zanimiv jc primer cen kmetijskih izdelkov v Avstriji. kjer razprave o ccnah in njihovo določanje temeljijo na načelih demokratičnega korporativuma Vet o konccptu demokratičnega korporativizma tk"t Jaklič. 1993.
' Slabe izkušnic s karteli v nekaterih maihnth državah, na primer v Švici in Avstriji- kaie|o. da jc treba dejavnost kartelov kljuh vsemu pazljivo spremljati in jih s pragmatično zakonodajo tudi nadzirali. To je le poscbei pomembno v primerih, kier tudi liberalen odnos do mednarodnt"trgovinc ni zadostno jamstvo, da karteli ne N neupravičeno zvtievali cene.
; Več o Schumpctru z danasntega vidika glej Samucls. 19X5. str. 60-119. Teorije »nove konkurence* sc teoretično opirajo na delo Josepha Schumpetra Glej na primer Best. 199« in Piore. Sabcl. I9K4.
4 Za preteklo tržno strukturo v Sloveniji jc bilo značilno pomanjkanje malih in srcdnic velikih podjetij V zadnjih letih sc jc «evilo malih in srednje velikih podjctti povečalo, itcvilo velikih podjctii pa zman|tak> (Institut za makroekonomske analize in razvoj. Primerjalni prikazi osnovnih finančnih rezultatov gospodarstva Slovcniie glede na velikost podjetij. 1992. «r. 20).
655
Teorija in praksa, let. 31. it. 7-«. Lfubljana 1994
Velika ali majhna podjetja
Rothwell takole sklene svojo raziskavo o velikih in malih podjetjih (Rothwell. 1989. str. 51-64):
1.	Prednost v inovacijah ni jasno povezana ne z velikimi ne z malimi podjetji.
2.	Prednosti malih podjetij so predvsem vedenjske, prednosti velikih podjetij pa zlasti materialne. Mala podjetja naj bi bila prožnejša od velikih podjetij glede na spremembe v tržnem povpraševanju, le posebej tam. kjer se mala podjetja povezujejo v mreže. Fleksibilnosti v zaposlovanju glede 1) na dolžino delovnega časa in delovnih razmer. 2) manjšega zunanjega nadzora nad malimi podjetji. 3) večje potencialne participacije delovne sile pri oblikovanju tržne strategije podjetja. Strategijo tržnih niš. ki se najpogosteje povezujejo z malimi podjetji, lahko uporabljajo tako velika kot mala podjetja. Vendar je ta strategija še najučinkovitejša v večjih podjetjih, kjer je povezana z ekonomijo obsega in strategijo diferenciacije (Rugman. Verbeke. 1990. str. 140).
3.	V industrializiranem svetu se je v 20. stoletju velikost sektorja malih podjetij v glavnem zmanjševala (merjeno z deležem celotne zaposlitve v podjetjih z manj kot 100 zaposlenimi). Okoli leta 1970 pa se je ta trend obrnil. Delež zaposlenih v malih podjetjih je začel naraščati. Če pri presojanju upoštevamo še male enote velikih podjetij, je težnja k produkciji malega obsega še izrazitejša (Howard. 1990, str. 89). Najpomembnejši dejavniki, ki prispevajo k povečevanju aktivnosti malih podjetij v Evropi v zadnjem desetletju, so: 1) narava tehnologij, ki se pojavljajo. 2) dostop do večje količine rizičnega kapitala in 3) pojav novega podjetniškega duha v Evropi.'
4.	Mala in velika podjetja niso izolirana ena od drugih. Proučevanje vloge malih in velikih pri inovacijah v industriji in pri rasti mora biti dinamično. Njihova relativna vloga se lahko med ciklom v industriji zelo spreminja." V razvitem svetu lahko opazujemo dinamiko sodelovanja med malimi in velikimi podjetji, kjer mala podjetja oskrbujejo velika podjetja z najbolj dovršenim tehničnim znanjem in odkritji, velika podjetja pa imajo sredstva za njihov razvoj, produkcijo in trženje.
Komplementarnost velikih in malih podjetij poudarja potrebo, da ne opazujemo le velikih ali malih podjetij, ampak odnose med njimi. Iz mnogih študij držav izhaja, da je za majhne države običajno, da nekaj velikih podjetij ustvari velik delež dodane vrednosti ter izvoza, zaposluje velik delež delovne sile in hkrati omogoča obstoj velikega števila malih podjetij, ki so dobavitelji velikih podjetij.' Ali obstaja alternativa za takšno organizacijo industrije? Naša teza je. da velikost podjetij ni najpomembnejše vprašanje. Pomembnejša je sposobnost gradnje učinkovito organiziranih mrež. ki bodo dovolj velike in učinkovite za konkuriranje na mednarodnih trgih, ter sposobnost oziroma zmožnost enakopravnega oblikovanja strateških povezav s tujimi najuspešnejšimi producenti.
' V Veliki Britaniji ru primer so podjetja, ki zaposlujejo manj k« 2(1 ljudi, v obdobju 1985-89 ustvarila priNiino milijon delovnih mest. kar je vet kot dvakrat toliko, kol so jih ustvarila vetja podictja (Banleti. Uvalic. 1992. sir. 18). Vendar lo ni zmanjialo konkurenčnega zaostajanja Velike Bntani|c v primeriavi z drugimi drtavami Iz tega hi lahko sklepali, da so velika podjetja potrebna in tudi lisla. ki v Veliki Britaniji ne poslujejo dobro.
6 V Evropi se v zadnjem ¿asu iiri sistem »outsourcinga«. ko velika podjetja namesto lastne proizvodnje tttejo uitnkovite manjic dobavitelic. po drugi strani pa velika pod)et|a zmanjkujejo itevilo svojih dobaviteljev in ohranjajo le najučinkovitejše oziroma najkakovostnejše ter naioenejfc dobavitelje.
' Več o tem glej Jaki* 1993. str. 1(18-10 in Hilpcrt. 1991. str. 13.
656
Industrijske mreže
V	skladu s tradicionalnim razmišljanjem so velika podjetja učinkovita, a v določeni meri toga. mala podjetja pa so prilagodljivejša. vendar nestabilna. Tehnološki in gospodarski razvoj omogočata novo obliko organizacije, ki združuje odlike obeh. V novem organizacijskem modelu ni pomembna velikost podjetja, ampak kakovost poslovnih odnosov, ki združuje podjetja med seboj. Ključna enota produkcije ni več individualno podjetje, temveč decentralizirana mreža podjetij. Včasih so te mreže sestavljene iz vertikalnih povezav, ki združujejo male dobavitelje z velikimi končnimi producenti. V drugih primerih so povezave horizontalne in povezujejo številna bolj ali manj enakovredna manjša podjetja. V obeh primerih mreže sledijo logiki ravnotežja med hkratnim sodelovanjem in konkurenco med podjetji v mreži.
Študija ILO obravnava dve vrsti mrež, in sicer t. i. »kraljestva« in »republike« (Sengenberger. Loverman. Piore. 1990). Ta dva modela se medsebojno ne izključujeta. Isto podjetje lahko v določenem časovnem obdobju prihaja iz enega v drug model ali pa lahko celo pripada obema hkrati. Možne so tudi hibridne oblike obeh tipov mrež.
1.	»Kraljestvo« je mrežna povezava, ko velika korporacija povezuje manjša podjetja v vertikalno verigo dobaviteljev pod strateškim vodstvom velikega podjetja (na primer japonski sistem skupin dobaviteljev).
V	Sloveniji lahko upravičeno pričakujemo, da bo v prihodnosti določena produkcija temeljila na »kraljevskem« tipu organizacijskih povezav med podjetji, kjer bo strateško vodstvo zagotavljalo veliko, verjetno domače ali tuje multinacionalno podjetje." V skladu s konceptom strateškega usmerjanja slovenskega gospodarstva bi morala vlada dajati določeno podporo tudi takšnemu tipu povezovanja."
2.	»Republike« združujejo med seboj mala. visoko specializirana podjetja v horizontalno mrežo, kjer ne prevladuje nobeno podjetje. »Republike« torej povezujejo producente. ki sodelujejo pri produkciji končnih komponent in končnih izdelkov ali samostojno delujejo v podobni produkciji. Strateškega vodstva ne zagotavlja eno veliko podjetje, ampak posrednik, po navadi javna ali zasebna ustanova, ki opravlja storitve in omogoča sodelovanje, česar po navadi zasebno podjetje ne more opraviti samo. Klasičen zgled modela »republike« so evropska industrijska okrožja.'" V Italiji. Nemčiji in na Danskem celotne regije razvijajo uspešne produkcijske sektorje, ki temeljijo na takšnem mrežnem modelu. Ko govorimo o možnih industrijskih mrežah malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, je treba poudariti, da se običajno ne oblikujejo »avtomatično« na podlagi tržnih sil in da je vladna podpora ključnega pomena pri razvijanju evropskih industrijskih okolišev. Država je z opogumljanjem in spodbudami lahko katalizator za nastanek mrež v obliki industrijskih in tehnoloških parkov ter konzorcijev. vse dokler ni ta koncept intemaliziran.
Slovenska vlada mora pospeševati učinkovite povezave med malimi podjetji
" Gospodarska kriza in privatizacija bosta verjetno ic zmanitevali itcvilo velikih podjetij oziroma vplivali na proccs dczinteyracitc velikih podjetij v Sloveniji. Z vidika oblikovanja novih mrvi je lahko to tudi pozitiven proces, če se bodo mrežne povezave na novih tcmeltih zpodile dovoli kmalu. Izkuinte namreč kažejo. da se velika podjetja, ki se želijo mrežno organizirati, zaradi ncidnovti kulture v podjetiu niso sposobna organizirati na nov rutin in se pogosto vračajo k staremu načinu vertikalnega povezovanja (The Economist. Why Networks May Fail. 1992. vtr. 73). Zato je doMcm dezintegracija podietij v prvem koraku najbrž nujna.
" Vei o konceptu vtrateikcga inmcnania gospodarstva glei JakM. I993. ,u Dober pregled tega pojava najdemo v Hatch. I9HX.
657
Tcorita tn praksa, let. 31. 41.7-K. Ljubliana 1994
tudi z dajanjem davčnih spodbud in subvencij organizacijam, ki bi povezovale mala podjetja, razvijale posredništvo in ponujale funkcionalne storitve malim podjetjem. Vlada mora pomagati pri vertikalni organizaciji storitev teh organizacij, kar je značilno za mnoge italijanske in danske centre, namesto horizontalne organizacije, kjer marketinške storitve opravlja ena organizacija, tehnološke druga in finančne storitve tretja organizacija. Obstajati mora eno samo mesto za določen sektor, ki razvije kritično maso znanja in sposobnosti ter ima podatkovno bazo za primerno pomoč temu sektorju. Te storitve so specifične za različne sektorje, kajti razvoj, izzivi in priložnosti so različni po področjih. Zaradi hitrejšega zaznavanja sprememb, še posebej na sorodnih in podpirajočih področjih, mreženje zahteva tudi medsektohko sodelovanje na podlagi medsektorske informacijske baze. ki naj povezuje posamezne centre. Centri morajo delovati tako. da zagotavljajo zadostne informacije podjetjem, ki morajo samostojno razviti razvojne sposobnosti. Bistvenega pomena je. da podjetja ohranijo in razvijajo razvojno in podjetniško samostojnost in ne postanejo odvisna od zunanjih virov ustvarjalnosti oziroma ne postanejo klienti javnih institucij. Centri za kolektivne storitve morajo torej zagotoviti ustrezne informacije. Praktična uporaba teh informacij pa je v domeni vsakega podjetja posebej.
V končni fazi bodo morali biti programi samostojni in spodbude za nadaljnje delovanje bodo morala dati podjetja. Država naj da podporo, zagotavlja izobraževanje, spodbude, osnovno in splošno raziskovanje, informacije o tehnologijah in trgih, spodbude in informacije o možnem sodelovanju v tujih mrežah ter svetovalne in posredniške storitve."
3. Poleg čistih oblik najdemo tudi hibrid med obema tipoma mrežnih povezav podjetij. Za podjetja iz teh mrež so značilne močne horizontalne medsebojne povezave, ki so precej podobne tistim v t. i. »republikah«. Poleg tega se podobno kot v primeru »kraljestev« ta podjetja povezujejo z velikimi podjetji. Vendar v nobenem primeru ta velika podjetja ne prevladujejo v mreži. V resnici se v mnogih primerih dogaja ravno nasprotno (Howard. 1990. str. 102).
Najbolj znan zgled hibridne mreže je Silicijeva dolina v ZDA. Podobno kot za zgled japonskih dobaviteljskih mrež in evropskih industrijskih okrožij tudi za zgled Silicijeve doline velja, da je med podjetji ob sodelovanju tudi velika konkurenca. V Sicilijevi dolini država ne igra takšne vloge, kakršno poznamo iz zgledov Japonske ali Italije. Kljub temu tudi tam obstajajo ustanove, kot so Stanfordska univerza, trgovinska združenja, lokalne poslovne skupnosti, skladi rizičnega kapitala in specializirane svetovalne ter raziskovalne organizacije, ki s svojimi storitvami držijo skupaj mrežo podjetij v Silicijevi dolini.
Jasno je. da lahko tudi v Sloveniji zasnova mrež podjetij potencialno zagotovi malim in srednje velikim podjetjem moč za konkurenčni nastop na svetovnih trgih. Vendar bi vsako pretiravanje in napačno razumevanje te zasnove lahko pomenili posredno prepričevanje podjetij, da ostajajo mala. kar ni vedno tudi smotrno. Po drugi strani lahko napačno razumevanje in udejanjanje zasnove mrež pomeni nevarnost združevanja po sili. V končni fazi morajo podjetja samostojno sprejeti
11 Oh maihnem slovenskem (tospodarstvu |e zelo pomembno, kako bodo slovenska podjetia oblikovala mreže & tujimi malimi in tudi muilinaoonalmmi podjetji (Večo rem plct Jaklič. IV9.?. sir ISS-V4I Tc zveze lahko zagotovijo sredstva in dostop do plobalnih trpov. ustvarijo zunanie pritiske na konkurenčno poUovante in pnpomorero k uvedbi nuiholitih mednarodnih proizvodnih in poslovnih postopkov.
658
vse mrežne odločitve. Če podjetja niso zainteresirana za sodelovanje, jih država v to ne sme siliti.
V Sloveniji ne bi smeli slediti načelu »majhno je lepo« in »veliko je slabo«. Podpirati je treba vse vrste povezav, ki pomenijo povečevanje učinkovitosti, pa naj bo to združevanje podjetij v večja podjetja, sodelovanje med malimi in velikimi podjetji ali pa združevanje malih podjetij v industrijska okrožja. Vlada naj ne odloča o organizaciji. K nastanku je treba spodbujati inovativne. učinkovite in dinamične medpodjetniške dejavnosti. Ne nazadnje mrežno povezovanje zahteva tudi velike spremembe v vodenju podjetij.
Zasnova sinergičnega prepletanja med strategijami podjetij in specifično industrijsko politiko je lahko v veliko pomoč. Nekatera uspešna podjetja bodo zrasla, druga bodo ostala majhna, kar ni problem, če je to z vidika značilnosti posamezne industrijske dejavnosti najučinkovitejše. Upati je. da bomo imeli v Sloveniji v prihodnosti mednarodno uspešna velika podjetja, celo srednje velike mul-tinacionalke in uspešna mala podjetja, organizirana v slovenske in mednarodne mreže podjetij.
Konkurenca in naslajanje novih podjetij
Močna konkurenca je pomembna za nastanek ekonomsko močne industrije. Preveč ali premalo konkurence namreč privede do šibkih ekonomskih rezultatov, za katere sta značilni neučinkovitost in neinovativnost (Lawrence. 1987. str. 102). Odprt domač trg v povezavi z mednarodno strateško usmeritvijo gospodarstva lahko deloma nadomesti pomanjkanje konkurentov v majhni državi. Kljub temu je močna domača konkurenca neprecenljivo bogastvo (Porter. 1990) str. 210.
Specifična industrijska politika v Sloveniji mora ustvarjati razmere, ki bodo omogočale nastanek novih podjetij in njihov vstop na trg. Izobražena delovna sila. podjetniške ideje in dostop do rizičnega kapital so nujni, vendar ne tudi zadostni pogoji za nastanek novih podjetij. Obstajati mora tudi razvita podjetniška infrastruktura. ki ustreza (potencialnim) podjetnikom v majhnem gospodarstvu, in sicer v obliki specifičnih poslovnih storitev, predvsem povezanih z mednarodnim trženjem. sprejemanjem nove tehnologije in medpodjetniškim sodelovanjem. Brez ustrezne infrastrukture bodo mala in srednje velika podjetja, ki bodo sama nastopala na svetovnem trgu. v dokaj neugodnem konkurenčnem položaju. Kot smo videli, industrijske mreže ne pomenijo le sodelovanja, ampak tudi konkurenco med podjetji v obliki tekme, da bi podjetje postalo del uspešne mreže ali da bi postalo dobavitelj uspešnemu večjemu podjetju.1-'
Porter je v svoji raziskavi ugotovil, da je aktivno nastajanje novih konkurentov v industriji temeljni pogoj za mednarodno uspešno produkcijo (Porter. 1990. str. 122). Nova podjetja nastajajo po dveh temeljnih načinih. Eden je nastajanje popol-
'* Tudi mreže podfctij imajo svoje probleme Ker veČina mrež vzpovtavlia bližnje in dolgoroinc povezave meti kupci. dobavitelji, pogodbeniki in dislribuioni. zelo hitro poslancjo I i. »stabilne mrcic*. kar lahko vodi do rigidmisti in zaslarcva-nja ustemj Cc na primer poslane dobavitelj ali pogodbenik izključno vezan na Glavno podjetje oziroma funkcioniranj cnc vame mreže, potem nicgova kakavov* m cena nisla vrt prevcncni na iirtem irpu Dobavitelj ali pogodbenik popivto povtanc tudi prcvcO specializiran in izgublja inovativni nabot Omenjena deptva so zelo nevarna za obsloj posameznega podiclia kol tudi za ohMoi celotne mrcic Zalo je zelo pomembno, da mreža ostane prilagodljiva in da podjetja sodelujejo tudi z drugimi mrežami oziroma podKUi Mnogi lako upozarf.no pred možnostjo. da ve mreža »premeni v -preživclo-obliko vertikalno povezanega podjetja. Drugi pa so prepričani. da bsidu ravno problemi, ki so povezani v strateškim uvmcrjanicm lakih mrež. privedli do ponovnega združevanj podjclii
659 Teorija in praksa, let. 31. U. 7-«. Ljubljana 1994
noma novih podjetij, pa naj bodo to t. i. podjetja spin-off. ki izhajajo iz obstoječih podjetij, ali pa so nova podjetja rezultat novih idej. ki prihajajo z raziskovalnega področja in univerze.
Ambiciozni zaposleni z novimi idejami, ki niso zadovoljni s stanjem v svojem podjetju, zapustijo to podjetje in velikokrat v bližini ustanovijo svoje podjetje. Eno podjetje spin-off po navadi spodbudi še druge. Eden od pokazateljev zdravja industrijskega okrožja je ravno stopnja nastajanja novih, še posebej podjetij spin-off." Podjetja povečujejo prilagodljivost celotnega industrijskega okoliša, ne da bi bila pri tem ogrožena celotna produkcijska veriga."
Poleg omenjenih mehanizmov nova podjetja nastajajo tudi z notranjo diver-zifikacijo obstoječih podjetij v ustanavljanje podružničnih podjetij ali z vstopanjem v nove produkcije."
Ustanavljanje novih podjetij je nujno za nadomeščanje zaposlitve delovne sile. ki se je sprostila iz propadlih podjetij. Če ni ustanavljanja novih podjetij, tudi ni možnosti za nova delovna mesta in delavci ter sindikati postanejo nezadovoljni in nepripravljeni za spremembe. Ob obilici delovne sile in upočasnjeni rasti plač so podjetja manj naklonjena vlaganju v izboljšanje delovne sile in povečanje storilnosti. Vlada je prisiljena v negativno industrijsko politiko, ki kratkoročno ohranjajo delovna mesta na račun dolgoročnih konkurenčnih prednosti.
Domača konkurenca tudi pomaga pri preprečevanju nekaterih možnih pomanjkljivosti industrijske politike. Močna skupina domačih konkurentov ovira tiste oblike državne intervencije, ki dušijo inovacije ali krhajo konkurenco. Konkurenca med domačimi podjetji ohranja »poštenost« pri prejemanju državne podpore. Hkrati prisotnost konkurentov omogoča konstruktiv-nejše oblike državne podpore, ki pomagajo celotni industriji, kot so pomoč pri odpiranju tujih trgov in naložbe v specializirane produkcijske faktorje.
Sklep
V članku smo skušali pokazati, da je bolj kot protimonopolna zakonodaja, ki mora biti v majhni državi zelo pragmatična, še posebej za majhno gospodarstvo pomembno vprašanje medsebojne povezanosti podjetij z vidika njihove večje mednarodne konkurenčnosti. Pravilno vprašanje torej ni »veliko ali malo podjetje«, temveč kakšni naj bodo odnosi med podjetji v obliki različnih tipov industrijskih mrež. Pri tem morajo biti industrijske mreže tako velike, da bodo sposobne dosegati mednarodno konkurenčnost v posameznih delih produkcije in storitev. Prav zato je pomembno, da se slovenska podjetja enakopravno povezujejo v uspešne mednarodne industrijske mreže. Za konkurenco in zdravo tržno strukturo je poleg liberalnega odnosa do mednarodne trgovine potrebno učinkovito nastajanje novih domačih podjetij. Pri pospeševanju učinkovitih povezav med podjetji smo skušali opredeliti tudi vlogo države, pri čemer je pomembno, da so
" Ena od oblik podjetia spin-off |e I. i. >411(111-. ki jc ustanovljen s pomofjo obstote&pa potfeciM Pri tem k ptmux' naiveikral v obliki kreditnega ali lastniikcpt financiranja. posojania struicv. delitev naroČil ali dokončnih poeodh
" Ta proces jc podoben procesu -ropotania-. kot sta pa opisala Peter in Waterman, kur jc outilnosl odličnih podicuj -Ropotanje- pomeni oblikovani« tnaniiin skupin ljudi različnih funkcionalnih sposobnosti. ki skuiaio v nekem določenem Času retili neki problem (Peten. Waterman. 19X2. str 126).
" Zm podrobnejšo predstavitev razliCnth oblik naslajanja novih podietit tlet GiaouUi. Niikamp. Slojev. 19X9. sir.
86-9.
660
podjetja in ne država »zvezde« v tem procesu, ki mora temeljiti na posebnem strateškem usmerjanju majhnega gospodarstva.
VIRI
BARTl.LTT W . UVALlC. M . PuNIc Policy. Social S«unlv and Ihc IjhcMir Market in the Yugoslav Republics. Croatia am) Slovenia. EACES Trcnto Workshop. Mar« 1992. Unrvervtv of Trcnlo BEST. M . 1990. The New Competition. Cambridge: Politv Pre« ECONOMIST, 1992. Why Networks May Fail. 10. oktober. sir. 7J
GIAOUTZI. M . NIJKAMP. P.. STOREY. D. J.. IW) Small and Medium Siic Erocrpriscs and Regional Develop tnent. London: Routlendgc
HATCH. C. R . I9K*. Flexible Manutacluniw Network»: Cooperation (or Cumpciitrvcness in a Global Economv. Washington. 0. C: Corporation (or Enterprise Development
HILPERT. U.. ured.. 1991. State Policies and Techflo-lnduslrial Innovation. London: Routledgc HOWARD. R . I WO. Can Small Business Help Countries Compete!. Harvard Bum new Review. Nov -Dee JAKLlC. M 199?. Framework for the Supply-Side Economic Dccision-Making in Slovenia, doktofska discrt»d»a. Liubliana: F-konomska lakullcta
LAWRENCE. P R.. 19*7 Competition A Renewed Focus (or Industrial Policy. » Tee«. D. J., ured.. The Competition Challenge. Cambridge: Bai linger
Peters. T. J . Waterman. R. H- 19X2. In Search of Excellcncc: Lama (torn America * best-run companies. New York. Harper and Row
PIORE. M . SABEL. C.. 19*4. Tlie Second Industrial Divide. New York: Basic Books PORTER. M. E.. 1990. TGhc Competitive Advantage of Nations. New York: The Free Press ROTHWELL. R.. 19*9. Small Firms. Innovation and Industrial Change. Small Business Economics. I. str. il-64 RUGMAN. A. M . VERBEKE. A.. 199(1 Global Corporate Strategy and Trade Polles. London: Routlcdgc SAMUELS. W. J.. 19X5 A CntH|ue of Capitalism. Socialism, and Dcmoctacv. v Samuels. W J..Cue. R D Wilber. C. K . ured . Capitalism and Democracy Sehumpetcr Revisited. Indiana: University of Notre Dame Press SCHUMPETER. J.. 1947. Capitalism. Socialism and Democracy. New York: Harper and Row SF.NGENBERGER. W . LOVERMAN. G.. PIORE. M.. ured . 199(1 The Re-emergence of Small Enterprise: Industrial Restructuring in Industrialucd Economies. Geneva: ILO
ZAVOD ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ. 199: Pnmerialni prikaii osnovnih rmanfmh rc/u) tatov gospodarslsa Slovenijc gk'dc na vclikoa podielil. 1992
66 1 Tcoriia m praksa, let. JI. 7-*. Ljubljana 1994