Tina Bohak
Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo
»HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT
KONCERTNE PEVKE, ALTISTKE MARIJE BITENC SAMEC
Izvirni znanstveni èlanek / Original Scientific Article
Izvleèek
Altistko Marijo Bitenc Samec uvršèamo med najizrazitejše koncertne poustvarjalke 2.
pol. 20. stoletja. Poleg solistiène kariere je bila zelo dejavna kot komorna glasbenica, v 80.
letih je aktivno delovala tudi kot drubenokulturna delavka. Koncertni repertoar Marije
Bitenc Samec je obsegal baroène in operne arije, kantate, partizanske pesmi ter samospeve
slovenskih in tujih skladateljev. Kot cenjena umetnica je med drugim praizvedla
samospeve dr. Danila Švare, Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnjaka, Zvonimirja
Ciglièa in drugih. Koncertirala je po nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Belgiji, na
radiu in televiziji pa je razen v navedenih deelah nastopala še v Zahodni Nemèiji, Franciji
in Veliki Britaniji. Leta 1990 je kot pobudnica in organizatorka izpeljala postavitev
spomenika njenemu profesorju Juliju Betettu pred ljubljansko Opero. V prispevku elimo
dosedanja vedenja dopolniti, nadgraditi in strniti ter celovito predstaviti in ovrednotiti
ivljenje in delo Marije Bitenc Samec ter njen pomen za zgodovino slovenske glasbene
poustvarjalnosti, predvsem na podroèju koncertne poustvarjalnosti.
Kljuène besede: Marija Bitenc Samec, altistka, koncertna poustvarjalka, ivljenjska pot,
ustvarjalna pot
Abstract
“I want to become a singer” – The Life and Creative Path of the Concert Singer, Alto
Marija Bitenc Samec
Alto Marija Bitenc Samec is one of the most prominent concert performers in the second
half of the 20th century. Besides her solo career she was also very active as a chamber
musician. In 80s, Marija Bitenc Samec had been also actively working as a sociocultural
worker. The concert repertoire of Marija Bitenc Samec covered baroque and operatic
arias, cantatas, partisan songs and songs of Slovenian and foreign composers. As a
respected artist she performed lieds of dr. Danilo Švara, Lucijan Marija Škerjanc, Alojz
Srebotnjak, Zvonimir Cigliè and others for the very first time. She often recreated lieder of
Slovenian composers outside of our borders and so she helped carried the mother
language in various European countries. Her concerts took place from former Yugoslavia
through Austria, Italy to Belgium. She performed, besides previously mentioned
countries, also on radio and television in West Germany, France and in Great Britain. In
1990, she was the initiator and organizer of setting a monument of her professor Julij
Betetto in front of Ljubljana Opera House. In this article we wish to complete, upgrade,
consolidate and evaluate the life and work of Marija Bitenc Samec, as well as her
contribution to the history of Slovenian musical performances, especially in the field of
concert performances.
Keywords: Marija Bitenc Samec, alto, concert singer, life path, creative path
63
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
Marija Bitenc Samec se je rodila 12. julija 1932 v Ljubljani. Oèe Vinko Bitenc
(1895–1956) je bil znani slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in esperantist. Med njegova
najbolj prepoznavna dela sodita roman za odrasle z naslovom Sonène pege (1934) ter
lirièna pravljica z naslovom Zlati èeveljèki (1935), ki so jo priredili tudi za televizijsko
predvajanje. Obe deli sta bili izdani pri ljubljanski Vodnikovi drubi.1 Po prvi svetovni
vojni je študiral dramsko igro in reijo pri Avgusti Danilovi na ljubljanskem
konservatoriju, prav tako je imel solidno glasbeno izobrazbo – igral je citre in klavir.2 Mati
Adela, rojena Povalej, je bila sicer doma iz Celja, a se je po poroki leta 1929 preselila v
enodruinsko hišo v Vimarje (hišna številka 135). Tam je imela trgovino z mešanim
blagom ter skrbela za dom. Leta 1931 se je Vinku in Adeli rodil prvorojenec, sin Vinko
ml., ki je kmalu po porodu umrl, leto za tem pa hèi Marija, ki je kot edinka postala oèetova
ljubljenka. Kršèena je bila v upnijski cerkvi sv. Vida v Šentvidu nad Ljubljano kot Marija
Friderika, a svojega drugega imena ni nikoli uporabljala. Njena krstna botra je bila
Terezija Horvat iz Šiške, ki je stanovala v hiši na Remizi in sta jo z oèetom velikokrat
obiskala.3 Oèe Vinko, ki je bil tudi Marijin vzgojitelj in mentor, jo je v otroštvu
poimenoval z vzdevkom Minka oz. Minkica. Dobila ga je po oèetovi starejši sestri, ki je
umrla zaradi tuberkuloze.4 Tako ne èudi, da je leta 1935 pri Vodnikovi drubi izšla lirièna
pravljica z naslovom Zlati èeveljèki, in sicer z ilustracijami Janka Omahna, kjer je
protagonistko predstavljala ravno Minka.5 Osnovno šolo je Marija obiskovala v Šentvidu.
V otroštvu je sama in v duetu z oèetom rada prepevala. Kot je sama dejala, je e pri šestih
letih vedela, da bo pevka.6 Veèkrat sta hodila na sprehode in prav on ji je priblial ljubezen
do lepote, narave in kulturne dedišèine.7 Oèe je zelo zgodaj opazil Marijino nadarjenost za
glasbo in ji odprl vrata v svet umetnosti, glasbe in knjievnosti.8 Uèil jo je slovenskih
narodnih pesmi, kot npr. Zabuèale gore, Gor èez izaro, Ko ptièica sem pevala in druge.9
Bitenc Samec se spominja, da so slovenske narodne pesmi prav zaradi oèeta pustile
poseben peèat v njenem ivljenju. V osnovni šoli je imela poseben zvezek, v katerega je
med drugim v spisu Kaj bom postala kot tretješolka zapisala: »Zazrla sem se globoko v
umetniško ivljenje. Spoznala sem, da je najlepše, èe lahko zapoješ kakšno lepo operno
arijo. Ne vem, ali sem tragiko tako zelo vzljubila zato, ker sem tudi sama tako zelo
tragièna. […] Hoèem, èe bo le mogoèe, postati pevka. S tem zakljuèujem svoj spis. Minka
Bitenc, 3. r.«10 Otroška srèna elja se je Mariji v prihodnjih letih izpolnila v vsej polnosti.
Med drugo svetovno vojno je oèe zaradi svojega poklica doivel marsikatero bridko
izkušnjo in posledièno z njim tudi vsa njegova druina. Med nemško okupacijo je bil
64
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
1 Marjeta ebovec, »Knjievnik, ki je kopal strelske jarke«, Sobotna priloga Dela 58/164 (2016), 23.
Dostopno na: http://www.delo.si/sobotna/knjizevnik-ki-je-kopal-strelske-jarke.html, obiskano 16. 12.
2016.
2 Prav tam.
3 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
4 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
5 Leta 2009 je pravljico Zlati èeveljèki z izvirnimi ilustracijami ponatisnila Mohorjeva druba. Pravljico so
prav tako uprizorili kot baletno predstavo za otroke in jo od leta 1983 veèkrat predvajali na RTV
Slovenija. ebovec, »Knjievnik, ki je kopal strelske jarke«, prav tam.
6 Nada Kirbiš in Dušica Herman, »Marija Bitenc – Samèeva«, Pepita (november 1997), 68.
7 Prav tam, 66.
8 Prav tam, 67.
9 Prav tam.
10 M. Stante, »Marija Bitenc – Samèeva,« Tedenska tribuna 15/9 (1967), 8.
zaposlen v Kranju (na Landratu),11 na oddelku za ivilske karte. Nekoè so ilegalci
precejšnje število kart ukradli in krivda je padla nanj. Nemci so ga zaprli in druino
nameravali izseliti v Berlin, po eninem posredovanju pa na Dunaj, kjer je Vinko dobil
slubo na obèini – prav tako na oddelku za ivilske karte, proti koncu vojne pa je moral
kopati strelske jarke.12 Mati Adela je bila v avstrijski prestolnici, kjer so bivali dve leti,
oskrbnica hiše z zgledno urejenim vrtom, ki je bila last neke bogatašinje.13 Tudi v novem
okolju je Marija skupaj z oèetom na vrtu redno prepevala slovenske narodne pesmi, prav
tako pa sta skupaj obiskovala operne predstave. e tedaj jo je uèil duet iz Puccinijeve
opere Madame Butterfly (oèe kot Suzuki, Marija kot Butterfly), ki je Mariji še danes
posebej pri srcu, saj si je to predstavo s starši na Dunaju tudi ogledala, in to v Dunajski
dravni operi, kjer je vlogo Pinkertona pel znameniti bolgarski tenorist, Wenko Wenkoff
(1921–1992).14 Kot se spominja, so sedeli v peti vrsti in kot deklico jo je opera izjemno
ganila. O spominu na to predstavo pravi: »Opera Madame Butterfly ima globino, vzbuja
mi posebne spomine – na oèeta, na najzgodnejše otroštvo.«15 Druina je redno obiskovala
cerkev sv. Štefana, kjer so med drugim izvajali Haydnove in Bachove maše, peli pa so
najrazliènejši operni pevci in zbor Dunajskih deèkov. Spominja se, da si je oèka, kot ga je
imenovala, zelo elel, da bi postala sopranistka, a ji je usoda namenila lahten in krasen
alt.16
Po vojni se je druina Vinka Bitenca z velikimi upi vrnila v Slovenijo, a doivela bridko
razoèaranje. Druina, ki je ivela v njihovi nedograjeni hiši na Jeici, je Vinka lano
ovadila sodelovanja z okupatorjem. Takratna oblast je laem verjela in jim hišo zasegla,
oèetu pa odvzela status knjievnika.17 Ker doma niso veè imeli, so se Bitenèevi za tri leta
preselili k Marijini stari mami v Celje. V knejem mestu je obiskovala gimnazijo in se s
štirinajstimi leti prièela uèiti tudi petja na glasbeni šoli pri sopranistki Heleni Lapajne,18
sicer uèenki vplivne dunajske pevske pedagoginje Marie Rado-Danielli.19 Ob vpisu je
Marija zapela slovensko narodno pesem Zabuèale gore. Profesorica Lapajne je bila nad
njenim glasom navdušena, vendar je pridala, da je v njem najti veliko topline in lepih
tonov, a da jo èaka še veliko dela, èe eli postati pevka.20 To je bila zagotovo dovolj
65
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
11 15. 9. 1941 je bilo ustanovljeno podeelsko okroje (Landkreis) Kranj iz bivših jugoslovanskih okrajev
Kranj in Škofja Loka. S tem se je prenehalo delo politiènega komisarja v Škofji Loki. 1. 2. 1942 so
politiènega komisarja v Kranju preimenovali v deelnega svetnika s sedeem v Kranju. Dostopno na:
https://www.archivesportaleurope.net/ead-display/-/ead/pl/aicode/SI-ARS/type/fa/id/SI+AS+1604,
obiskano 29. 10. 2016.
12 ebovec, »Knjievnik, ki je kopal strelske jarke«, prav tam.
13 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
14 Dostopno na: http://hosting.operissimo.com/triboni/exec?method=com.operissimo.artist.webDisplay
&xsl=webDisplay&id=ffcyoieagxaaaaabcxxm, obiskano 25. 11. 2016.
15 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
16 Kirbiš in Herman, »Marija Bitenc – Samèeva«, 67.
17 Hèi Marija je s svojimi prizadevanji dosegla, da mu je bil vrnjen status knjievnika in dodeljena
pokojnina, hišo pa je lahko zahtevala šele po osamosvojitvi v skladu z zakonom o denacionalizaciji.
ebovec, »Knjievnik, ki je kopal strelske jarke«, prav tam.
18 Med uèenci Helene Lapajne zasledimo tudi slovenskega basista Aleksandra Kovaèa (1920–2008), ki se je
v obdobju 1952–1971 uveljavil kot solist mariborske Opere in v tem èasu poustvaril veè kot 60 lirskih
basovskih vlog ter tako pomembno zaznamoval ustvarjalnost mariborske Talije. Dostopno na:
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-LMR7FJ0N/6fddfbfa-8f4d-4df8.../PDF, obiskano 29. 10.
2016.Tonèka Stanonik in Lan Brenk, Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon (Ljubljana:
Mladinska knjiga, 2008), 533.
19 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
20 Kirbiš in Herman: »Marija Bitenc – Samèeva«, 67.
vzpodbudna popotnica, da je Marija pevsko izobraevanje vzela skrajno resno in je, kot
pravi, »dobro napredovala«.21
Iz Celja se je druina Bitenc leta 1948 preselila v Maribor, kjer so stanovali na Limbuški
cesti 27 in ostali tam 9 let.22 Oèe, ki je v mestu ob Dravi obèasno deloval kot korektor pri
èasniku Veèer ter deloval pod psevdonimom Radoš, je Marijo v šolskem letu 1949/1950
vpisal v prvi razred pripravnice za srednjo glasbeno šolo k profesorici Elizabeti Krejèi, ki
je kot honorarna pedagoška sodelavka na Srednji glasbeni šoli v Mariboru delovala v
obdobju 1947–1953.23 Prvi pevski nastop je imela konec maja leta 1950, kjer je zapela
arijo Lascia ch’io pianga iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla, takrat še kot
mezzosopranistka.24 Marija je po drugem razredu pripravnice študij solopetja nadaljevala
na Srednji glasbeni šoli v Mariboru, prav tako pri profesorici Krejèi.25 V èasu bivanja v
Mariboru je oèe spoznal marsikaterega mariborskega veljaka, mdr. takratnega opernega
direktorja Demetrija ebreta (1912–1970). Ta je uredil, da je Marija prièela v sezoni
1952/1953 peti v opernem zboru SNG Maribor.26 Kot zboristka je tako med drugim
sodelovala kot gejša v svoji najljubši operi, Puccinijevi Madame Butterfly.27
V èasu študija solopetja v Mariboru sta potek uènega procesa spremljala pooblašèena
inšpektorja sopranistka Zlata Gjungjenac (1898–1982) in basist Julij Betetto
(1885–1963). Kot cenjena pevska pedagoga sta prisostvovala pouku in usmerjala
pedagoge ter uèence k še boljšemu napredku. Prav tovrstni obiski so bili za Marijo usodni,
saj je Betetto prepoznal njeno nadarjenost in kvalitete glasu ter jo povabil k študiju
solopetja v njegovem razredu na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Povabilo je z velikim
veseljem sprejela in v obdobju 1955–1957 študij solopetja nadaljevala pri mojstru Betettu,
kot so ga radi poimenovali.28 Kmalu po prièetku študija se je udeleila 6. mednarodnega
glasbenega tekmovanja »Gian Battista Viotti« v italijanskem Vercelliju, ki je potekal
oktobra 1955. Kot najmlajša udeleenka je prejela diplomo.29 V istem letu je kot študentka
uspešno nastopila v vlogi Dojilje v Poroènem prizoru Gounodove opere Romeo in Julija,
ki je bila na sporedu kot operna matineja slušateljev in dijakov oddelkov za solopetje
Akademije za glasbo in Srednje glasbene šole.30 Leta 1956 se je udeleila 1.
Jugoslovanskega tekmovanja mladih glasbenih umetnikov, ki je potekalo v drugi polovici
oktobra 1956 v Ljubljani, ter prejela 2. nagrado.31 Marija, ki je e od mladosti veljala za
izredno perfekcionistko, je po tekmovanju na vprašanje Bogdana Uèakarja, kako je
66
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
21 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
22 Prav tam.
23 Milena Šmid in Vasja Sterlé, »Sodelavci Srednje glasbene in baletne šole Maribor,« v: Srednja glasbena
in baletna šola Maribor 1945–1985 (jubilejni almanah) (Maribor: Srednja glasbena in baletna šola
Maribor, 1985), 38.
24 Stante, »Marija Bitenc – Samèeva«, prav tam.
25 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
26 Prav tam.
27 Zapis in fotografija z operne predstave Giacoma Puccinija Madame Butterfly, osebni arhiv Marije Bitenc
Samec.
28 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
29 Diploma 6. mednarodnega glasbenega tekmovanja »Gian Battista Viotti«, Vercelli, 31. 10. 1955, osebni
arhiv Marije Bitenc Samec.
30 Koncertni list Operne matineje, 5. 6. 1955, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
31 Seznam prejemnikov nagrad in diplom na 1. Jugoslovanskem tekmovanju mladih glasbenih umetnikov,
osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
zadovoljna z uspehom, odgovorila: »Sem, a ne popolnoma. Zelo redki so namreè trenutki,
da sem popolnoma zadovoljna z interpretacijami ter prvinami, ki krojijo vsako dobro
glasbeno podajanje.«32
Kot študentka je v koncertni sezoni 1956/1957 delovala kot èlanica zbora Slovenske
filharmonije, od aprila do junija 1956 pa je s pevskimi vloki sodelovala pri predstavi
Federica Garcíe Lorce Mariana Pineda v izvedbi Mestnega gledališèa Ljubljana.33
Komisija za kulturne stike s tujino (Komisija za kulturne veze sa inostranstvom) pri
Zveznem izvršnem svetu v Beogradu je Marijo Bitenc leta 1957 izbrala za udeleenko na
Mednarodnem Eisteddfodu34 v Llangollenu (Wales) v Veliki Britaniji.35 V izjemno moèni
konkurenci sto petdeset pevk in pevcev je na svoj petindvajseti rojstni dan osvojila prvo
mesto.36 Kot prvonagrajenka je pela na zakljuènem koncertu v avditoriju z veè kot 12.000
poslušalci, prav tako pa ji je bil omogoèen intervju37 ter snemanje slovenskih in
jugoslovanskih samospevov na britanski producentski korporaciji BBC (The British
Broadcasting Corporation).38 Njen tekmovalni repertoar je med drugim obsegal
samospev Josipa Pavèièa enjica ter obvezno skladbo Na Babilonskih vodah (op. 99, št. 7)
Antonina Dvoøáka. Na zakljuènem koncertu je nastopila z dvema opernima arijama, in
sicer z arijo Magdalene iz opere Evangeljnik (Der Evangelimann) Wilhelma Kienzla ter
arijo Ulrike iz Verdijeve opere Ples v maskah (Un ballo in maschera).39 O njenem
izjemnem uspehu sta se med drugim razpisala tudi tedanja vodilna angleška èasnika Daily
Express in Liverpool Daily Post. Glasbeni kritik Michael Walsh je v Daily Expressu med
drugim zapisal: »[…] De je obrisal glamur iz vèerajšnjega internacionalnega
Eisteddfoda v Llangollenu. […] Mnogi so bili prisiljeni, da so se zatekli v dvorano Big
Top, bolj zaradi nevihte kakor zato, da bi poslušali neskonèno vrsto nastopov solistiènih
pevcev. Toda vsi so se dvignili in ostrmeli, ko je stopila na oder Titova najboljša altistka,
ki se je sprehodila po cvetoèem odru. Bila je Marija Bitenc, ki je na ta dan slavila 25.
rojstni dan. […]«40 Nepodpisan avtor liverpoolskega Daily Posta pa je pod fotografijo
Marije Bitenc Samec dodal: »Jugoslovanska vlada je poslala Marijo Bitenc v Llangollen
kot najboljšo pevko svojega razreda v dravi. Vèeraj – na njen 25. rojstni dan – je Marija
upravièila zaupanje z zmago kot altistka v odprti kategoriji.«41 Po vrnitvi domov je o
67
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
32 Bogdan Uèakar, »Glasbeno poroèilo iz Ljubljane,« Veèer 12/20 (1956), 11.
33 Pogodba o sodelovanju pri predstavi Federica Garcie Lorce Mariana Pineda, 25. 4. 1956, osebni arhiv
Marije Bitenc Samec.
34 Eisteddfod je eden izmed najveèjih kulturnih festivalov na svetu, ki poteka v angleškem Walesu in prinaša
obèinstvu raznovrstne koncerte in druge prireditve s podroèja glasbe, literature, plesa, vizualnih
umetnosti in gledališèa. Dostopno na: http://www.eisteddfod.org.uk/cymraeg/faqs/, obiskano 1. 9. 2016.
35 Potrdilo »Komisije za kulturne veze sa inostranstvom«, 1. 7. 1957, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
36 Kirbiš in Herman, »Marija Bitenc – Samèeva«, 67.
37 Potrdilo BBC o snemanju intervjuja, 17. 7. 1957, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
38 Prispevek o Mariji Bitenc Samec v oddaji TV Slovenija Opus, 21. 6. 2005, urednica Darja Korez
Korenèan.
39 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
40 »Rain wiped the glamour from the International Eisteddfod at Llangollen yesterday. […] Others were
forced into the »Big-Top« more to take refuge from the weather than to listen to unending vocal solos. But
they sat up and took notice when Tito’s top contralto walked on to the flower-bedecked platform. It was
Mariya Bitenc’s 25th birthday. […]« Michael Walsh, »Tito girl’s birthday song beats the blues«, Daily
Express, 13. 7. 1957, osebni arhiv Marije Bitenc Samec, NN, »Marija Bitenèeva zmagala v Llangollenu,«
Kulturni obzornik, Veèer 13/210 (1957), 5.
41 »The Yugoslav Government sent Mariya Bitenc to Llangollen as the best singer of her class in the country.
Yesterday – her twenty-fifth birthday – Mariya justified the confidence by winning the contralto solo
(open).« Liverpool Daily Post št. 31,788 (1957), osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
svojem doivljanju tako prestinega tekmovanja, kjer so med tridesetimi altistkami v
polfinale prišle le tri, v finale pa edina, v enem izmed intervjujev dejala: »[…] Precej sem
samozavestna, vendar sem vedela, da se med tolikimi pevci ne bo prav lahko uveljaviti.
Razveselila sem se, ko mi je mednarodna irija prisodila prvo nagrado, a èe je èlovek
presreèen, ne more biti prav vesel.«42 Poudariti velja, da je bilo prvo mesto na tako
prestinem tekmovanju zagotovo odskoèna deska in dobra referenca za kasnejše koncerte
ter radijska in televizijska snemanja tako doma kot tudi v tujini. Med drugim je v obdobju
1957–1959 sodelovala tudi v ljubljanski Operi,43 kjer je poustvarila vlogo Glas matere v
operi Jacquessa Offenbacha Hoffmannove pripovedke44 ter uspešno nastopila kot Tretja
gozdna vila v operi Antonina Dvoøáka Rusalka.45 Na Radiu Trst je prviè nastopila e leta
1960, kasneje pa jo je koncertna pot ponesla v London, Milano, Frankfurt, München,
Dunaj, Gradec, Rim, Bruselj, Maribor, Ljubljano, Reko, Zagreb, Beograd in Skopje.
Poseben poudarek je na svojih nastopih namenjala poustvarjanju jugoslovanskih
samospevov raznih avtorjev, od starejših do novejših.46
Leto 1959 je zaznamovalo tudi Marijino zasebno ivljenje. 28. novembra tega leta se je
poroèila z arhitektom in oblikovalcem Dušanom Samcem (1925–2010), ki je od leta 1963
do upokojitve deloval kot samostojni umetnik.47 Marija je tako ponovno prišla v Celje,
kjer sta z moem zaivela na posestvu ob stari rimski cesti, ki ga je Dušan leta 1958
podedoval po stricu Karlu Samcu in kjer biva še danes. Poroèna prièa Mariji je bil
bratranec njenega oèeta, znan slovenski igralec France Presetnik (1913–1997), Dušanu pa
stric Janez Samec.48 Leta 1960 se jima je rodila prva hèi Vanja, danes magistra
gradbeništva in geodezije ter ena vodilnih svetovnih strokovnjakinj za dolge mostove.49 V
prvih letih po rojstvu hèerke (do 1964), se je Marija posveèala zgolj druini in imela le
manjša snemanja.50
Na podlagi izjemnih umetniških dosekov na tekmovanjih doma in v tujini ter koncertne
poustvarjalnosti je Marija Bitenc Samec leta 1963 pridobila status svobodne umetnice. S
tem statusom je delovala vse do upokojitve leta 1991, kar je bila v tistih èasih precejšnja
redkost. Bitenc Samec pravi, da je bil status finanèno precej neugoden, a ji je kot eni in
materi dopušèal monost svobodne izbire prostega in delovnega èasa. To ji je pomenilo
najveè.51 Za nastope v tujini si je izbrala impresarije, kar je bilo za tedanje politiène
razmere tako rekoè neznanka.52 Na Dunaju je nad njenim umetniškim poustvarjanjem
bdel impresarij Alois Starka, v Nemèiji pa Robert Schulz in Harry Schmidt, ki sta jo sicer
hotela navdušiti nad monostjo, da bi sprejela katerega izmed ponujenih rednih
68
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
42 M. K., »Èe je èlovek presreèen, ne more biti prav vesel!«, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
43 Stante, »Marija Bitenc – Samèeva«, prav tam.
44 Koncertni list Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke, 27. 2. 1957, osebni arhiv Marije Bitenc
Samec.
45 Koncertna lista Antonin Dvoøák: Rusalka, 16. 3. 1957 in 29. 3. 1957, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
46 R. R., »Pri pevki Mariji Bitenèevi«, Primorski dnevnik 20/88 (1964), 3.
47 Stanonik in Brenk, Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon, 995–996.
48 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
49 Osebni pogovor z Vanjo Samec, 12. 3. 2016.
50 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
51 Prav tam.
52 Kirbiš in Herman, »Marija Bitenc – Samèeva«, 68.
angamajev v Frankfurtu, Regensburgu in Nürnbergu. Tovrstne ponudbe, da bi bila
veliko zdoma, je niso navduševale in jih nikoli ni sprejela.53
Leta 1962 je na povabilo Danila Švare v Ljubljano prišel tedanji umetniški vodja operne
hiše Giuseppe Verdi v Trstu Luigi Toffolo (1909–2004)54 z namenom, da sliši
perspektivno mlado altistko Marijo Bitenc Samec. Znanemu dirigentu in pevskemu
pedagogu se je predstavila z arijama Gioconde iz istoimenske Ponchiellijeve opere in
Ulrike iz Verdijeve Ples v maskah.55 Toffolo je po opravljeni »avdiciji« Mariji Bitenc
Samec med pogovorom povedal, da bi se dalo v njenem petju še nekatere stvari izboljšati
ter jo povabil na pevsko izpopolnjevanje v Trst.56 Ponudbo je sprejela in se pred svojim
odhodom elela najprej posvetovati s svojim profesorjem Betettom, ki ji je dejal
pritrdilno: »Malo bel canta ti ne bo škodilo.«57 Bitenc Samec z velikim spoštovanjem
poudari, da ji je bil Betetto drugi oèe in je ostal njen cenjen mentor, prijatelj in zaveznik
vse do smrti leta 1963. Nanj in na njegovo eno Irmo je bila izjemno navezana.58
Marija Bitenc Samec je leta 1963 odpotovala na pevsko izpopolnjevanje v Trst, kar ji je
omogoèila štipendija Prešernovega sklada.59 Dobro leto (do 1964) je bivala pri Olgi
Gerina, in sicer v samem centru, v hiši na Via Machiavelli 13/I. V tem èasu jo je takratni
ravnatelj Glasbene matice Gojmir Demšar vabil k pouèevanju petja na tej ustanovi, a se
povabilu ni odzvala.60 Kot je dejala, do pouèevanja ni nikoli imela posebne afinitete.61 V
Trst se je Marija Bitenc Samec rada vraèala tudi po pevskem izpopolnjevanju. Tako sta
med drugim v organizaciji Glasbene matice Trst v Kulturnem domu v zaèetku marca 1965
izzvenela dva koncerta operne glasbe, na katerih se je predstavila z operno arijo Habanera
iz opere Carmen, skupaj z orkestrom Glasbene matice pod taktirko dirigenta Oskarja
Kjudra (1925–2012),62 sicer ustanovitelja in dolgoletnega dirigenta Traškega
69
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
53 Janez Florjanèiè, »Oboujem vse lepo«, 7 dni 16/18 (1966), 6.
54 Dirigent in pevski pedagog Luigi Toffolo je bil izvrsten pianist in izjemen poznavalec glasbene literature,
zaradi èesar je slovel kot odlièen spremljevalec (korepetitor) solistov, predvsem pevcev. Klavir je študiral
pri italijanskem organistu in skladatelju Gastoneju de Zuccoliju (1887–1958), ki je pouèeval orgle in
klavir na traškem konservatoriju (Conservatorio »G. Tartini« di Trieste), prav tako pa je Toffolo
obiskoval pouk kompozicije pri skladatelju Antoniu Smareglii (1854–1929). Nacionalizacija
Conservatoria di musica »G. Tartini« di Trieste po drugi svetovni vojni je bila leta 1958 odrejena z
zakonsko doloèbo. Med profesorji na konservatoriju zasledimo tudi Toffola, ki je bil zadolen za
orkestralno prakso, prav tako je dirigiral uprizoritve oper Domenica Cimarose, Gian Carla Menottija,
Claudia Monteverdija in drugih v okviru konservatorija. Leta 1968 je maestro Toffolo postal umetniški
direktor Teatra Verdi, kjer je med drugim kot dirigent številnih uprizoritev Verdijevih oper deloval do leta
1972. Po upokojitvi na traškem konservatoriju je deloval zasebno kot pevski pedagog in spremljevalec
mladih solistov. Med njegovimi uèenci najdemo med drugim tudi italijansko mezzosopranistko Fedoro
Barbieri (1920–2003) in slovensko sopranistko Ondino Otto Klasinc (1924–2016). »Luigi Toffolo,«
dostopno: http://www.atrieste.eu/Forum3/viewtopic.php?f=20&t=5414, obiskano 24. 11. 2016, »Oxford
Music Online,« dostopno na:
http://www.oxfordmusiconline.com.nukweb.nuk.uni-lj.si/subscriber/article/grove/music/02005?q=luigi
+toffolo&search=quick&pos=1&_start=1#firsthit, obiskano 16. 9. 2016.
55 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
56 Prav tam.
57 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012.
58 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
59 Marlen Premšak, »Hoèem postati pevka …,« Veèer 43/288 (1987), 23.
60 Dopis Glasbene matice Trst Mariji Bitenc Samec, 16. 9. 1964, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
61 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
62 Koncertni list za Koncert operne glasbe v Kulturnem domu v Trstu, 6. in 7. 3. 1965, osebni arhiv Marije
Bitenc Samec.
partizanskega pevskega zbora Pinko Tomaiè.63 Po koncertih je bilo mogoèe brati
pomenljivo kritiko v Primorskem dnevniku: »[…] Marija Bitenèeva je v znani Habaneri iz
Bizetove opere Carmen v celoti uveljavila svoj ametni alt in svoj izraziti pevski dar. Njeno
petje je kultivirano in odraa poglobljeni študij. […]«64 Odzivi na koncerte so bili
omenjeni tudi v Novem listu, kjer je bila Marija Bitenc Samec opredeljena kot »[…]
dozorela in rutinirana umetnica z globoko pevsko in muzikalno kulturo. Njen glas je
oèarljiv in interpretacija dognana. […]«65
Potrebno je izpostaviti, da je bila altistka Marija Bitenc Samec izjemno dejavna kot
komorna glasbenica, saj je v okviru Koncertnega biroja slovenskega društva glasbenih
umetnikov v letu 1966 veliko pela v ciklusu Komornih koncertov širom po Sloveniji –
Koper, Kranj, Koèevje, Domale in drugod.66 V letu 1967 je skupaj s sopranistko Vando
Gerloviè, tenoristom Rajkom Koritnikom ter basistom Ladkom Korošcem in pianistko
Zdenko Lukec med drugim nastopila na opernem veèeru v Trbovljah.67 Rada se spominja
neštetih koncertov s Korošcem. O njih pove takole: »[…] Z Ladkom Korošcem, našim
izvrstnim basistom, sva po dolgem in poèez prevandrala Slovenijo. Eno od teh turnej […]
so v tisku oznaèili za pouèno, odzivno turnejo. Mnogo smo peli na podeelju in reèi
moram, da so poslušalci, ki imajo le redko monost poslušati te vrste glasbo,
najhvalenejše obèinstvo.«68 Marija Bitenc Samec in Ladko Korošec sodita med pionirja
šolskih koncertov. V organizaciji Ljubljanskega festivala in Glasbene mladine Slovenije
sta skupaj s pianistom Andrejem Jarcem nemalokrat nastopala v številnih manjših krajih
po Sloveniji z namenom pribliati klasièno glasbo ljudem, ki se ne sreèujejo s tovrstno
glasbo vsakodnevno. Med drugim so v letu nastopili v Grosupljem, Stièni, Gotovljah pri
alcu in Gornji Radgoni. Repertoar je zajemal slovenske samospeve in operne arije.69
Šolski koncerti so sicer imeli pouèno-vzgojni pomen za mladino, vendar kot še danes
pripomni Bitenc Samec: […] ni bilo prav nobene razlike med mladinskimi in drugimi
javnimi nastopi.70
Leta 1968 se je Mariji in Dušanu rodila druga hèi Tanja in Marija se je ponovno nekaj èasa
posveèala le druini. Prvi koncert, ki ga je izvedla po porodu druge hèerke, se je zgodil v
zaèetku julija 1969, v atriju ljubljanskega Magistrata v okviru Društva glasbenih
umetnikov Slovenija. Nastopila je skupaj s pianistoma Tanjo Buèar in Leonom
Engelmanom. Na koncertu se je predstavila z dvema antiènima arijama ter s samospevi
Huga Wolfa in Lucijana Marije Škerjanca.71
Kot komorna glasbenica je veliko nastopala tudi v 70. in 80. letih, posebno v okviru
Glasbene mladine Slovenije, in sicer v razliènih komornih skupinah z Ladkom Korošcem,
pianisti Zdenko Lukec, Andrejem Jarcem in Cirilom Cvetkom, baritonistom Marcelom
70
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
63 Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014210/, obiskano 24. 12. 2016.
64 J. K., »Lep koncert opernih arij z orkestrom GM in solisti,« Primorski dnevnik 21/56 (1965), 8.
65 R., »Koncert Glasbene matice,« Novi list 14/539 (1965), 6.
66 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
67 Plakat za Operni veèer v Delavskem domu v Trbovljah, 12. 1. 1967, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
68 Premšak, »Hoèem postati pevka…,« prav tam.
69 P. ., »Umetnost na kraju samem«, Delo 18/304 (1975), 6, Skupnost koncertnih poslovalnic Slovenije,
programi 1977/1978, 1978/1979, osebni arhiv Marije Bitenc Samec, Glasbena mladina Slovenije,
program 1980/1981, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
70 Telefonski pogovor z Marijo Bitenc Samec, 14. 11. 2016.
71 Koncertni list Komornega koncerta v atriju Magistrata, 9. 7. 1969, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
Ostaševskim, sopranistko Zlato Ognjanoviè, tenoristom Rajkom Koritnikom,
baritonistom Stanetom Koritnikom ter recitatorjema Andrejem Kurentom in Alenko
Svetel. Mladim so na njim dostopen naèin prikazali koncertno in operno glasbo, kar je
imelo izjemen pomen za vzgojo kulturnih poslušalcev.72
Koncertni repertoar Marije Bitenc Samec je obsegal baroène in operne arije, kantate,
partizanske pesmi ter samospeve slovenskih in tujih skladateljev.73 Oboevala je antiène
arije 17. in 18. stoletja ter klasiène samospeve – od Danila Švare, Lucijana Marije
Škerjanca in Alojza Srebotnjaka. Med opernimi skladatelji so jo najbolj navduševali
Camille Saint-Saëns, George Bizet, Giuseppe Verdi in Giacomo Puccini.74 Potrebno je
poudariti, da je bila kot koncertna pevka izjemno cenjena, zato so marsikateri skladatelji
imeli eljo, da praizvede njihove samospeve. Med drugim je praizvedla samospeve Danila
Švare (Bazovica, Elegija, Šivilja), Lucijana Marije Škerjanca (Vizija, Slovo od prijatelja,
Pisma, Beli oblaki, Jesenska pesem), Alojza Srebotnjaka (Ne, jaz noèem še umreti), idr.75
Zvonimir Cigliè ji je posvetil samospev Usoda in v posvetilu zapisal: »Oiviš vso polnost
notranje harmonije in odraajoèo blagodejnost umetniške izpovednosti.«76 O
poustvarjanju na odru je med drugim dejala: »Kadar pojem na odru, ne èakam le na
ploskanje, saj to hitro mine in ko èlovek pride s šopki domov, je tako sam. Pojem z
ljubeznijo, zaradi tega, ker rada pojem, in tako nisem nikdar sama s cvetjem, ki spominja
na koncert. […]«77 K temu je še dodala: »Èlovek ni nikoli sam, èe ima sreèen dom.«78
Posebej je potrebno izpostaviti, da je Marija Bitenc Samec samospeve slovenskih
skladateljev velikokrat poustvarila tudi izven naših meja ter tako ponesla materin jezik in
slovensko kulturno dedišèino v najrazliènejše evropske drave. Koncertirala je po
nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Belgiji, na radiu in televiziji pa je razen v
navedenih dravah nastopala še v Zahodni Nemèiji, Franciji in Veliki Britaniji, kjer je
med drugim pela v eminentni londonski dvorani Royal Albert Hall.79 Na vprašanje, zakaj
se je odloèila za pot koncertne pevke, je Bitenc Samec dejala: »Ob samospevih sem èutila
tekst, èutila sem glasbo, mogoèe je tudi v mojem znaèaju to, da sem te stvari predstavljala,
takšne kot so bile zapisane, da sem se vivela v pesnikov tekst in njegovo podajanje. […]
Rada sem imela te stvari …«.80 Kot pravi, je dela študirala zelo premišljeno in tehtno –
najprej je veèkrat prebrala besedilo, poizkušala razumeti bistvo, ki ga je pesnik elel
podati in se po tem ob klavirju prièela uèiti melodijo. Zanjo je bilo bistvenega pomena
fraziranje, interpretacija, smisel za estetsko podajanje ter muzikalna finesa. Zelo rada je
poslušala nemškega baritonista Dietricha Fischer-Dieskaua (1925–2012).81 O
pomembnosti in neloèljivi povezanosti besedila z melodijo o študiju samospevov pove:
»Imam ogromno dušo – s srcem poustvarim vsak tekst, ki ga pojem, ga doivljam, še
71
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
72 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012.
73 Radijska oddaja enske v svetu glasbe, 2. del, 30. 3. 2015, avtorica oddaje in glasbena urednica Tjaša
Krajnc. Dostopno na: http://4d.rtvslo.si/!arhiv/zenske-v-svetu-glasbe/174326566, obiskano 16. 12. 2016.
74 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
75 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012.
76 Posvetilo Zvonimirja Ciglièa Mariji Bitenc Samec, 23. 10. 1987, osebni arhiv Marije Bitenc Samec.
77 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012.
78 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
79 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
80 Prispevek o Mariji Bitenc Samec v oddaji RTV Slovenija Opus, prav tam.
81 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
posebno èe to sovpade z melodijo.«82 Ko je samospev kot celoto tehnièno in
interpretacijsko dodelala, je prièela študirati s korepetitorjem, od katerega je vedno
prièakovala konstruktivne pripombe, preko katerih je skladba zaivela kot celota.83 Kot
vsak umetnik, se je tudi Marija Bitenc Samec v èasu koncertne kariere v doloèeni meri
sooèala s pozitivno tremo. O tem je v enem izmed intervjujev dejala: »Ima jo vsak
umetnik. A skoraj vedno e v zaèetku zaèutim tisti neogibni fluid, ki mi vzpostavi topel
odnos do obèinstva. Do tistega, ki mu prviè pojem, ali do starih znancev.«84
Skrbno je izbirala pianiste – spremljevalce, saj je bila mnenja, da »moraš èutiti ob pianistu
in pianist ob pevcu, da se to spaja. Potem je pa lahko to ena popolnost.«85 Sodelovala je z
Mašo Bohinec, Zdenko Lukec, Cirilom Cvetkom, Maøenko Plzak Sancin, Andrejem
Jarcem, Igorjem Deklevo in Leonom Engelmanom, ki so vsak na svoj naèin dodali svoj
tehten prispevek posameznega dela ter skupaj z Bitenc Samec ustvarili celoto.86 Kot
izjemna umetnica je uivala ugled tudi pri drugih kolegih. Tako je v priporoèilu o njej
zapisal skladatelj in pianist Marijan Lipovšek: »[…] Umetnica se odlikuje z izredno lepim
in za nastope na koncertnem, oratorijskem in opernem podroèju zelo pomembnim in
uèinkovitim glasom. […] Iz svojih koncertantskih izkušenj solistko za vsakršen koncert,
turnejo ali prireditev, kjer se zahteva izdelana in poglobljena interpretacija, najtopleje
priporoèam. […]«87
Marija Bitenc Samec je bila skozi celotno umetniško kariero dejavna tudi kot
poustvarjalka, ki je posebno pozornost namenjala snemanju arhivskih posnetkov. V
fonoteki – glasbenem arhivu Radia Slovenija je ohranjenih petinsedemdeset
digitaliziranih posnetkov, kjer se je Bitenc predstavila kot solistka – poustvarjalka,
preteno z deli jugoslovanskih skladateljev.88 Leta 1969 je Mladinska knjiga izdala plošèo
samospevov skladatelja Lucijana Marije Škerjanca, dodanih pa je bilo še nekaj
samospevov skladatelja Danila Švare v izvedbi altistke Marije Bitenc Samec in ob
klavirski spremljavi Leona Engelmana.89 Oba skladatelja sta Bitenc Samec napisala tudi
priporoèilo, da te samospeve èim veèkrat izvede.90 Ob 100-letnici rojstva skladatelja
Lucija Marije Škerjanca in ivljenjskem jubileju altistke Marije Bitenc Samec se je
porodila zamisel o izdaji faksimila te plošèe v CD obliki, ki je bila uresnièena in podprta s
strani Ministrstva za kulturo Republike Slovenije leta 2003, ko je Zaloba kaset in plošè
na RTV Slovenija izdala Faksimile samospevov Lucijana Marije Škerjanca.91 O
zgošèenki je med drugim pisal tudi Marijan Zlobec: »[…] ‘Faksimile’ je naslov zgošèenke
altistke Marije Bitenc – Samèeve ob klavirski spremljavi Leona Engelmana. Faksimile
zato, ker je ponatis štirih samospevov L. M. Škerjanca s prve plošèe iz leta 1969. Tedaj in
72
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
82 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
83 Prav tam.
84 Florjanèiè: »Oboujem vse lepo«, 7.
85 Prispevek o Mariji Bitenc Samec v oddaji RTV Slovenija Opus, prav tam.
86 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 10. 12. 2016.
87 Priporoèilo Marijana Lipovška direktorju Jugokoncerta, tov. Veljku Bijediæu, 15. 4. 1974, osebni arhiv
Marije Bitenc Samec.
88 Glasbeni arhiv Radia Slovenija.
89 Plošèa samospevov L. M. Škerjanca in Danila Švare (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1969), osebni arhiv
Marije Bitenc Samec.
90 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
91 Prispevek o Mariji Bitenc Samec v oddaji RTV Slovenija Opus, prav tam.
še prej so nastali preostali posnetki samospevov: štirje Škerjanèevi in trije Danila Švara, ki
pa niso bili izdani, ker na prvi plošèi ni bilo prostora. Danes jih dobivamo prviè v celoti,
kar kae na snemalni in interpretativni standard pri nas pred 35 leti in kvaliteto petja
Marije Bitenc – Samèeve. Njen glas je mehak, s prefinjenimi dinamiènimi gradacijami,
toploto emocije in vivljanja v kitajsko liriko Li Tai-Poja (Škerjanc), medtem ko je pri
Švari veè baladnosti in pretresljivosti (npr. Bazovica). […]«92 Bitenc Samec je kot prva
posnela sklop samospevov Huga Wolfa v slovenskem jeziku, ki so bili izdani na kaseti leta
1987, ko je umetnica zakljuèila svojo pevsko kariero s koncertom v Cankarjevem domu.93
Samospeve je prevedla Maøenka Plzak Sancin,94 ki je altistko tudi spremljala pri klavirju.
Marijan Zlobec je o izboru Wolfovih samospevov zapisal: »[…] Bitenèeva je izbrala deset
Wolfovih pesmi, veèinoma na besedila H. Heineja in N. Lenaua, v prevodu M. Sancin.
Bitenèeva se je odloèila za slovenski prevod, za preizkus zvenenja Wolfovih pesmi v
slovenšèini. Njena odloèitev je bila pravilna. […]«95
Izjemno uspešno koncertno umetniško kariero je zakljuèila z odmevnim koncertom ob
30-letnici umetniškega delovanja v Cankarjevem domu. Na veèeru komorne glasbe, ki ga
je povezoval Sandi Èolnik, reiral pa Aleš Jan, so ob slavljenki nastopili njeni stanovski
kolegi, s katerimi je skupaj študirala in ljudje, ki so bili tako ali drugaèe neposredno
povezani z ivljenjsko zgodbo Marije Bitenc Samec. Med drugimi so nastopili violinist
Dejan Bravnièar, pianisti Andrej Jarc, Igor Dekleva in Leon Engelman, hornist Joe
Falout, reiser, lutkar, pedagog in violonèelist Edi Majaron, sopranistka Zlata
Ognjanoviè, tenorist Jurij Reja, klarinetist Alojz Zupan, prevajalec in urednik Joe Stabej
in tolkalist Boris Šurbek.96 Zvonimir Cigliè, ki ji je, kot e omenjeno, posvetil samospev
Usoda, je v èestitki med drugim zapisal: »[…] Ob 30-letnici tvojega umetniškega
delovanja, se te spominjam kot mlado zagnanko, ki je pred 33. leti komponirano ‘Usodo’,
kot prva nastopila z menoj in jo izvajala e takrat z vso ubranostjo in bleskom svojega
boajoèega alta v najlahtnejšem pomenu pojoèe besede. […]«97 Kljub dejstvu, da je bila
na zakljuènem koncertu še v izjemni pevski kondiciji, je menila, da je nastopil èas za
zakljuèek kariere. Kot pravi: »[…] Èlovek se mora poèasi pripraviti na odhod, in to
takrat, ko je še sposoben kvalitetno nastopati in ne takrat, ko je e vse za njim. Samokritika
je, da najdeš pravi èas in pravo mero.«98
73
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
92 Marijan Zlobec, »Bogata bera glasbe, v ozadju grozi polom,« Delo 46/72 (2004), 11.
93 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 11. 8. 2016.
94 Glasbena pedagoginja in pianistka Maøenka Plzak Sancin je v Celju delovala od leta 1929. V prvih
prehodnih mesecih po drugi svetovni vojni leta 1945 je bila Sancin, ki je pouèevala klavir, ena izmed štirih
uèiteljev na celjski Glasbeni šoli, ki so še izhajali iz tradicije predvojne Glasbene matice. Na Glasbeni šoli
so še pouèevali: Dušan Sancin (1902–1973) violino, Anka ulj klavir in Albin Peterman citre in pihala
oziroma trobila. Janko Germadnik, »Nemška okupacija in prva povojna leta«, Novi tednik (NT & RC)
67/102 (2012), 10. Dostopno na:
http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZDRVHZ0/?query=%27keywords%3dnovi+tednik%2
7&pageSize=25&fyear=2012&sortDir=ASC&sort=date&page=5, obiskano 1. 9. 2016.
95 Marijan Zlobec, »Od srednjeveških koralnih rokopisov do Wolfovih pesmi,« Delo 32/111 (1990), 7.
96 Koncertni list Umetniškega veèera ob 30-letnici delovanja altistke Marije Bitenc Samec, 27. 10. 1987,
osebni arhiv Marije Bitenc Samec, Premšak, »Hoèem postati pevka …,« prav tam.
97 Èestitka Zvonimirja Ciglièa Mariji Bitenc Samec ob 30-letnici umetniškega delovanja, osebni arhiv
Marije Bitenc Samec.
98 Premšak, »Hoèem postati pevka …,« prav tam.
V 80. letih je aktivno delovala tudi kot drubenopolitièna delavka, saj je bila le na tak
naèin tesno povezana s kulturo in njenimi teavami. Bila je podpredsednica Sindikata
samostojnih kulturnih delavcev Slovenije in osem let opravljala še funkcijo predsednice
Zdruenja samostojnih kulturnih delavcev Slovenije (1982–1990), prav tako je bila
èlanica sveta za kulturo pri predsedstvu RK SZDL, delegatka kulturne skupnosti
Slovenije ter delegatka Ljubljanske kulturne skupnosti.99 Ob upokojitvi leta 1990 je kot
pobudnica in organizatorka izpeljala postavitev spomenika profesorju Juliju Betettu pred
ljubljansko Opero, za kar je prejela posebno nagrado. Spomenik je bil narejen in
postavljen pro bono s strani vseh izvajalcev.100 Avtor celotne arhitekturne zamisli
spomenika je bil arhitekt Marko Marijan Mušiè, umetniški portret Julija Betetta pa je
izdelal akademski kipar Stojan Batiè in po bronastem odlitku v marmor izklesal
akademski kipar Julijan Renko. Odkritja spomenika se Bitenc Samec spominja takole:
[…] Sem presreèna, ko grem mimo, da imamo tako velikega umetnika, tako zaslunega za
naše pevce, za našo kulturo, konèno pred Opero. […]«101 Z veliko hvalenostjo se je
odkritja spomenika spominjal tudi Betettov neèak, dr. Milan Betetto (1922–2007), sicer
priznani dermatovenerolog in redni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Bitenc
Samec je v zahvali med drugim zapisal: »[…] Sedaj, ko so za nami prijetni spomini na
odkritje spomenika Juliju Betettu, si štejem v èast, da se vam kot njegov neèak in zadnji
èlan druine Betetto zahvalim za neizmerno portvovalnost, s katero ste kljub vsem oviram
neumorno spodbujali in konèno dosegli, da je bil – èeprav bi se to moglo zgoditi dosti prej
– 21. decembra spomenik odkrit na prostoru in v obliki, kot ju spomin na tega velikega
moa zaslui. S tem ste se kot koncertna in operna pevka ne le dostojno zahvalili našemu
uèitelju, temveè s svojo zavzetostjo in zgledno organizacijsko sposobnostjo dosegli, da se
mu je oddolila tudi slovenska javnost. […]«102
Sklep
Marija Bitenc Samec je v tridesetletni koncertni karieri pustila v slovenski kulturi
neizbrisen peèat kot solistka in komorna glasbenica, o èemer prièajo številni koncerti z
najrazliènejšimi zasedbami in nenazadnje številni arhivski posnetki RTV Slovenija.
Posebno pozornost je namenjala izvajanju slovenskega samospeva in praizvedbam le-teh
ter jih vidno poustvarila ne samo na domaèih tleh, ampak tudi na tujem. Skupaj z basistom
Ladkom Korošcem sodita med pionirja slovenskih šolskih koncertov, prav tako med
izjemne doseke Marije Bitenc Samec štejemo izdajo plošèe leta 1969 s samospevi
Lucijana Marije Škerjanca in Danila Švare, ter izdajo faksimila te plošèe v CD obliki leta
2003. Ko prva je posnela tudi sklop samospevov Huga Wolfa v slovenskem jeziku, ki so
bili izdani na kaseti leta 1987 ob zakljuèku njene koncertne kariere, ki ga je obeleila s
koncertom v Cankarjevem domu. Leta 1990 je tudi uspešno izpeljala organizacijo in
postavitev spomenika svojemu profesorju, Juliju Betettu, in prejela posebno nagrado.
74
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
99 Prav tam.
100 Prav tam.
101 Prispevek o Mariji Bitenc Samec v oddaji RTV Slovenija Opus, prav tam.
102 Zahvala dr. Milana Betetta Mariji Bitenc Samec, Ljubljana, 26. 12. 1990, osebni arhiv Marije Bitenc
Samec.
Jesen ivljenja ugledna altistka, ena najprodornejših slovenskih koncertnih solistk 2. pol.
20. st., preivlja na svojem domu v Celju, kjer uiva v negovanju svojega parka s
številnimi dragocenimi botaniènimi vrstami, ki so pod naravovarstveno zašèito.103 V enem
izmed intervjujev je kot ljubiteljica pastelnih barv, morja in narave, na vprašanje, kaj ceni
pri ljudeh, poudarila: »Iskrenost; predvsem to.«104 Spoštljiv odnos do kulture in kulturne
dedišèine je bila Mariji Bitenc Samec tako rekoè poloena v zibelko. Tako ne èudi, da je v
nekem drugem intervjuju dejala: »[…] Kultura je kakor kruh. Brez nje ni naroda, ni srène
kulture v èloveku.«105
Literatura
Bitenc Samec, Marija. Glasbeni arhiv RTV Slovenija.
Bitenc Samec, Marija. Osebni arhiv.
Bitenc Samec, Marija. Osebni pogovor. Celje. 4. 2. 2012.
Bitenc Samec, Marija. Osebni pogovor. Celje. 11. 8. 2016.
Bitenc Samec, Marija. Osebni pogovor. Celje. 10. 12. 2016.
Bitenc Samec, Marija. Telefonski pogovor. 14. 11. 2016.
Eisteddfod. Dostopno na: http://www.eisteddfod.org.uk/cymraeg/faqs/, obiskano 1. 9.
2016.
Florjanèiè, Janez. »Oboujem vse lepo«, 7 dni 16/18 (1966): 6–7.
Germadnik, Janko. »Nemška okupacija in prva povojna leta«, Novi tednik (NT & RC)
67/102 (2012): 10.
K. J. »Lep koncert opernih arij z orkestrom GM in solisti«, Primorski dnevnik 21/56
(1965): 8.
Kjuder, Oskar. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1014210/,
obiskano 24. 12. 2016.
Kirbiš, Nada in Herman, Dušica. »Marija Bitenc – Samèeva«, Pepita (november
1997): 66–69.
Korez Korenèan, Darja (ur.). Televizijska oddaja Opus, 21. 6. 2005.
Kranjc, Tjaša. Radijska oddaja enske v svetu glasbe, 2. del, 30. 3. 2015. Dostopno na:
http://4d.rtvslo.si/!arhiv/zenske-v-svetu-glasbe/174326566, obiskano 16. 12. 2016.
Lapajne, Helena. Dostopno na
www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-LMR7FJ0N/6fddfbfa-8f4d-4df8.../PDF,
obiskano 29. 10. 2016.
Medved, Drago. »Intervju z Marijo Bitenc Samec«, Novi Tednik 29/13 (1975): 8.
75
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
103 Osebni pogovor z Marijo Bitenc Samec, 4. 2. 2012.
104 Florjanèiè, »Oboujem vse lepo«, 7.
105 Drago Medved, »Intervju z Marijo Bitenc Samec«, Novi Tednik 29/13 (1975), 8.
NN, »Marija Bitenèeva zmagala v Llangollenu,« Kulturni obzornik, Veèer 13/210
(1957): 5.
Premšak, Marlen. »Hoèem postati pevka …,« Veèer 43/288 (1987): 23.
R. »Koncert Glasbene Matice«, Novi list 14/539 (1965): 6.
R., R. »Pri pevki Mariji Bitenèevi«, Primorski dnevnik 20/88 (1964): 3.
Samec, Vanja. Osebni pogovor. Celje. 12. 3. 2016.
Stanonik, Tonèka in Brenk, Lan. Osebnosti: Veliki slovenski biografski leksikon.
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008.
Stante, M. »Marija Bitenc – Samèeva,« Tedenska tribuna 15/9 (1967): 8.
Šmid, Milena in Sterlé, Vasja. »Sodelavci Srednje glasbene in baletne šole Maribor,«
v: Srednja glasbena in baletna šola Maribor 1945–1985 (jubilejni almanah) (Maribor:
Srednja glasbena in baletna šola Maribor, 1985): 38.
Toffolo, Luigi. Dostopno na:
http://www.atrieste.eu/Forum3/viewtopic.php?f=20&t=5414, obiskano 24. 11. 2016.
Walsh, Michael. »Tito girl’s birthday song beats the blues«, Daily Express, 13. 7.
1957.
Zlobec, Marijan. »Bogata bera glasbe, v ozadju grozi polom,« Delo 46/72 (2004): 11.
Zlobec, Marijan. »Od srednjeveških koralnih rokopisov do Wolfovih pesmi,« Delo
32/111 (1990): 7.
ebre, Demetrij. Dostopno na: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi893532/,
obiskano 31. 10. 2016.
., P. »Umetnost na kraju samem«, Delo 18/304 (1975): 6.
ebovec, Marjeta. »Knjievnik, ki je kopal strelske jarke«, Sobotna priloga Dela
58/164 (2016): 23.
76
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek
Summary
Alto Marija Bitenc Samec is one of the most prominent concert performers in the second
half of the 20th century. She was studying solo singing between 1955–1957 under the
mentorship of professor Julij Betetto at the Academy of Music in Ljubljana. Later, in the
years from 1963 to 1964 she deepened vocal studying under the mentorship of professor
Luigi Toffolo, famous conductor, singing teacher and the artistic director of the opera
Giuseppe Verdi in Trieste at that time. Besides her solo career she was also very active as a
chamber musician. As being part of Komorni biro of Slovenian Association of musical
artists in the 60s she was singing in a cycles of chamber concerts across Slovenia as well as
in the 70s and 80s under the sponsorship of the Glasbena mladina Slovenije. Alto Marija
Bitenc Samec and the bassist Ladko Korošec are among the pioneers of school concerts, as
they were together with pianist Andrej Jarc under the organisation of the Ljubljana
Festival and Glasbena mladina Slovenije often performed in many small towns across
Slovenia with the aim to close classical music to people, children who had not faced this
kind of music every day. The repertoire consisted of Slovenian lied songs and opera arias.
School concerts had instructive-educational importance for young people.
The concert repertoire of Marija Bitenc Samec covered baroque and operatic arias,
cantatas, partisan songs and songs of Slovenian and foreign composers. As a respected
artist she performed lieds of Danilo Švara, Lucijan Marija Škerjanc, Alojz Srebotnjak,
Zvonimir Cigliè and others for the very first time. She often recreated songs of Slovenian
composers outside of our borders and so she helped carried the mother language in various
European countries. Her concerts took place from former Yugoslavia through Austria,
Italy to Belgium. She performed, besides previously mentioned countries, also on radio
and television in West Germany, France and in prominent London’s Royal Albert Hall in
Great Britain.
In 1969, Mladinska knjiga published plate of lieder songs from the composer Lucijan
Marija Škerjanc. where few songs composed by Danilo Švara and performed by alto
Marija Bitenc Samec with piano accompaniment of Leon Engelman were added. On the
100th anniversary of the birth of the composer and life jubilee of alto Marija Bitenc Samec
the idea of issuing a facsimile of the plate in the form of a CD has been born. The same idea
has then been implemented and supported by the Ministry of Culture of the Republic of
Slovenia in 2003, when Zaloba kaset in plošè RTV Slovenija has issued the CD of
Facsimile songs of Lucijan Marija Škerjanc. Marija Bitenc Samec has as the first solo
singer recorded the set of Hugo Wolf’s songs in the Slovenian language together with
piano accompaniment of Maøenka Plzak Sancin, which were then issued on cassette in
1987. At that year the artist finished her singing career with a concert at Cankarjev dom.
In 80s, Marija Bitenc Samec had been actively working as a sociocultural worker as being
the Vice President of the Union of independent cultural workers of Slovenia as well as
being the president of the Association of independent cultural workers of Slovenia from
1982 to 1990. She was also a member of the council for culture of RK SDZL, delegate of
cultural Community of Slovenia and the delegate of the Ljubljana cultural community.
77
Tina Bohak, »HOÈEM POSTATI PEVKA« – IVLJENJSKA IN USTVARJALNA POT ...
After her retirement in 1990, she was the initiator and organizer of setting a monument of
her respectful professor Julij Betetto in front of Ljubljana Opera House, for which she
received a special award.
The autumn of her life, Marija Bitenc Samec as one of the most successful Slovenian
concert soloists in the second half of the 20th century, spends at her home in Celje.
78
GLASBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 26. zvezek