MOVINfl
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 59
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MARCH 13TII, 1933
LETO XXXV.—VOL. XXXV.
Senator Robinson razlaga podrobnosti nove garancijske bančne postave
Washington, 11. marca. Kot se je izjavil vodja demokratov v
Nemčija je zavrgla republikansko zastavo. Stara cesarska zastava vihra
Berlin, 12. marca. Predsednik nemške republike je odredil, kongresu, senator Robinson iz da se zavrže doSedanja republi-Arkansasa, garantira nova ban- kanska narodna zastava. Odre-ena postava, katero je sprejel I dn je> da pride v poštev atara
Kongres na priporočilo predsed- cesarska zastava: rdeča, bela in laka Roosevelta, mnogo bolj si-|črna 05enem je odredil, da se 8'urno poslovanje bank v Zedi-|povgod vpošteva znamenje ali njenih državah, tako da se lju-j,rb stranke nemških fašistov, dem ne bo treba bati za denar-
IGrb fašistov mora v bodoče vije. Banke morajo vnaprej place- hrati na yseh javnjh poalopjih.
vati z zlatom in zlatimi novčani- po]eg st'are cesarske zastave.
cami ali bankovci federalnim re-j Qbenem SQ se vršile včeraj v
zervnim bankam, kar pomeni, da
ne bodo mogle več kopičiti denarja v svojih blagajnah. Ob istem času pa dobijo banke večji kredit od vlade, in podlaga te-ftiu kreditu so bondi Zedinjenih (iržav, ki ne neoporekljivo sigurni. Nova bančna postava daje predsedniku moč, da regulira eksport denarja, daje mu moč, da se žigosa denar in končno ima Predsednik zadnjo besedo glede denarnega poslovanja. Nadalje toorajo banke biti vsak čas pripravljene podvreči svoje knjige zveznim nadzornikom in pod Prisego podati vsa poročila glede denarnega poslovanja. Katera banka bi prekršila določbe te Postave, je potom svojega predsednika podvržena kazni $10,000 ali pa deset let zapora. Postava Pravi, da imajo nadzorniki Zedinjenih držav ob vsakem času Prost pristop v banko, da pre-
Prusiji državne in mestne volitve, pri katerih so fašisti odnesli polno zmago. Komunisti ! niti na volišče niso . šli. Faši-stovska stranka ima danes vso Nemčijo pod absolutno kontrolo, -o-
Roosevelt prosi narod: Nič se ne bojte! Vlada je na delu za narod.
Bolezni so se začele širiti Tudi država Ohio prihaja
na pomoč malim lastnikom domačij in farm
v potresnih krajih. 45,000,000 škode
Los Angeles, Cal., 12. marca.
G. Anton šubelj
Poroča se nam iz New Yorka, da je imel naš odlični pevec g. Anton šubelj pred kratkim dve operaciji v ustih, toda vse se je srečno izteklo. G. šubelj je moral radi tega preložiti nekaj koncertov, nekaj jih je pa moral odpovedati. Najbolj ga je skrbelo za koncert v giavnem mestu države New York, v Albany, za katerega je bil g. šubelj angažiran po soprogi predsednika Zed. držav, Mrs. F. D Roosevelt. Posrečilo se mu je prestaviti koncert na 16. mar-
ca. Mrs. Roosevelt je Speci j el-H&ledajo poslovanje, kadarkoli še >-o naročila g. šublju, da jo opo-1(im zdi to umestno. Zvezna vla-
«a ima oblast postaviti "konser-Vatorja" v vsako banko, ki odločuje, koliko in kako naj se vložnikom banke izplačuje. Skratka, zakladniški tajnik v Wash-ittgtonu je postal absolutni diktator vseh ameriških bank.
-o-
Nesreča
mm na datum koncerta, da bo ona opozorila svoje prijatelje v Albany, naj se koncerta udeleže. Koncert se bo vršil v National Museum for Art and History.
-o-
Direktor Merrick Direktor javne varnosti v j Clevelandu, Frank J. Merrick, je zadnjo soboto resigniral iz
Mr. Anthony Suhadolnik, sta- Svojega urada, in župan Miller 'Hijoč na 3515 E. SOth St., ki je i je resignacijo nemudoma spre-
''•Hposljen pri Cleveland Electric Illuminating Co., se je pre.
jel. To je prvi uradnik Miller-jevega kabineta, ki je bil prisi-
tekli teden nevarno ponesrečil |]jen resignirati. Kdo bo prihod-Pri delu. Dobil je radi elektrike nevarne rane po rokah in ob-v«zu. Nahaja se v Charity bolnici. Anthony Suhadolnik je ljrat mladega Frank Suhadolni-ka, urednika poznanega tednika ''Journal and Observer."
*'. Arcadians"
Skupina mladih fantov in deklet, ki želi družabne zabave, navedka in pouka, in ki je znana Pod imenom "Arcadians," ima Prihodnjo soboto večer, 18. mar-v prijazni Tdrkovi dvorani H 16011 Waterloo Road svoj (,1-užabni sestanek in domačo za-
bav0.
Doma iz Floride
Mr. Frank Košmerlj se je vr-nJl iz obiska v Floridi, kamor je °dšl0 letos več naših rojakov. O kloridi se je zelo povoljno izjavil.
Arhitekt umrl
Pretekli teden je umrl v Cle ''elandu William C. Jansen, podani arhitekt, ki je naredil pr-^ načrte za novo slovensko cer-ev sv. Vida.
Doma iz bolnice
Miss Sylvia Brgles, 18209 |Jakview Road, se je vrnila iz Palice na dom, kjer jo prijate-J'ce lahko obiščejo.
Se počuti boljše
Mrs. Irma Simon, rojena °db6j, 15712 Othello Ave. se r'°cuti precej boljšo po operaci-11 v Mt. Sinai bolnici.
Dva morilca
v Columbusu, Ohio, so včeraj rj°slali dva morilca na elektriki stol.
nji varnostni direktor, se bo zvedelo danes zvečer. Ta urad je eden najbolj važnih pri mestni vladi.
Naše Jugoslovanke Miss Josephine Modic je bila pretekli teden izvoljena za predsednico Jugoslav-Slovene kluba. Ostale uradnice so: Miss Victoria Kmet, podpredsednica; Miss Vera Knauš, blagajnica; Irma Kalan, zapisnikarica; Miss Mildred Milavec, korespondenčna tajnica. Klub ima nad 50 članic ?n je zelo aktiven na kulturnem in družabnem polju v Cle,velan-du.
Mr. F. J. Lausche govori
Veterani svetovne vojne, ki bivajo v 23. vardi, naj pridejo na sejo Cuyahoga Veterans, Council, No. 23, v Mervarjevi dvorani, v sredo, ob 8. uri zve
« . ..	T** ____________ -! ~ nnl n /\k|-IlMAV
Washington, 12. marca. Ob 10. uri v nedeljo večer je imel predsednik Roosevelt govor po radiu, katerega je skoro gotovo poslušalo do 50,000,000 ljudi, kajti radio postaja, potom katere je govoril, je bila v zvezi z vsemi večjimi radio postajami v deželi. Roosevelt je v glavnem povedal sledeče:
"Rad bi govoril par minut z ljudmi v Zedinjenih državah glede bančnega položaja. Govoril bi rad z onimi ljudmi, ki se poslužujejo bank kot vložniki, bodisi za hranilne vloge ali radi čekovnega prometa. Rad bi vam povedal, kaj se je naredilo zadnjih par dni, zakaj smo tako naredili, in kakšni bodo naši prihodnji koraki.
"V korist povprečnega prebivalca Zedinjenih držav je potrebno, da se mu razloži, kaj je zadnje čase delal zakladniški oddelek Zed. držav, kaj so delali državni bančni predstojniki. Zlasti si štejem v dolžnost, da razložim to radi težav, ki jih je zadnje dneve imel povprečni državljan, toda ki je te težave junaško in z dobro voljo prenašal. Ko boste razumeli vse, se ne boste čudili, zakaj sem odredil enake korake, in pričakujem tudi zanaprej, da boste imeli enake simpatije in zaupanje v mene, kakor ste ga izkazali pretekli teden.
"Najprvo naj vam povem, da denar, ki ga vi vložite v banko, ne gre v ogromne shrambe in tam mirno počiva. Banka investira vaš denar v različne investicije in kredite, v bond", v trgovske papirje, na vknjižbe in v druge oblike posojil. Na kratko povedano, banka povzroči, da začne vaš denar "delati" v namenu, da industrija napreduje, da farmarji napredujejo, da dobivate vašo plačo.
naval na naše denarne zavode.
"Primeroma jako majhna svo-ta denarja, katerega ljudje vložijo v banko, se hrani doma kot gotovina, svota, ki je v normalnih časih absolutno zadostna, da pokrije vsa izplačila povprečne-
Vsakdo je hotel imeti izplačane svoje prihranke v gotovini ali v zlatu. Tako je nastal tako ogromen naval na banke, da niti največja, najbolj zdrava banka ni mogla prenesti takega navala od strani ljudi.
"Posledica tega je bila, da ni mogla nobena banka spremeniti svoje premoženje v gotovino v tako kratkem času, razven če bi svoje investicije prodala po cenah, ki nikakor ne predstavljajo prave vrednosti. Popoldne 3. marca, ni bila niti ena banka v Zedinjenih državah odprta za popolno poslovanje. Sleherni go-verrier vsake države je bil torej prisiljen izdati proklamacijo, da se zaprejo vse banke. To me je napotilo, da sem tudi jaz odredil, da se zaprejo vse banke v Ameriki. To je bil prvi korak vaše vlade, da ohrani banke in, ponovno zgradi naš finančni sistem na novi podlagi.
"Drugi korak je bil nastop kongresa, ki je točno in patriotism odobril postavo, ki je potrdi-h. moj razglas in mi dala obenem n a d a 1 j n o moč, da podaljšam "bančni praznik," obenem pa storim korake, da banke začnejo polagoma z,opet odpirati. Kongres je tozadevno sijajno nastopil, patriotično, brez ozira na stranke.
"Brez vprašanja je, da je "bančni praznik" povzročil mnoge neprilike ljudem. Toda pomnite, da nobena zdrava banka ni niti za en sam dolar na slabšem, kot je bila tedaj, ko je zaprla vrata. Danes je dano dovoljenje, da odpre dvanajst federalnih rezervnih bank po Zedinjenih državah s poslovanjem. Ob istem času pa je začel zaklad-riški oddelek-naše vlade razpošiljati nov denar na vse kraje Zedinjenih držav, tako da bodo banke lahko v kratkem normalno poslovale. Ta denar je enako vreden kot denar, ki je sedaj v rabi.
"Drugo vprašanje, ki ga imate na ustih je: Zakaj se ne dovoli vsem bankam, da odprejo ob istem času? Odgovor je pri-
Columbus, Ohio, 11. marca. Stotisoče ljudi je v potresnem | Zbornica poslancev državne po-Iokraju brez doma, brez strehe stavodaje bo tekom prihodnjega in živeža. Vlada se boji, da se j tedna glasovala o predlogu, da I bodo začele nevarne bolezni, J se prepreči v nadalje, vsaj za-nahajajo, in banke, katerih fi- ako ne bo takojšne pomoči. Vo-1 časno, sodnijska prodaja malih
ralnih bank v mestih, kjer se
nančni položaj je bil preiskan. V torek bodo odprte gotove banke v 250 mestih Zedinjenih držav, ki imajo ta koz van i 'Clearing House system.' Z drugimi besedami: mi poslujemo tako hitro z odpiranjem bank,
da je pokvarjena, ljudje nimajo j posestev in farm. Kot se dozna-prave hrane in zdravstvene raz- j va, je velika večina poslancev se mere so strašne. Kolikor je do- ugodno izjavila za tozaeievni sedaj znano, je zgubilo 145 lju-: predlog. Vodja demokratov v di življenje, in nad 7,000 je ra- zbornici, Keith Lawrence, je iz-njenih, in nad 300,000 ljudi Je | javil, da bodo vsi demokrati to-brez strehe. Vlada Zedinjenih j zadevno glasovali. Računa se,
kot nam je mogoče v naših mo-; držav, kot tudi državna vlada j ^ bo Predlog, ko bo sprejet, pre-Čeh. V sredo se bodo odprle na- |;^elajo z nadčloveškim naporom, j Povedal vsako sodnijsko prodajo daljne banke, kakor hitro bo vladi mogoče pregledati njih finančno stanje.
"Posebno povdarjam: Nemogoče je odpreti vsem bankam naenkrat, kajti banke morajo vložiti tozadevne prošnje, morajo dobiti potreben denar od vlade, vlada mora preiskati vse banke, če so na zdravem polo- j pravljati hiše žaju. Prosim vas, da razumete
da pomagajo liudem s hrano,! Posestev do najmanj 1. februar-streho, zdravili in drugim. Zem-M«- 1934- Obenem je poslanska lja se polagoma Še vedno trese; j Vomica včeraj sprejela pred-35 večjih potresnih sunkov se da se ne more sodmjskim je pripetilo od časa, ko so za-|l'otom zapleniti zaslužek kakega znamovali prvi potresni sunek.! delavca,
prvi
Škoda, katero je potres povzročil, znaša nad $45,000,000. V mnogih krajih so že začeli po-
če zasluži manj kot
$75.00 na mesec, v slučaju, da je
oženjen, in če zasluži manj kot
$50.00 na mesec, v slučaju, da
j je samski. Oni pa, katerim se
_____________sodnijskim potom ustavi plača,
da če vaša banka ne odpre prvijrist odjemalcev slovenskih trgo- ne bodo več plačevali sodnijskih
dan, to ni vzrok, da ne bo od- [ vin kot trgovcev samih.	| stroškov, pač pa imenuje sodni-
prla. Banka, ki odpre danes ali: Trgovec je srce slovenske na-lja odgovorno osebo, ki skrbi, da
jutri, je na istem položaju, kot selbine. Do njega prihaja vse, j dolžnik v malih obrokih plačuje,
banka, ki bo odpr/a šele v ne-i kar potrebuje pomoči, misleč, i kar je dolžan.
kaj dnevih.	(,a trgovci sami kujejo denar,,--o-
"Prosim," ljudje, ne imejte "očim .so v gotovem mislu bese- KongreSItUM SweCIieV
strahu. Nobenega vzroka ni zaide društveni in narodni dobrot-; Washf	12 marca. *Ko
strah Vsp hanke so nod kon-i^ki, do katerih se obrača vse::. .	' . , , .
strah. Vse	so poei	. . ^ ^	eBniki l]e kongres včeraj glasoval, ce
. , , , ~ .. __ ,	podeli predsedniku
vso pomoč od vlade.
rodnim bankam izdaja licenco |m mesarje,
Rooae-
de društveni in narodni dobrot kon-i^iki, do katerih se obrača vse:
trolo vlade danes in bodo dobile časopisje.	.
Dočim na-i Vzemimo samo naše groceriste
mm bankam V/daiaTenco I in mesarje. Priznano dejstvo je, J™1*« Pol"a moc' da odblje S500' mm bankam uuaja licenco	•' ^ ' 000,000 z zveznega proračuna
odprtijo zakladniški oddelek da so od pamtiveka, odkar je b - ^	" pokojnine
- - -.....- la ustanovljena slovenska našel- !s tem' 0cl. 7 znifd±° puKUJi e
bina v Clevelandu, zakladali na- blvšim vojakom je kongresman > ljudi z živežem, ki je potreben!« 20- <*raja v Clevelandu, kjer
za
vlade, dobije državne banke li cenco od državnih ravnateljev bank. Brez vprašanja je, da ko ljudje zvedo, da lahko dobijo v
se
za vsakdanje življenje, in sicer
I biva večina naših državljanov,
Mogoče je Martin L. Sweeney, glasoval
ede,rali dva izmed sto številnih Proti Rooseveltu. Ogromna ne-
ife "ko" bo "banka I trgovcev tekom let pridobil pri i volja vlada radi tega proti
bankah svoj denar, da se bo p0- jnajveč na kredit, legel strah in bo panika minila
Povem vam, da ko bo banka r " ~' ....... *	* 1cwppripV,l rinčim so celo
odprta, je bolj varno imeti de-! tem nekaj premoženja, a na dru- jSweeneyu. _Dočua_ so^ celo
ga državljana. Ali z drugimi be- prost in upam, da ga boste ra-
sedami: Gotovina, ki jo imajo banke pripravljeno, je le mali odlomek denarja, ki je vložen v bankah.
"Kaj se je pa zgodilo zadnje dneve v februarju in prve dneve v marcu? Ker je narod zgu-
zumeli. Vaša vlada nikakor ne želi, da se ponovi zgodovina zadnjih par let. Mi nikakor ne želimo, da se navali na banke ponovijo.
"Posledica tega je, da bomo začeli banke polagoma odpirati.
bil zaupanje v vse, se je začel j V pondeljek bo odprtih 12 fede-
nar v banki, kot pa v žimnici na domu. Uspeh vsega tega je odvisen od sodelovanja ameriškega naroda. Pomnite, da nova postava za banke slednjim omogočuje, da pridejo hitreje do gotovega denarja, kot po starih postavah!
"Nekaj bank ne bo prej odprlo, dokler se ne reorganizirajo. Pri taki reorganizaciji bo vlada v polni meri pomagala. Medtem pa vi, moji sodržavljani, imejte polno zaupanje v vlado. Nikar ne poslušajte bedastih govoric in bajk. Združimo se vsi skupaj, da preženemo strah. Mi smo ustvarili maši-nerijo, da ozdravimo ves bančni sistem. In vi morate z nami delati in pomagati. To je vaš problem, kot je moj. In če smo zedinjeni, je ni sile, ki bi nas premagala.
"Franklin D. Roosevelt."
re«
g. strani je tudi resnica, da soipublikanci podpirali zahtevo odnesli tem i Roosevelta, se je pa demokrat
zoperstavil predsedni-
razni posamezniki
j našim trgovcem tekom let sto in j Sweeney j stotisoče dolarjev. Ne mislimo p™ Rooseveltu.
ravno danes, pač pa to ob časih,	--
ki so bili dobri, ko se je lahkoj	Klub dijakov
plačalo! To nam bodo potrdili Včeraj se je vršil v Sloven-trgovci sami, in potrdili nam bo- i skem Narodnem Domu na St. ap oni, ki so odnesli svoj kredit |Clair Ave. prv^ sestanek mladih s icer poštenim trgovcem
Nikdar se pa ni izkazal naš slovenski trgovec boljšega prijatelja svojega naroda, kot v zad-
! Slovencev in Slovenk, ki študiji rajo na univerzah v Clevelandu. Slovenska naselbina v Clevelandu ima lepo število odličnih dijakov in dijakinj v viso-
njih treh letih depresije. Resni-
1 • „ni0„	kih šolah, ki so spoznali potre
ca je, da je nas trgovec, poleg_ »_____.•_;„„•„___jLu„:
vseh drugih obligacij, ki jih vrši
Nekaj iskrenih besedi v prid našim trgovcem
napram društvom, narodu in narodnim ustanovam, šel do skrajnosti in žrtvoval skoro vse, ali pa v resnici vse svoje premoženje v dnevnem prizadevanju, ko daje kredit svojim rojakom. Oni, ki dobivajo ta kredit, vedo, da je to resnica, in imamo raje več kot 100 trgovcev med nami, ki imajo v knjigah zapisanih več kot pol milijona, ki jih bodo spo-
bo, da se organizirajo medsebojno v kulturne in družabne svr-he. Podrobneje poročilo o tej najnovejši organizaciji naših bodočih profesionistov, sledi v kratkem.
Nov klub
Več mladih naših fantov je ustanovilo v West Parku nov klub, kateremu £0 dali ime Kelly's Annunciation A. Club. Klubov predsednik je John (Beany)
minjali dolga leta ali pa za vse- Lach, znan v športnih krogih, lej Hooverjeve prosperitete. i	Zopet zdrava
Slovenski trgovec je šel do Napad influence je imela Mrs.
cer. Program je zelo obširen za ta večer. Glavni govornik bo naš sodnik Frank J. Liausche. Odbor je tudi preskrbel za prosto zabavo po seji.
Vaje za Pasijon
V torek, 14. marca, je vaja za Pasijon. Vrši se v S. N. Domu. Začetek točno ob pol osmih. Naj pridejo vsi igralci brez izjeme. Tudi oni naj pridejo, ki bodo delali na odru. In bodite vsi točni !—Režiser.
Anton Jene umrl
Danes zjutraj je preminul poznani rojak Anton Jene, stanujoč na 1381 E. 47th St. Pogreb bo imel v oskrbi pogrebni zavod A. Grdina in Sinovi. Podrobnosti prinesemo jutri.
Pretekli četrtek zvečer se je zbralo v Slovenskem Narodnem Domu lepo število naših slovenskih trgovcev, zlasti mesarjev in groceristov. Prišli so skupaj, da se pomenijo glede nadaljnega poslovanja, kredita in splošnega obstanka, žal, da udeležba ni bila tako velika, da bi garantirala sprejem splošnih in veljavnih sklepov glede trgovskega poslovanja. Zato je skupščina naredila najbolje, kar je mogla, izvolila je odsek sedem mož, kateremu je bila poverjena naloga, da sestavi poslovni program za prihodnji sestavek, ki se vrši v torek večer, dne 21. marca, ob 8. uri zvečer, v Slovenskem Na-
rodnem Domu. Soba, kjer se bo ' zborovanje vršilo, bo pravočasno naznanjena.
Naša iskrena želja je, da se tega zborovanja dne 21. marca, udeležijo absolutno vsi slovenski mesarji in groceristi, potem pa tudi ostali slovenski trgovci. To ne velja samo za naše slovenske trgovce na St. Clair Ave., ta klic velja vsem slovenskim trgovcem v Clevelandu brez izjeme, bodisi na vzhodni ali zapadni strani, v Newburgu, Collinwoo-dn, Euclidu ali sploh kje v velikem Clevelandu in Okolici. Kar velja za enega, naj bo dobro za druzega, ker interesi skupni, vsak je enako prizadet.
Nocoj večer se pri Mr. Jack Pintarju, 0706 St. Clair Ave. vrši seja izbranega odseka, ki naj pripravi program za prihodnji shod. Pričakuje se, da bodo vsi trgovci, ki so v tem odseku točno na mestu ob 8. uri.
Kako žalosten je položaj med slovenskimi trgovci danes, o tem nam je vsem znano; Zgubivati besede radi položaja, v katerem se nahaja slovenski trgovski stan, je brezpotrebno. Vsak ve, kje ga čevelj žuli, vsak je bridko izkusil zadnja tri leta polno mero mizerije v trgovanju, čas danes torej ni, da jokamo in zdi-hujemo, pač pa znamo najti uspešna pota in sredstva v ko-
Frank Mervar, predsednica znanega .Community Welfare kluba. Mrs. Mervar je že okrevala in se počuti precej boljšo.
zadnje meje skrajnosti s svojim kreditom napram lastnemu narodu, in mnogo jih je, ki so zgubili vse, kar so v dolgih letih fctržili. Vzrok temu je skoro'Three cheers, Johanca! neomejen kredit. In ko pogleda-!	Doma iz bolnice _
mo na drugo stran trgovanja pa i Mrs- Mary Tekavec, 1031 E. vidimo, da naši ljudje, niti kdo 70th St. se je vrnila iz Glenville drugi, ne dobi nobenega kredi- bolnice na svoj dom. Lepo se za-ta v takozvanih verižnih trgovi-i h valju je za obiske v bolnici in nah. Tam je vse za gotov de-1 Li bila vesela, če jo prijateljice nar, in sami morate priti iskat j tudi na domu obiščejo, in vleči na dom. Tu se vidi ver- Parlamentarna postava na slika, kaj je domačin in kaj V torek, 14. marca, ima pre-ie tujec.	davanje v S. N. čitalnici na St.
In vendar dobimo še toliko na- Clair Ave., v S. N. Domu, Miss
ših ljudi, ki hodijo dnevno za gotov denar kupovat v verižne trgovine. To ni lepo, ni pravil-(Dalje na 4. strani)
Mabel Head, ki bo predavala članicam Jugoslav-Slovene klubu o parlamentarni postavi in običajih.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published daily except Sundays and Holidays
svetnika. Kajti po drugih hišah čuje človek le povečini prijazno vabilo, naj se čim brže .odpravi od vrat. Tu sem pa kar namah menda domači sin ali pa ljubček NAROČNINA:	gospodinje, ko mi postreže s te-
za Ameriko ln Kanado na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00 ko preklemansko dobro stvarjo."
Za Ameriko in Kanado, pol leta 13.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznažalcih: celo leto $5.50 ;pol leta $3.00; četrt $1.75 Za Evropo, celo leto $8.00; pol leta $4.00; za četrt leta $2.50 Posamezna Številka 3 cente.
Gospodinja, ki je to slišala, je odgovorila: "žganci naj ti pač pq božji milosti teknejo, potem se pa kar hitro poberi, ker nisi niti domači sin, še manj pa gospodinjili ljubček."
Teknili so žganci vsakomur,
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office vendar pa ni nihče izvedel, čemu at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1879.__jih j(j ^ ^ drag. ^^
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PERC, Editors and Publishers.
No. 59, Mon., Mar. 13th, 1933
Demokracija na križpotju
pa ne boste deležni žgancev, pač | pa boste izvedeli, zakaj so pri Petru Potočniku postregli po-i potnemu človeku z žganci.
V teh žgancih je nekaj sladkega. Sicer ne rozine, niti ore-
ga kosila. Prav lepa vama hvala!"
Drugega ni dejal, pač pa je ob vsakem založaju s hvaležnim očesom pogledal sedaj krojača, sedaj čevljarja.
"Zahvaliti se moraš dvogla-vemu teletu," je odvrnil ponižno! bre nevestice krojač. "Ko se boš nabasal,. fanta. Adam, nesi skledo lepo nazaj v
bija iztekla, prav gotovo bi se kesala, da nista nesla sama sklede nazaj. I, stvar bi se bila gotovo drugače iztekla, kajti da veste: sama skleda ne zadostuje. Poleg sklede je treba še —
kadar si je treba pridobiti do-tudi pridnega
Če verjamete al' pa ne.
slade, pač pa dekaj ljubezni, žganci so bili povod, da je dobil Peter Potočnik svojo zvesto Uršiko in pa lepo kmetijo.
Nekega dne je stara kmetica tu skuhala žgancev. Ko so bili
hišo in se prav lepo zahvali za /OŽA HERFORT:
svoj delež. Midva sva za najin ,	KltiDCtullG
že odpravila."	!	r J
"Prav rad," je odvrnil mizar. "Ni mi pa ime Adam."
"Nič ne de," je milostno privolil krojač.
"Imenujem se Peter Potočnik in se tudi vama zahvaljujem, ker
sta me tako prijazno poklicala. .
: ci, po smeteh in odpadkih pa se
Ob kalni rjavo-zeleni vodi je stala velika hiša, umazane nedoločene barve, imela je dvorišče od vseh strani obdano z mokrimi, mrkimi stenami. Po dvorišču so se podili nesnažni otro-
Vse nadloge, križe, trpljenje, krizo, paniko, stradanje, j hi ali sploh kake druge take na-depresijo, pomanjkanje denarja in najsilnejše izkoriščanje, kar vse je novi predsednik Roosevelt podedoval od 12 let trajajoče republikanske vlade, ki v dvanajstih letih ni naredila drugega kot slepila z besedami lahkoverne ljudi, vse to je sedaj padlo na sicer močna ramena Franklin Roosevel-ta. Od zadnjega farmerja do prvega kapitalista, od evropskega ministerskega predsednika do obubožanega ameriške- t~ako~iepo rumeni in dovolj kuha-ga butlegerja, vse gleda na Roosevelta kot odrešenika, ki j ni> da se niso več prijemali žli-naj potegne ne samo Ameriko, pač pa ves svet iz blata. j jce> jih je natresla v skledo, pri-
Sreča je, da prvič v dolgi vrsti zgodovine Zedinjenih stavila jo lepo k žerjavici ter držav prihaja na odgovorno mesto predsedništva, kolikor se j}h nato zabelila s takimi ocvir-more že danes dognati, predsednik, ki ima konkreten pro- ki da ae mi še danes zbira slina gram, ki je sad njegovega lastnega razuma in sad mnenja i v ;istih Nato je vse skup posta_ lazumnih ameriških nesebičnih strokovnjakov. Roosevelt vila na mizo ter stopila ven na prihaja pred ameriški narod z obljubo, da mu podeli new ipolje> da skliče hlapce in dekle deal," novo mero pravice in vlade.	^ 1 in še kar je bilo njene družine
Najsilnejša naloga Roosevelta bo odpraviti in uničiti :poieg. da pridej0 h kosiiu y strah, nezaupanje, ki prevladuje med narodom v javne za- tem :&su sta gtopila v hišo'dva vode. Kako vrniti narodu zaupanje v splosno vlado, v de- ;potujo5a rokodelca, da poprosi-mokracijo, v narodne ustanove, je ena prvih dolžnosti Roo- ta za mal dar Nikogar nista seveltove administracije. Od strahu je vec ljudi umrlo kot videla v hišij neg0 le kadečo se od vsake druge kuge ali mizerije Strah je povzročil več;skledo žgancev Seveda v srcu gorja in depresije, kot vsi drugi faktorji. Strah ta preosta-' tak(jj slišala sedmo božjo za_ nek srednjeveške dobe, ta srčna bolezen nepoučenih in ne- poved. ne kradit pa dvug gias premišljenih ljudi, je kot bolezen rak, ki razjeda zadnja tri | • TOril kaj zapovedujoče: Ni-leta javno trgovsko, industrijsko in delavsko življenje Ta kar ne stradaj, In kako naj bo strah je povzročil, da je ameriški državljan tekom zadnjih tu h r 0 tatvini! Saj v dveh let potegni iz bank dva tisoč milijonov dolarjev, ta j hig. ni nik bteremu bi lah. strah je povzročil, da je ameriški narod zgubil na samih ob- Rq k ukrad)a fflSni ljudje g0 restih nad tristo milijonov dolarjev, ki ne producirajo dru- na ž Vfl. H a živeli so gega kot želje roparjev, da pridejo čimprej do tega denarja , & y takem slučaju tavni de.
Ko je odpravljen ta strah, pravi Roosevelt, je treba .t. I _ p bila sta urno skle. na delo, da postanemo zopet prijatelji z ostalimi narod, sve- do in .§e bo urno . inila v gr. ta. Dosedanji režim nam je zgubil prijateljstvo in naklonje- & ■ ^ kmalu za nost bivših prijateljev in zaveznikov. Amerika se je zakle- hj.o Tu ^ gedla y mehki mah nila v svoj lastni tabor in je gledala navzdol na druge naro-1	gkledo med ter
de, ko je še pred štirimi leti mislila, da Amerik, nihče ničesar ■	z žlico svojih prade.
ne more, kajti vse bogastvo sveta je zbrano v Ameriki—kaj doy _ y r()ko nam torej hoče ostali svet!	'	4 ' , ,	.
Pa je prišlo drugače. Oholi republikanski režim se je „ Jedla ^i, dokler sta mogla.
obdal z visokim tarifnim zidom in povedal ostalim narodom ifrv? !e J«del ka-' dol«° ~ bl} ;ie sveta: Ako želite pripeljati svoje lastne izdelke v Ameriko, kr°Jac; ^ug. ie jedel se delj, boste za nje drago plačali v tarifnem davku. Mi prav za -bil je čevljar. Krojaču so se oc, nrav ničesar ne potrebujemo od vas, tujci! Vse kar hočemo osolzile ob pogledu na ta dar in potrebujemo, lahko izdelamo v naših lastnih tovarnah, pozji, se bolj pa ob zavesti, da Vi pa, tujci, glejte, da plačate svoje dolgove čimprej.
Svet se je spogledal! Kje in odkod naenkrat taka oholost od strani Zedinjenih držav? In začelo se je maščevanje. Ako Amerika lahko naloži visoke tarife na evropske izdelke, zakaj bi jih ne mogla Evropa, Južna Amerika? In začela se je strašna carinska vojna. Zedinjene države, ki so še v	.
pred štirimi leti prodale ostalemu svetu vsak mesec nad boznost, ko je prišel mimo po ^500,000,000 vrednosti blaga, so padle na sramotno nižino Poti leP svetlolas poba. Imel je ^35,000,000 vrednosti blaga, prodanega v tuje dežele. Ni v rokah leskovo palico, cajmco čuda, da so morale ameriške tovarne zapreti, kajti vse, kar na hrbt« lin je veselo žvižgal ameriški narod potrebuje sam za sebe, lahko producirajo predse.
ameriški farmerji in ameriške tovarne tekom petih mesecev "Le poglej ga," je zašepetal v letu, in kaj naj dela ameriški delavec tekom ostalih sedem krojač čevljarju. "Baš tako se mesecev v letu, ako njegova tovarna nima naročil od dru- obnaša, kakor bi bil naju starih narodov sveta.	, novski tovariš."
Pa so pridigali republikanski voditelji, da visoki tarif "Ta bi nama lahko v sili po-garantira vfsoke plače ameriškemu delavcu! Visoke plače! magal," je odvrnil čevljar ter V resnici plače pod visokim tarifom in pod republikanskim pogledal na ostanek žgancev v režimom niso bile še nikdar tako nizke kot pod vlado onega skledi.
Herbert Hooverja, ki je izjavil, da če bo izvoljen, dobi sle- "Hoj, tovariš," je zavpil se-herni ameriški delavec dva avtomobila v svojo garažo in daj krojač mimoidočemu. "Ti si piščanca sleherni dan na mizo. Jasen dokaz je torej, da re- gotovo potujoč sedlar in si prav publikanski visoki tarif ne samo, da odžene odjemalce ame- gotovo lačen." riškega blaga, pač pa tudi zniža delavske plače na sramotno «.Ne» je odvrnil aVetlolasi po-številko, podobno plačam kitajskih kulijev.
-o-
ZA AM E ROŠKO. DOMOVINO — M. U.:
KAKO JE PETER POTOČNIK PRIŠEL DO SVOJE ŽENE
žvižgal sem sicer pesemeo, a tu . ^ , .. , , v , , _ pasla zanikrna kuretina. Pred di ta me ne bi mogla vec dolgo^	___
tolažiti. Sedaj pa bo že šlo. Za-
Pa 'še nekaj bi rad povedal o našem Jakšičevem Franceljnu in sedaj to, kako je hotel utiho-
hišo, onkraj ceste so rastli veliki, mogočni divji kostanji in zakrivali hiši itak borno sončno luč. Pod kostanji je bilo kos trate, kjer so v prahu in mraku umirale borne redke rože in kjer so se par ur na dan igrali otroci, na večer pa polegali delavci, vsi [ izmučeni od dnevnega robota-nja.
Ti kostanji pa so bili čudno sami, nikdar se v njihovih vejah ni oglasila pesemca ptice. Nikdar niso gnezdili v njihovih krošnjah, nikdar niso iskali za-
to tudi ponesem lepo skledo nazaj."
Medtem ko se je spletala v grmičevju ta idila, se je odigraval v hiši sami uprav dramatičen prizor. Ko se je gospodinja vrnila s služinčadjo ter ni našla več sklede z žganci, je nastalo najprej začudenje, potem razočaranje, a nato prav gromka jeza. Medtem ko se je gospodinja zopet spravila k ognjišču, je popadel gospodar gorjačo, ds
mu ta pomaga najti zločinca.	--u -u
Baš v tistem nesrečnem trenut- j f^/ zele»J.u »J1ho^ ~ ku pa je stopil v hišo Peter Po- cel° vralfl 80 ^lkmli, ka-točnik s prazno skledo, postavil j^ Preplašeni zleteli na niz-
j	j • ;	i; 'ke k tlom se pripogibajoce veje.
se pred gospodarja m gospodi-.	1 ^ b v ,
• 4. 1-1	"Tu	vrhovih teh mračnih dreves
njo ter dejal prisrčno: lu je	v .
. . ,	,____ „1,v,„aii„ pa so gospodovali belo-erni pti-
skleda — prav lepo se zahvalju- , . H .	.. ' .
jom dvoglavemu teletu!"	j c1' ^ so vse dneve preregljah m
' Eno minuto po teh vljudnih Poklepetali^ pa sproti izropah
besedah je dosegel dramatični I vsako gnezdo, ki ga je hotel)kak
• -v i , ,1vm ptiček zviti v njihovi soseski —
prizor svoj višek. Čevljar in ki o-	.	v
v ,	-v i;v„ln	kmalu m nihče vec poskusal sta-
lac sta	zunaj se slisala obupno	v.. .	,
u	, cfo ;A novati z vražjimi gospodarji v
pobovo	vpitje, nato pa sta jo!	.
urnih krač odkurila, v zavesti, i Kostanjih.
da sta storila plemenito delo.!, , S Pn'im svl7tom+ s.° ^ oglasile
klepetulje na kostanju. Prav na
j vrh je zletela ptica šojine velikosti, pretegnila pisane beločne peruti, našopirila glavno perje in oprsje, stresla z dolgim trikota-sto prikrojenim repom, pa zletela na bližnje njive iskat raznovrstno hrano. Brskala je po
Kajti potujoči rokodelci se morajo vedno potruditi, da pomagajo mlademu tovarišu, ki je stopil v svet zaupno kakor pišče iz jajčne lupine, do pravega spoznanja. Nihče se tega ne očuva in baš v tem je blagoslov van-dranja, da prideš zopet domov	.
modrejši, nego pa si šel od doma. jsmeteh tam pobrala vse, kar
Najhujše Petrove trpljenje je se J'/ zdeJ0; da bo	neI
minilo, ko se je iz besed in pre- ^sitnemu želodcu. Belo pisani
rekanja konečno ugotovilo, da je Ptic; z zeleno se izpreminjajocim bil samo nedolžna žrtev obeh na- PelMem Je pokimavaje z glavo vihancev. Sedaj je pričela pro- ^topal po njivi^urno, čeprav ne-
siti
ne more več jesti. In ko se je moral konečno tudi čevljar uda-ti svoji usodi in prenehati jesti, sta zmolila za dar božji zahvalno molitev.
Komaj sta opravila svojo po-
kmetica dobrodušnega mi- kam okorno- 0kovvS(; mu
zarja oproščen j a, gospodar pa
ba," mizarski vajenec sem."
"Dobro, potem moraš biti še bolj lačen. Bratec, stopi sem k nama in se pridruži, kajti danes je za naju dan veselja. Naj ti
--povem, pobožni mizar, gospo-
To je kaj čudno v hiši Petra čakal, to pa pač vsled tega, ker dar ju tam doli .v tisti hiši se je Potočnika. In vendar ni Peter i je smatral besedo žgance kot ne- danes zvalilo dvoglavo tele. Sa-nikak posebnež, je običajen člo- kaj, kar bi ga utegnilo na goto- mega veselja nama je napravil vek najboljše kakovosti, marl j i- vem mestu telesa res žgati. tu v tej skledi pravi praznik, vo dela in skrbi za svojo korist. Tisti pa, ki je mirno počakal, Kar prisedi, ako že nisi morebiti Kolikokrat pa pride kak popo- i je tudi pričakal, da so mu mizo pcCobedoval." ten vajenec mimo, mora Petro- lepo pogrnili z belim prtom, po- Mizar ni še obedoval, zato je va žena takoj pustiti delo ter ložili predenj svetlo cinasto žli- J tudi stopil s poti in sedel prav mu skuhati žgancev. Tako za- co in lepo rumenih, bogato za- blizu sklede, v mah. hteva Peter. In marsikateri va- i beljenih žgancev. In še povrh "Z dovoljenjem," je dejal ter jenee obstane osupel, ko popro-1škodelo sladkega mleka, tako da privlekel iz žepa žlico, si pri vratih za običajen dar: je bil poba deležen vseh dobrot, "Glej, glej," sta si dejala ona-kak krajcer ali košček kruha, ki si jih le more kedaj od neba dva, "temu pa je dala mati žli-dobi pa mesto tega po«iv, naj ne- želeti.	čko s seboj! Zdi se nama, da
koliko na klopi posedi in se od- "Zdi se mi, da sem kar zača- niso plemeniti gospod mizar poči je, češ, žganci bodo takoj ran," je dejal nekega dne nek bogve kako dolgo zdoma?" pripravljeni, češče se je že pri- j lončarski vajenec, ko je marl j i- "Danes je četrti dan," je po-petilo, da je tak poba takoj pri-1 vo vihte cinasto žlico. "V tej hi- ročal vestno mizar, "in prvi dan, čel brusiti pete, mesto da bi po-'ši sem se spremenil nenadoma vida sem deležen v tujini poštene-
dobno zvedavo bleščalo, opazil je ga je povabil, naj se le lepo par | nevarnost pa z glasnim regija-dni pri njem odpočije, manjka-j "Jem zletel urno zamahujoč s pilo mu ne bo ničesar, če bi se parnimi krili v kostanjevo zavet-
celo hotel vdihniti prilike bi bilo le ~ sraka se Je vrmla z Jutra" Hovelj. Gospodar je namreč imel: nJega spreleta. brata, ta je bil mizar ter je pred Ves ljubi dan so preklepetale nekaj dnevi prevzel naročilo za j i" preregljale v vrhovih kosta-opravo bližnjega gradu. Tedaj |ojev. Če si poslušal njihov raz-bo rabil urnega pomagača. Po- govor, se ti je zdelo, da se ti sebne važnosti pa ni, da bi še!nekdo posmeje z zoprnim, zlob-cmenil, da je imela domača nim smehom, morda boš imel
hčerka Uršika, ki se je baš tedaj ob tem klepetanju občutek, da
razvila v zalo dekle, precej ži- nekdo stresa vrečo s praznimi vahno kri ter da je postregla orehovimi lupinami — njihov "obdelanemu" mizarčku s svo- i zvok ni poln, ni zvonek, hreščeč, jim snežnobelim robcem, da si j zoprn je. obriše raz rdeča lica bridke sol-
ze	Prav zgodaj spomladi so si pri-
Peter je prijel rutico, obrisal cele srake v varne vrhe znašati si rdeča lica ter jo zopet vrnil v gnezda. Nanosile so si suhih vej roke sočutnega dekleta. Stopil in celo kopo dračja, nato so nate k mojstru, sprejel delo, pri- nosile blata in prsti, pa čez vse hajal češče na prostor svojega postlale toplo in mehko s perjem, trpljenja. Pa kakor da mu je volno in mahom. — Prav dobro bile začarano. Nekega dne je zo- so si zavarovale gnezda pred pet' začel vzdihovati — poma-j ljudmi od spodaj, pred skobcem gala pa mu je z vsem svojim sr- od zgoraj, popolnoma varne so
ščeta, tam se prav vedno dobi kaj za drobne otročiče. Vsi so bili zatopljeni, vsak v svoje delo. Otroci so se igrali, koklja in pi-ščeta brskala za hrano. Naenkrat je planila stara sraka nad piška, ki se je oddaljil od koklje, pa ga urno odnesla na kostanj. Ves vrišč ni nič pomagal, pišče je pod udarci sračjega kljuna kmalu zaprlo drobne očke, takoj zatem pa odromalo v požrešna
žrela urno doraščajočih srak. *
Dvorišče stare hiše so srake vedno rade posečale, vedno so našle kaj za se. Ljudje, sami borni, zmučeni delavci so bili, so se navadili na belo črne klepetulje, pa jim marsikaj odpustili, saj so jim bile one poleg vrabcev edine ptice, ki so jih razveseljevale. Edino stara bra-njevka Neža, ki je imela kokoši in piške, ni mogla videti teh dol-gorepih "coprnic," kakor jim je jezno dejala, že parkrat je namreč videla, 'kako je poslednjič zacepetalo prav njeno, komaj par dni staro pišče v krempljih pisanih rokovnjačev.
Pri zadnji koklji je imela Neža smolo. Polovico jajc je bilo klopotcev, dva pa ji je odnesla sraka. Stara, velika koklja je vodila samo tri piške, pa še na te po vodno prežah mački in srake. Neko jutro, ko je prišla h koklji v poset mlada sraka, je vrgla za njo krepelce in ji zdrobila perut. Pisani ptič je omahnil na tla, pa uro skakaje zbežal med drva, ki so bila zložena na dvorišču v visoke skladovnice. Zvečer jo je tam ujel stari Matevž in sraka se je preselila v njegovo stanovanje, njemu in otrokom v zabavo. Zdrobljena perut se ji je kmalu zacelila, nosila jo je povešeno, pa z malo dvignjenim repom skakala po sobi, če pa jo je kaj prestrašilo, je urno zbežala pod posteljo in se skrila tam med stare čevlje in drugo kramo.
tapiti v Združene države ameriške nekaj cigaret zame, svojega dragega prijatelja. Ko sem slišal o njegovem dobrem srcu in da se me je spomnil celo na daljni Kubi, mi je postalo milo pri srcu in zjokal bi se bil, da nisem že vseh grenkih solz porabil v tej depresiji.
Torej Francelj se je spomnil na svojega dragega Jakata, s katerim sta marsikateri marjaš v svojem življenju že pretolkla in mi je kupil karton cigaret, pravih kubanskih, črnih ko sam vrag. Za karton je plačal (s težkim srcem, kar mu ne zamerim) $1.10 tv ameriški 'valuti. Mislil si je pač, da denarja ni vrgel proč, ker upa te solde dobiti nazaj pri prvem marjašu.
Ko zapre moj karton cigaret
kovčeg, je bila njegova misija na Kubi odpravljena in Francelj je takoj silil domov, da se mi čim prej prikupi. Ko pa prijadrajo do črte, kjer so ustvarjene naše preljube Zed. države, /vtaknejo iblajtarji svoje nosove v Francelj nov kovčeg in tam opazijo moje cigarete in nekaj cigar, ki jih je kupil Francelj zase. Iblajtar prime za cigarete in Francelj pa tudi, pa jih držita nekaj časa in se pogledata.
"Vacamera, mister?" tel vedeti Francelj.
je ho-
čem mlada Uršika. In tako je
bile.
bila domača hči Uršika tudi pri- Sivozelena pikasta jajca so bi-šla do modrosti in menila: če že la že izvaljena, na kostanjih so moiii biti |romanjei (človeškega ' se pričele oglašati mlade srake, življenja tako ustvarjeno, da se: Stare črnoglave dolgorepke so neha pri zakonski postelji in zi- postale predrzne. Hodile so ro-belki — potem naj pač bo mizar, pat gnezda ptičev v bližnjo in ln ker je bila Uršika edini otrok,1 daljno okolico, če se ni stara t.e je stvar kaj lepo uredila, ptička, braneča drobno deco, do-Peter Potočnik je bil marljiv in volj urno umaknila, so tudi njo še čvrst povrhu — v par letih je dosegli dolgi, ostrorobati kljuni postal posestnik lepe Uršike in in črni kremplji sračjih nog. še kmetije poleg. — Skleda žgan- Bolj ko so ropali stari, bolj so cev! Lep dokaz, da dobri Bog, rastli mladi, ne prezre nobenega sredstva, Za sivim pustim zidom onkraj kadar ve za parček, katerega ho-, kostanjev je vodila koklja krče spraviti skup. Peter ne po- delce drobnih rumenih piščkov, zabi ljubemu Bogu tega svoj živ: otroci so se radovali nad drobno dan in zato je upeljal navado, da družino, preblizu se niso upali, postrežejo vsakemu vandrovcu s prerada se je zakadila koklja skledo žgancev. ,	pod noge . . . Igrali so se v sko-
Ko bi krojač in čevljar vede- i pih žarkih sonca otroci, koklja la, kako dobro se je njiju hudo-1 pa je pripeljala na smetišče pi-
Urno se je privadila ljudi, jim' jemala hrano iz rok, pa ved' no skakljala po sobi z napol odprtim kljunom in veselimi očmi, tako, da je bila prav kot brezzoba smejoča se starka.
Par let je životarila z delavčevo družino. Nekega poletnega večera je Matevž položil prižgano cigareto na rob mize. Sraka jo je urno ukradla, nihče ni tega opazil, pa jo skrila pod posteljo med stare cunje in obleke, ki je ležala zmetana vse križem. Matevž je cigareto sicer pogrešil, pa je ni dolgo iskal, žena ga je klicala k večerji.
Odmolili so že, ob Ave Mariji je bilo, ko se je pričel izpod postelje valiti dušeč gost, siv dim — zadnji hip so preprečili ogenj —. sraka pa*je morala od hiše, sosed je videl njeno početje . . .
MALA MAMA
Poznate našo Tinico? To vam je prava mama! številno ima družinico — za vso skrbi prav sama.
Pajacka ima, medvedke tri in punčko zalo, vitko. "Oh, kakšne imam jaz skrbi!" vzdihuje včasih bridko.
Z otroci je res velik križ! Težko je mama biti: ves dan jim kuha Tinica — nikoli niso siti.
Pa kaj jim kuha in kako jih pita mala mama? Sladkorčke kuha jim tako, da jih pohrusta sama . . .
"Gospod, za cigarete boste plačali eolnino."
"Ne jaz," reče Frank tako odločno, kot če bi ga jaz vprašal za posojilo $100,000 na noto brez garancije.
"Aha, boste plačali, boste in sicer boste plačali od tega kartona $1.30."
Francelj je jako hiter v računanju in je takoj izračunal, da je dal za cigarete $1.10 in sedaj naj pa še plača eolnine $1.30. Nak, toliko pa vseeno nisva prijatelja z Jakatom, si misli France, pa reče iblajtarju:
"Mister, jaz ne plačam nic, kar v morje jih vrzite cigarete."
Vidite, tak človek je France in toliko drži name, da bi raje dal vreči v morje sladke svalči-ce, kot bi pa plačal od njih ne-čuveno eolnino. Kljub temu, da se mi še sedaj težko vidi, ko to pišem, kaj bi se bilo lahko zgodilo s cigaretami, pa vseeno moram dati čast, priznanje in kredit Francetu, ki se je tako odrezal iblajtarju.
"V morje naj jih vržemo?" se začudi iblajtar, "saj jih je vendar škoda."
"Veste kaj, prav nič jih ni škoda, saj jih ne bom kadil jaz-Nesem jih le tistemu našemu Ja-katu na St. Clair za odpustke, da ne bo jezika stegoval, da mu nisem nič prinesel. Rad vam piačam eolnino od cigar, ker te bom sam kadil, cigarete pa kar sunite v vodo."
"O, tako?" se začudi iblajtar, "Jakatu jih nesete? No, tistega pa poznam, saj nam je pred štirimi leti ravno tukaj ušvef-cal eno steklenico konjaka. Ta njegova korajža se mi tako do-pade, da vam odpustim čolni'1" na cigaretah. Plačajte samo od cigar, cigarete pa spravite. Pa srečno pot."
Tako je urihtal Francelj ameriške iblajtarje in mi oni večer z velikim in srečnim smehljajem i a ustih prinese cigarete. No> vsedel sem se na široko in si za" palil eno. Pa je nisem še pol P°* kadil, ko se je naenkrat postavi naš ofic na koleščka in se zace vrteti okrog mene kot ringelšp1 pod Tivoli. Tako me je vila, da sem moral teči takoj enega sP^' da sem zopet prišel v normal110 stanje. Potem sem se pa zahvalil Franceljnu s tem, da sem m!> prijazno povedal, naj mi drug'c prinese mesto cigaret pomurai1" če, ali kaj podobnega ,ali pa lUlJ mi da v gotovini, pa si bom V0' tem sam kupil, kar bo meni
pri-■ 'in
,ialo. Kot sem jaz presodil, bi J ne bilo prav nič škoda, če bi J1 bili iblajtarji vrgli v morje.
1933 MAR
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
MARC
17.—32d	Ward Democratic Club, ples v S. D. Domu.
18.—Klub	Ljubljana, zabava v Slovenskem Društvenem Domu, Recher Ave.
18.—Društvo	Napredne Slovenke, ples v spodnji dvorani S. N. Doma.
19.—Društvo	Prijatelj št. 215 SSPZ, zabava in igra v Slovencem društvenem domu na Recher Ave.
19—Socialistična stranka, bazar v spodnji dvorani S. N.
Doma.
25. —Društvo Složne Sestre št. 120 SSPZ, veselica v spodnji korani S. N. Doma na St. Clair Ave.
29.—ženski klub fare sv. Vida priredi card party. APRIL
1__E. 185th St. Democratic
Club, zabava v S. D. Domu na lecher Ave. 2.-—Društvo Blejsko Jezero 27 SDZ, 10-letnica obstanka, v Slovenskem Delavskem Domu Waterloo Rd.
8__Društvo Zavedni Sosedje
158 SNPJ, zabava v S. D. Do-^u na Recher Ave.
9—Jugoslovanski Pasijonski Klub, predstava v S. N. Domu.
9—Društvo Verovšek, igra v S. D. Domu.
16.—A. D. K. društvo priredi Mesno veselico v Grdinovi dvojni.
16—Samostojna Zarja, kon-cei't v S. N. Domu.
20.—Društvo	Martha Washington št. 38 SDZ, ples v S. N. *Wu na St, Clair Ave.
■.' 22.—Društvo Slovenski Dom ^ 6 SDZ, zabava v Slovenskem 'fl4Štvenem domu na Recher §e.
22.—Društvo Collinwoodske SWenke št. 22 SDZ priredi Mesno veselico v Slovenskem ^oniu na Holmes Ave.
22__Društvo Pioneers HBZ,
jjles v spodnji dvorani S. N. °ma.
22.-23.—Društvo	Strugglers, ^oslava 6. obletnice ustanovit-
društva, prireditev in ples v D. Domu.
23.—Dvor	Baraga, C. O. F., ^'iredi plesno veselico v Grdili dvorani.
23.—Altarno društvo fare sv. 'da priredi na Belo nedeljo Etiket v novi šoli.
23—Dramatično društvo Naša Zvezda, igra v S. D. Do-111,1 na Recher Ave.
26.—ženski klub fare sv. Vi-^ priredi cai'd party.
popoldne v novi cerkvi sv. Vida, razvitje zastave v S. N. Domu, in zvečer plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
14.—Društvo Dom, št. 25 S. D. Z. praznuje 10-letnico obstanka v Maple Gardens
14.—Dekliško društvo Kraljica Majnika in podružnica št. 15 S. ž. Z., proslava Materinskega dne v S. N. Domu na 80. cesti.
18.—Piknik društva "Kranj" pri Matt Gorišku v Noble, O.
21.—Podružnica št. 41 S. Ž. Zveze priredi razvitje zastave v Slovenskem Delavskem Domu.
28. — Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
28.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
28.—Jugoslovanski Pasijonski Klub, predstava v S. N. Domu.
JUNIJ
4.—Peta obletnica "Ljubljane," skupna društva v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
4.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na Špelkotovih farmah.
11.—Ženski odsek Slovenske Zadružne Zveze, piknik.
11.—pevsko društvo Zvon, piknik pri Anton Gorišku na Green Rd.
18.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ priredi piknik na Močilnikarjevi farmi.
18.—Fara sv. Nikola, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave.
25.—Clevelandski Sokol, veselica in telovadba na vrtu Slovenskega Društvenega Doma na Recher Ave.
JULIJ
2.—Odsek 21 HBZ, piknik na prostorih S. D. Doma na Recher Ave.
16.—Slovenska Zadružna Zveza, praznovanje 20-letnice.
16.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, piknik na Pintarje-vih farmah.
23—S. P. P. S. društvo Cvet priredi piknik na prostorih fare sv. Lovrenca v Maple Gardens.
23.—Piknik Zveze Collin-woodskih društev na Močilnikarjevi farmi.
30.—Društvo sv. Nikola št. 26, piknik na prostorih S. D.
—Akcija za brezposelne v Murski Soboti lepo napreduje. Z banovinsko podporo za pobijanje brezposelnosti se sedaj izvršujejo važna občinska dela, ki so se doslej vedno morala odlašati. Določena so naslednja dela: nakop gramoza in pogra-mozenje poljskih in občinskih cest, regulacija markiševskega potoka do izliva v Ledavo, čiščenje struge Ledave od železniškega mostu do občinske meje, v kolikor bo zadostoval kredit. Posebno važna pa je regulacija Glavnega trga, ki je nekako pogreznjen med tremi cestami. Ni čudno, da je bil le redkokdaj suh in brez blata, saj se voda nikamor ni mogla odtekati. Sedaj pa je v načrtu, da se ves Glavni trg posuje do višine cest, s čimer bo tudi izginil "mokri otok" sredi mesta. Kakor čuje-mo, bo k tej akciji prispevala tudi občina iz svojih prihrankov, tako da bo ves načrt v celoti izvršen. S to akcijo bo res vsem pomagano: brezposelni delavci so dobili zaslužek, a v mestu se bodo izvršila javna dela, ki so bila že dolgo potrebna.
—Strup v zajtrku. Zapleten primer se je obravnaval pred mariborskim malim senatom. Zagovarjala se je 48 letna Ana Temlinova iz Murskih črncev v Slovenski krajini zaradi poizkusa umora svoje sinahe. Obtožnica pravi, da je primešala tašča sinahi strupa v repo s kašo, ki so jo imeli za zajtrk. Sina-ha je pojedla polovico s krožnika, ko je zagrizla z zobmi v trdo, rumenemu kamenčku podobno snov. Ker je bilo sličnih kamenčkov še več v jedi, je ostalo jed pustila. Kmalu ji je postalo slabo, da se je morala za teči k zdravniku. Ta je ugotovil, da je zastrupljena in iz ostankov jedi so v Ljubljani na fiziološkem zavodu spoznali, da je bil primešan repi sulfid, ki ima skoro 70 odstotkov arzena. Kot povod dejanja navaja obtožnica neprestane prepire, ki so vladali v hiši med sinaho in taščo, ker sta si obe lastili pravico gospodinjstva. Obtoženka je dejanje odločno tajila ter je izrazila sum, da se je najbrž hotela sinaha sama zastrupiti. Sodišče se ni moglo prepričati, da je osumljenka v resnici spravila strup v jed, ter jo je oprostilo vsake krivde.
29.—Društvo Orel Baseball Doma na Recher Ave. ^Ub, plesna zabava v Grdinovi korani.
29__Klever Kids Klub, ples
VS- D. Domu. 29—Slovenska Ženska Zve-zabava v S. D. Domu na

Hi
e«her Ave.
—žalosten zaključek kolin. Pri posestniku Kološi v bližnjih Ivanovcih so imeli koline. Kakor je na podeželju običaj, se ob priliki kolin zbere vedno mnogo ljudi. Pa so se tudi pri posestniku Kološi zbrali sorodniki in bližnji sosedi. Z dobro kaplji-
šala veselo razpoloženje. Nekaterim je bil prihod dobro došel, drugim pa ni bilo prav, da sta se nenadno znašla sredi vesele družbe. Besede so postale ostre in začelo se je zbadanje. Medtem so prišli tudi godci, ki pa niso mogli spraviti družbe v prejšnje razpoloženje. Toda vse bi se še mogoče dobro končalo, da ni stopil Jožef Lengel k goslaču in mu iztrgal gosli iz rok tako, da mu je odtrgal struno. To je bil povod, da je nastal prepir. Temu prepiru je hotel napraviti konec posestnik Ficko, a njegove besede niso prav nič zalegle. Nasprotno! Vroče glave so se razvnele in v spor se je začel vmešavati tudi oče Jožefa. Tedaj pa je posegel vmes še gospodar Kološa in pozval oba, naj se odstranita iz hiše, ker jih nihče ni vabil. Oče in sin sta se malo zmenila za besede, prerekala sta se naprej in kakor priče izpovedujejo, sta hotela na vsak način izzvati prepir. To pa je bilo vsem navzočnim že preveč in so nekateri navalili na oba izzivača. Nastalo je splošno prerivanje in v tem metežu je Adolf Lengel potegnil iz žepa dolg kuhinjski nož in ga zasadil bližnjemu Josipu škrilcu v trebuh s tako silo, da so mu izstopila čreva. K zabodenemu škrilcu so takoj poklicali zdravnika, ki je odredil prevoz v bolnišnico. Kljub zdravniški pomoči je i-'krilec že po nekaj urah podlegel hudim poškodbam.
—Nevaren požar v prekmurski vasi. V Pečarovcih je nedavno sredi noči nastal požar v gospodarskem poslopju posestnika Jožefa Zelka. Domači in sosednji gasilci so z veliko težavo ogenj omejili in rešili druga poslopja. Precejšnja škoda je le delno krita z zavarovalnino. Kakor vse kaže, je bil ogenj podtaknjen najbrž iz maščevalnosti. Orožniki pridno zasledujejo požigalca.
—Požari v Prekmurju. Z vseh strani prihajajo vesti o požarih v Prekmurju. Tako je pred dnevi začelo goreti v Pa-novcih pri posestniku Štefanu Karonji. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje in vsp krmo. Z največjim naporom se je posrečilo rešiti vsaj živino iz hlevov. Povzročena škoda je precejšnja in ni krita z zavarovalnino. Takoj naslednji večer pa je nastal požar v sosednji vasi pri posestniku Mihaelu Ciferju. Tudi tu sta postala žrtev plamenov gospodarsko poslopje in vsa nakopičena krma. Posestnik je bil zavarovan le za malenkost. V Kančovcih je kmalu nato gorel velik skedenj, last banovinske-ga svetnika župnika g. Faflika. Gasilci so bili takoj na mestu,
je prišla tudi dobra volja in toda ves njihov trud je bil za-
to
29—j0Hy Boys, ples v avdi-
r,ju S. N. Doma.
30—Društvo "Jadran," spe-!%ro v Slovenskem Delavskem Waterloo Rd. 3o—Društvo Blaue Donau, J°*icert v avditoriju S. N. Do-
St.
30.—-Društvo Kistusa Kralja,
s 226 KSKJ, veselica v Knau-°vi dvorani. 30.~—pevski odsek društva priredi pomladanski kon-6rt v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
j 7—Slovenska šola S. D. Do-a> koncert v S. D. Domu. 7—Pevsko društvo Cvet, kon->fvt in igra v S. D. Dvorani na rir,ce Ave.
7—Društvo sv. Cirila in Me-igra in zabava v S. D. Do-u Recher Ave. ^•—Društvo sv. Ane št. 4 slovesno blagoslovljenje ry-z vit je društvene zastave.
AVGUST
6.—Skupna društva fare sv. Vida priredijo velik piknik na špelkotovih farmah.	^
13.—Piknik Slovenskega Narodnega Doma v Maple Heights na Goriško vili prostorih na Green Rd.
OKTOBER
21.—Društvo Orel priredi plesno veselico v Grdinovi dvorani.
28.	— Društvo Progressives št. 641 SNPJ, zabava v Slovenskem druStvenem domu na Re cher Ave.
29.—Društvo	Danica št. 11 SDZ praznuje dvajsetletnico obstanka z veliko veselico v S. N. Domu.
NOVEMBER
29.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ, veselica v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
co
ure so tekle brez prepira vse dotlej, dokler nista prišla fokov-ski konjač Lengel Adolf in njegov sin Jožef. Oba sta se vračala iz bližnje vasi, kjer sta bila po opravkih. Nekemu posestniku je namreč bila poginila krava in to sta peljala domov. Ko sta prišla mimo Kološeve hiše, sta se ustavila, ker sta sli-
man. Gospodarsko poslopje je pogorelo skoro do tal. Sreča v nesreči je bila, da se ogenj ni razširil na ostale zgradbe. Ško-rta je velika, a zavarovalnina znaša le 3000 Din. Ne more se raztolmačiti, kako se je mogel najti brezsrčnik, da si je drznil pri splošno priljubljenem g. župniku zanetiti ogenj.

aKoslovljenje zastave ob 2,
V Californiji ne smejo prodajati posestev
Sacramento, Cal., 11. marca. Državna posta voda j a v Californiji je pravkar naredila postavo, ki prepoveduje nasilno prodajo privatnih domov ali malih kmetij. Tekom prihodnjih 60 dni se ne more nobeno posestvo prodati na javni dražbi.
—Ogromna dediščina naših rojakov. Leta 1930. je umrla v nekem mestu na otoku Javi gospa Ana Dunkanova, rojena Ko-vačičeva, iz Sombora, hči Josipa Kovačiča in Bare, rojene Rado vičeve. Ana Dunkanova je bila znana operna pevka na Dunaju. Nekega dne se je seznanila z znamenitim bogatinom z otoka Jave Dunkanom. Bogatin sc je do ušes zaljubil v njo in jo od vedel s seboj na Javo. Dun-kan je bil izredno lep mož in -eden najbogatejših prebivalcev Jave. Doma se je s pevko po-
ogromno premoženje, ki znaša več milijard. Leta 1930. je pa umrla tudi žena, ne da bi zapustila oporoko. Po mednarodnem zasebnem pravu pripada njeno premoženje jugoslovenskim članom rodbine njenega očeta Josipa Kovačiča iz Sombora, in sicer polovica, druga polovica pa članom rodbine njene matere, rojene Radovičeve. Večina dedičev živi v Somboru in v okolici Zagreba, en del rodbine Ko-vačičeve pa v Lescah pri Radovljici. Po dokaj zanesljivih vesteh gre za štiri in pol milijarde
Jugoslaviji nad 70, vendar bi pa podedovali vsi milijone, če je vest o ogromni dediščini resnična. Zadevo imajo v rokah nafta oblastva.
—Smrtna nesreča na Viču. Na Viču se je smrtno ponesrečil 55 letni posestnik Jakob Rihar z Viča. Odšel je okrog 18. zdoma k bližnjemu trgovcu, na povrat-ku pa je padel in se nasadil na kuhinjski nož, ki ga je doma spravil v notranji žep svojega suknjiča. Bil je takoj mrtev, kajti konica se mu je zarinila v srce. Mrtvega Riharja sta zjutraj našla žena Marija in sin. O nesreči je bila obveščena policijska uprava. Komisija je ugotovila, da gre za nenavadno nesrečo in da je izključen vsak zločin.
—Huda nesreča na železnici. I\Ta svečnico je prišel na postaji na Zidanem mestu nad 50 letni železničar Ferdinand Švent pod vlak. Kolesa so mu zmečkala nogo. Šventa so prepeljali v celjsko bolnišnico, odtod pa na njegovo željo v ljubljansko bolnišnico.
—če parnik izgubi sidro . . . Parnik Jugoslovanskega Lloyda "Njeguš," ki vozi na progi Su-šak—Argentina, je te dni pri-plul v sušaško luko in ker ni bilo v 1 tik i prostora, se je moral zasidrati izven luke. Ponoči pa je zadivjala burja, ki je parnik toliko časa zibala na visokih valovih, da so popokale verige, ki vezejo ladjo s sidrom. Posledica tega je bila, da je burja začela po mili volji gospodariti s parnikom in ga je podila vso noč pred sušaško luko. Pri tem je le za las manjkalo, da ni parnik trčil z italijanskim parnikom "Giusepina." Vso noč se je "Njeguš" boril z burjo in valovi in šele zjutraj, ko je burja ponehala, je lahko zaplul v luko. Škoda zaradi izgubljenega sidra znaša 50,000 Din.
—Vzorna mati umrla. V ljubljanski bolnišnici se je poslovila od tega sveta ga. Marija Žonta, žena sluge na tukajšnjem glavarstvu. Zapušča 8 majhnih otrok, ki jih je vzgajala vzgled-no.
—Smrt najstarejše Konjičan-ke. V Konjicah je umrla* najstarejša Konjičanka g^spa Katarina Pučnik v starosti 94 let. Z njo je legla v grob odločna in vzorna žena. Njena življenjska pot skozi to solzno dolino je bila zelo pestra. Rojena je bila 21. oktobra 1838 v Marenbergu. že s 17. leti se je preselila v Slo-venjgradec, kjer pa je ostala le dve leti. Z 19. letom se je prvič poročila z Doršekom Francem, ki je imel gostilno v Vitanju. S svojim možem, s katerim je živela vedno v najlepši slogi, je vodila gostilno, ki je v tistih časih slovela kot najboljša in najvzornejša daleč na-j okrog. In to popolnoma po pravici. S posebnim zadovoljstvom je rajna gospa rada pripovedovala, da v njeni gostilni v Vitanju, ki jo je vodila skozi 43 let, ni bilo ves ta čas niti enega pretepa. In to po njeni zaslugi, če se je namreč zgodilo, da se je tu in tam kak fantalin izpozabil in hotel (izzvati pretep, ga je rajna gospa takoj brez oklevanja s svojimi krepkimi rokami prijela za vrat in lastnoročno vrgla skozi vrata na cesto.
—Nesreča pri streljanju. Hlebec Alojzij, 27 letni posestnik iz Grma pri Trebnjem, in Slavič Karol, 27 letni posestnikov sin od ravno tam, sta razstreljevala kamenje pri Kastelicu v Dečji vasi. Ko sta polnila mino, je eksplodirala. Hlebec je dobil vsled eksplozije hudo poškodbo na desni, Slavič pa na levi roki in rami.
—Dva otroka zgorela. Skoro ne mine dan, da ne bi časopisje poročalo o nesrečnih slučajih, či-jih žrtev so otroci. Danes beremo, da je utonil otrok, drugi dan zopet, da se je otrok polil s kropom, ali našel smrt v ognju ali pa izgubil vid, igrajoč se z
ciji se je triletni sin Štefana Gende Miroslav sukal okrog ognja. V trenotku, ko ni nihče pazil nanj, je padel v ogenj, ki je takoj zajel srajco in izpreme-nil otroka v gorečo bakljo. čeprav so mu takoj priskočili na pomoč, je otrok dobil tako hude opekline, da je čez nekaj časa v strašnih mukah izdihnil.
ročil. Njun zakon je bil srečen, dinarjev; poleg tega paše za le otrok nista imela, čez nekaj dVa in pol milijona dinarjev bolet je mož umrl in zapustil ženi1 »andskih delnic. Dedičev je v
V vasi Lici v Hercegovini je v hiši Ivana Novaka osta»la doma sama petletna njegova hčerka Mara. Deklica je sedela pri ognjišču in ko je hotela naložiti na ogenj, je njeno oblekco zajel plamen. Ubožica se je seveda silno prestrašila in je začela tekati po hiši, kar je še bolj podžgalo plamen. Ko so se nesrečni starši vrnili domov, so našli svojega otroka mrtvega in napol zgorelega.
Maček požrl otroku obe roki. V občini Krmpote-Ledenice se je odigral v hiši kmeta Petra Butorca strašen dogodek. Mati Pavla Butorac je položila po večerji svojo šest-mesečno hčerko v zibelko spat in nato odšla iz sobe ter vrata zaklenila za seboj. V sobi je ostal tudi maček. Mati je šla skupno z očetom na obisk k učitelju, medtem, ko je doma ostal šestletni sin Marko, ki je spal v sosednji sobi. Med odsotnostjo staršev se je maček splazil na zibelko. Ko je videl, da dete v spanju maha z ročicama, se je vrgel na ročico in jo pričel grizti. Ko je požrl eno ročico do komolca, je našel drugo in tudi to požrl do komolca. Ko so se starši vrnili, je mati najprej pogledala po detetu. Lahko si mislimo, kako se je prestrašila, ko je videla ubogo dete vse krvavo in do komolca brez rok. Poklicala je svojega moža in se nato onesvestila. Na strahoviti krik nesrečnega očeta so prihiteli sosedje, umiii dete in poklicali zdravnika. Otrok bo najbrže ostal živ, vendar bo pa vse življenje nosil znamenje nepazljivosti staršev.
—90 let stara je umrla. Na praznik 2. februarja je umrla Neža Marolt iz Bloške police, p. d. Krištenova mati, v starosti 90 let. Za dobro mamico žaluje 59 potomcev.
—Na bosansko - dalmatinski meji se je v bližini vasi čilaš pripetila v strašnem mettežu tragedija treh oseb. 44 letni čevljar Valenta iz Klisa se je hotel s svojo ženo in 4 letnim sinčkom preseliti iz Klisa v Banja. luko. Valenta limia lasten tovorni avtomobil, na katerega je naložil vse pohištvo ter ženo in otroka. Odpeljali so se proti Bosni, že ko so imeli za seboj Sin j, je začela razsajati strašna burja, ki se je vedno bolj stopnjevala. Avto si je počasi utiral pot skozi snežni metež. Boj z burjo je povzročil večjo porabo goriva in tako se je zgodilo, da je avto v bližini vasi Čilaš na bosansko-dalmatinskit, meji obstal brez kaplje bencina. Snežni metež je besnel še naprej. Na cesti nikakor ni bilo mogoče vzdržati, zato se je Valenta z nekim svojim prijateljem, ki ga je spremljal, napotil dalje, da poišče kakšno kočo, kjer bi bilo mogoče kljubovati burji in strašnemu mrazu. S seboj je hotel vzeti tudi sinčka, toda otročiček je po nekaj korakih zbežal nazaj k materi na avto.
Po hudem naporu sta Valenta in njegov drug dospela do prvih hiš vasi čilaš. Tu sta našla zavetje pri nekem kmetu. O kakšni pomoči ženi, otročičku in šoferju, ki so ostali na avtomobilu, ni bilo govoriti, ker je divjanje snežnega viharja doseglo svoj višek. Mraz je bil tako hud, da ga ni bilo mogoče prenašati, burja pa je bila tako močna, da je ruvala stoletne bukve in nosila po zraku veliko kamenje. Nesrečni oče je napol poblaznel od skrbi za svoje drage in je parkrat planil ven iz kolibe, da bi jim šel na pomoč, toda kmetje so ga zmerom potegnili nazaj, ker so vedeli, da bi šel v
divjala skoraj z nezmanjšano silo, vendar se je kmetom posrečilo, da so prodrli do avtomobila. Nekaj korakov od avtomobila so našli pod zmrzlim snegom mater z otročičkom, oba že mrtva. Mati je držala sinčka v tesnem objemu, kakor da bi mu hotela s svojo toploto rešiti življenje. Mali Niko pa se je v smrtnem boju z zobmi zagrizel v materin obraz. Sto korakov dalje so našli v jarku ceste zmrznjenega šoferja Nika Bibiča.
—šestletni otrok ustrelil svojo mater. Iz Splita poročajo o strašnem dogodku, ki se je pripetil v vasi Stankovič pri Orebi-ču. Šestletni sin mesarja Jakova Kreliča je z lovsko puško ustrelil svojo mater in to, kakor kažejo vse okolnosti, popolnoma hote. Dečko je na nepojasnjen način prišel do očetove lovske puške, ki je bila ostro nabita. Ko se je mati vrnila iz Orebiča je odšla v svojo sobo, da se pre-obleče. Dečko je odprl vrata in iz daljave pet do fcst metrov pomeril na mater ter sprožil. Strel je zadel nesrečno mater v glavo, tako da je bila na mestu mrtva. Po dejanju je mladi morilec mirno odšel v spodnje prostore hiše, kjer je babici hladnokrvno in brez vsakega znaka kesanja pripovedoval, kako je ustrelil mater.
Kako je moglo priti do tega strašnega dogodka, bo nekoliko jasno, če navedemo kot enega glavnih vzrokov pomanjkljivo vzgojo mladega morilca. V prvi vrsti je kriv oče, ki ga je vedno jemal s seboj, da je videl, kako je pobijal vole in klal prašiče. Vse to je v mladem otroku zbudilo živinske instinkte. Tako je fantič pred dvema mesecema z nožem zaklal mačko. Razen tega je tudi njegov oče s svojo ženo zelo slabo ravnal, kar je tudi precej vplivalo na malega. Mladi morilec je pozneje hodil okrog po vasi in se hvalil, kako je dobro meril in kako izborno zadel. Ko so mater spuščali v grob, je oče dejal sinu, naj poklekne in prosi mater odpuščanja, toda otrok je dejal, da noče in je raje zbežal proč.
—Podrobnosti o železniški nesreči v Bakru, ki se je pripetila na progi škrljevo—Bakar, ko je burja prevrnila dva vagona osebnega vlaka, vozečega v smeri proti Bakru. Nesreča se je dogodila, ko je vlak zavozil iz zaslona na odprt teren. Silen naval burje je zagrabil vlak in prevrnil službeni voz in en osebni voz, dočim so drugi vozovi ostali še na tračnicah. Prevr-njena vagona pa se nista skota-lila na tla, ampak sta se naslonila na steno na desni strani proge. Lokomotiva se ni 'mogla takoj ustaviti in je vlekla vagone še nekaj časa za seboj. Pri tem sta prevrnjena vagona udarjala ob steno, na katero sta bila naslonjena in sprožilo veliko kamenja in skal, ki so padle na vagone in jih popolnoma de-molirale.
orožjem. V večini slučajev so gotovo smrt, svoji ženi in otro-krivi starši, ki ne pazijo dovolj ku pa itak ne bi mogel pomagano, svoje otroke.	ti.
V okolici Benkovca v Dalma-J Drugo jutro je burja še vedno
Zanimivo je, da je nekaj minut prej, preden se je pripetila katastrofa, prišel v osebni vagon vlakovodja in opozoril potnike na nevarnost, ki preti vlaku na tem, burji izpostavljenem mestu, in jih poučil kako naj se ravnajo, če se bo nesreča morda res dogodila. Nato je vlakovodja Ivan Saladin odšel iz osebnega voza v služabni voz. Ravno ko je stopil na prehod, se je zgodila katastrofa. Vlakovodja Saladin je padel iz vlaka in v naslednjem trenutku se je zrušila nanj ogromna skala, ki ga je pokopala pod seboj tako, da so le noge gledale ven. Glava in prsni koš mu je težka skala povsem" razmesarila. Lokomotiva je takoj po nesreči odpeljala vse potnike, katerih pa ni bilo veliko, v Bakar. Na mestu nesreče sta ostala le dva železničarja pri ponesrečenem Saladi-nu, ki je živel še tri ure po katastrofi, vendar je bil vseskozi v nezavesti.
viiilililMnimiiiliililHiiimiiiihiiilhiihiiliomlmiltMHi;^
^^MuiiiiiNiiimiiiiiHniMinmHHutMMfiuiiiunriMMiniiiioiim^^	?
Mlinarjevi
Za "Ameriško Domovino" prestavil M. D.
..........................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiK 1
.....llll|IUIiUIIIIIMiUUtlUHUtlHlllllllllltlllUIIIIIIIIIIII>lllllilllllllllllllll|IIIIIIIIUIIIIIIIIIIIItllllllllll...............................................................................................
Apoloni j a je hitela iz kuhinje, prste še polne testa. Starka se je bila sklonila nad zibelko in dejala: "Vi ste mlada, pa morebiti ne veste, kaj mu je. Lahko bi vam povedala, a seveda ne, da bi vas hotela s tem strašiti. Otroka morate nesti k zdravniku, ali še bolje k šintar-ci. To poslednje bi lahko jaz za vas opravila. Ali ste že kedaj čuli o angleški bolezni? Strup lahko pijem na to, mali ima to bolezen. Lahko se pomaga, lahko, a dolgo vzame — tako dolgo! A ostalo bo pa tudi še nekaj !"
Sedaj si jf Apolonija želela, da bi prišel Lovrenc in'želela si je miru. K zdravniku treba takoj ! Ali ve Lovrenc že za otroka?
Darovala je beračiti moke in zabele v obilici, da bo sporočila slučaj šintarici.
EDENINDVAJSETO POGLAVJE
O pustu sta se klatila od vasi do vasi mož in žena ter sta prišla t\idi v mlin. žena je bila odeta v zimski kožuh, a v roki s težko rokavico je nosila mo-■ dro popleskanega in v pisjane cunje zavitega možica. Nje mož pa je imel za klobukom pla-vice in klasje, a.v rokah drevesce, na katerem je bilo polno cvetja in ptičkov, žena je predstavljala zimo, mož pa poletje. V lepih stihih je mož hvalil poletje, žena pa vreščečega glasu zimo. In tako sta se prepirala v stihih in nazadnje s pestmi in še drug drugega porivala pri vratih ven. Pela pa sta tako:
Kmalu Vesna pride, pripeljeti poletje.
Le ven, da čuješ milih ptičkov petje.
"Le stopi ven, da ptčikov čuječ
žvrgoljanje, Cul le boš zvončkov, sani bingljanje."
In kakor se je glasila igra moža in žene, tako je bilo sedaj zunaj pod muhastim nebom: Pomlad je pregnala zimo, zima pa je pregnala zopet pomlad in pokrila travnike z belim klobukom. Pomlad je vabila ptičke in zvončke in tfobentice in vijolice, zima pa jih je napadla zopet s svojim snegom ter jih zaprla v puste, ozke ječe. In konečno je vendarle v tem prepiru zmagala pomlad in zapela zimi:
Nikar se ne vrni, ti starka, mi več
Saj nihče ne mara na gorko več peč.
O, ti moja pomlad! Apolonija je vzela zgubančenega Rihar-da in ga nesla ven v vrt. Tu je sijalo solnce tako prijetno, da so pričele robidnice brsteti in so jih čebele spremenile v prijetno svojo gostilno. Brenčale in godrnjale so kakor pijani gostje Apolonija je pokazala otrokoma staro mačko, ki se je grela na solncu in dajala svojim mladičem, kar so dajale robidnice čebelam. Vrabiči so kar noreli s svojimi kljunčki in kralutci. O, ti moja pomlad! tako so peli liš-čki in prirejali gnezda. In prišli so iz daljine beli oblački, da se ogrejejo in dajo konečno zemlji, kar je dajala dobra mačka
Kokoši kokodakajo brez presledka in gnezda so o poldne polna gorkih belih jajc. Poti se pričenjajo osuševati. Mnogo ljudi prihaja v Oddaljeni mlin. Popotni ljudje ponujajo v prodajo vso mogočo drobnarijo ali pa prosjačijo piruhov in moke.
Kasno je letos Velika noč, tako kasno kakor le more kedaj biti, in prosjaki si obetajo kar najobilnejšega blagoslova od posta, ki je namenjen usmiljenju. Ko bi le tudi dečko mogel sedaj jesti jajc, ko bi le bil malo podoben mački ni m mladičem ali pa veselo srkaj očim čebelicam! O, ti ljuba pomlad! Bilo pa je, kakor da poklanja Rihardu solnce svojo moč zaman, tako zaman, kakor bi jo dajala usahli špici. Saj ga je zeblo delo naj-gorkejše dni. Obupano je polagala Apolonija napol izpitega dečka v pogrete blazine. Vse je delala, kar je le mogla, a vendar se ni mogla odkrižati misli, ki so skakale v njeni glavi kakor spočito žrebe. Prevžitkarska hišica je bila kletka, a okolo hišice še druga kletka: danes se je bila spustila na zemljo megla, tako da si komaj videl naj bližnje veje. Apolonija je čula klo-potanje mlina, kakor bi čutila srce ob svojem uhu in zdelo se ji je, da sta pričela pod grudo in travo zopet biti očetovo in materino srce. Vedno je morala z-boljo misliti nanju, misliti na dneve doli v mlinu. Prevzelo jo je domotožje, kakor bi bila tisoče milj in dolga leta od njega. In nad vsem tem ognjem je kuhala jeza. Brat me he rabi, zavrže me kakor kislo lesniko! Ali nisem prestregla največjo sramoto in noge sem si iztekala, da sta mogla sesti v udobno gnezdeče — sedaj pa sem mu že v breme! — In potem se je morala zopet trpinčiti s sočutjem, usmiljenjem! Ali bo Agata kuhala dobre juhe in pazila, da se ne bo prehladil? Da, dvojčka me nista potrebovala. Stekla sta enostavno ven v svet, in Tekla ima svojo kmetijo, saj je vlekla s seboj pol mlina, a sedaj me niti ne pride pogledati. Le Lucija in Felicija še vesti, da sem na svetu — če sploh še vesti. Lucija se sicer vede, kakor bi bil nje otrok že pokopan — pa mar ne obiskujejo stariši grobov svojih otrok?
Skozi meglo se je nekaj svetlikalo, kakor bi bilo solnce. Drevo za drevesom, a še vedno le kakor za motno šipo, je rastlo iz svetlosivenga morja. Čez nekaj časa pa so bila že zopet okna zastrta. Otroka sta spala. Okoli hišice je bila sedaj pred-poldne pravcata polnočna tišina. Apolonija je pričenjala razumevati dvojčka, Razumela je, da je pač mogoče, da si človek lahko naveže čevlje in zbeži ven v svet. Sedla je h knjigi, samo i
tere. Ni se dala pestovati, ni se dala od nje pobožati. Apolonija je postavila vročo juho na mizo in je pomirila malo. Ivanka se je stisnila v nje objem in se smehljala.
"Niti tega edinega veselja nisem deležna," je tožila Lucija. "Niti Otrok mi ni dober!"
"Taki otroci pač vidijo mater le v onih, ki jih krmijo in negujejo!" je dejala Apolonija negotovo.
"Kakor da jaz ne bi tega hotela! Meniš li, da sem jaz dala otroka stran, kakor se da kanarčka? Pričela pa sva malo gostilno, teh par sob, ki so tako
illllllllllllllllllllllllllllllllMIlItlllllllHIllltl
MILO URBAN:
ŽIVI BIČ
Roman
VI.
Tako se je zavleklo do božiča, a o Hlavaju ni bilo ničesar slišati. Izginil je, izgubil se je nekam, kakor bi se bil v zemljo vdrl. Zastonj je Kurnjava pre-__ žal, zastonj opazoval zvečer sko-
ijiji lil.....lil iTTi 111111111111111 i m 11 n 11 m 11 i il okna; Hlavaja ni mogel zalo-
-----—jtiti, niti kaj izvedeti o njem. Sa-
"Radi mene jim lahko tudi vse m o gozdar Hrubiak ga je videl pobero," je bruhnilo iz Kurnja-j nekoč iti skozi staro bukovino, ve-sovraštvo.	i in žandarji so mu prišli na sled
Toda notar Okolicky je še ne-'v Lazuhah pri neki teti. Ko pa kaj skrival. Zasmejal se je, po-1 so prišli tja, Hlavaja že ni več trepljal Kurnjavo po rami in bilo. Njegova teta niti po dol-dejal:	igih izpraševanjih ni vedela nič
"Smešen si, Jano. če ti tega i natančnejšega povedati kakor to, ne narediš, naredi kdo drugi, da si je vzel slanine in kruha in ozke, dekle pa si seveda ne mo- jaz pa sem ravno nate mislil, odšel nekam po cesti navzgor.
ker sem ti hotel pomagati." ! Dalje je bil nekajkrat pri Ko-Tu je obmolknil in čez nekaj; renovih. Dolgo je imel malega časa z vzvišenim glasom dodal: i Adama na kolenih. S somrakom
rem privoščiti!"
"Gostilno?" se je čudila Apoloni ja. "Ti -a- in gostilna? Kaj pa ti razumeš o tem?"
Lucija je strmela pred se: "Pač ni treba mnogo razumeti. Krompir, slaniki, žganje ... to kmalu zapopadeš."
"žganjarkso beznico tedaj imata?" je zastrmela Apolonija vanjo in iz nje glasu je odmeval očitek-.
"Da," je odgovorila Lucija, "tako daleč je prišlo. In še dalje — najboljši odjemalec je moj soprog!"
"Pije — tedaj je vendar tako podjetje za vaju poguba!"
Lucija je prikimala, čez nekaj časa je dejala: "Pije pa tudi samo iz žalosti, ker noben gost ne pride in ker je tako strašno nesrečen. Onega drugega podjetja, jestvinarne, nisva mogla vzdržati, ker ... da, ker me je oče zavrgel, samo par goldinarjev mi je . . ."
Apolonija je vzrastla: "Samo
"Saj imaš vendar hišo na bobnu, tako se pa lahko rešiš."
Notar Okolicky je opazil vtis svojih besed. Videl je, kako se je Kurnjavi na levo pošinjeni obraz pomračil in odrevenel, kako se mu je čelo nagubančilo in se zopet izgladilo ter je skomi-zgajoč z rameni, dejal: "Meni je vseeno!" To je Okolicky videl. Ni pa videl, kaj se je odigravalo v čudni, zamotani duši, ki se je spreminjala kakor aprilsko vreme. Rešiti hišo, ki jo je smatral že za izgubljeno, ohraniti svoje gnezdo, svoje zatočišče, na katero ga je vezalo toliko let, je bilo
je odhajal in razen Korenovih o tem ni nihče nič vedel. Celo Kramar,'ki je bil znan radi svoje molčečnosti, je izvedel o tem včasih šele čez teden in se je samo pomenljivo nasmehnil zakaj on je vedel o Hlavaju še največ. In nazadnje je bil v nede-ljo pred samim božičem v krčmi na nekem večjem rovtu, spada-jočern k Lazuham. Tu je malo posedel, podražil nekoliko možake pa spet izginil kakor kafra.
Zima je bila mila, brez večjega mraza; snega ni bilo dosti in kjer je bil, je bil trd. žandarji so prehodili nekolikokrat gozdove pod Piljskim, toda stopinj, na
Dobila si, kar
par goldinarjev?
ti je šlo, nič manj nego Tekla in|kor vse drugo, jaz — ali pa mar misliš, da smo j "Torej si zadovoljen?'
za Kurnjavo nekaj samo po se-j katere so toliko računali, niso bi umevnega. Omahljiva čuv-stva, ki so se mimogrede porodila v njegovi duši, je zaglušil deloma notar Okolicky, deloma jih je Kurnjava sam pregnal kot neprijetne, škodljive goste, želja po hiši je bila močnejša ka-
ča ne bi obupa jokala, samo da ne bi na mestu pobegnila.
Tedaj trkanje na okno. Zdrznila se je in videla mlad, upadel ženski obraz, tako motno skoro kakor v snu. Odprla je in pogledala po obiskovalki. "Ali siti? Ti, Lucija!"
Lucija je imela globoko udrta lica, globoko udrte oči. "Ali smem videti svojega otroka?"
Apolonija je globoko dihnila. "Dali smeš — celo s seboj ga
svojim mladičem, Rihard je se- smeš vzeti, ako hočeš."
daj udobno spal v vrtu in cešče je dal mir, da je lahko tudi Apolonija, ki je postala v svoji samoti nekam manjša in tudi imela trudne oči, češče ob košari zadremala. O, ti moja pomlad! Ali se boš obdržala? April je kaj muhast mesec. Zemlja sprejema seme, dobri novi čas daje poleg plašnih cvetk prve sadove.
Ko si je Lucija ob teh besedah pokrila obraz in pričela jokati, ji je bilo žal ostrih besed. Prijela je sestro za roko: "Pridi in poglej, kako lepo uspeva!"
Medtem ko je šla Lucija v izbo, je pripravila Apolonija juhe. Dvoglasno otroško kričanje jo je žurilo.
Ivanka ni poznala svoje raa-
imeli denarja na vevnice?"
Lucija je molčala in se porogljivo smehljala. Govorila je o otroku, povedala, da je drugi na potu in končno je prišla na dan: ako ne bi mogla Apolonija posoditi. Nje mož da bo enkrat sfim prišel in ji obrazložil svoje načrte.
"Posoditi? Na žgan jar no!"
"Ne, pričela bova drugo podjetje!"
"Meni pa se zdi, da so vsa vajina podjetja le vreče brez dna."
Lucija je nekaj časa pred se jokala. Nato je vstala in se okre-nila proti južnemu oknu. Solnce je bilo zunaj premagalo me-gio. Grmičevje okoli bajerja se je v bujnem krogu zrcalilo v migljajoči vodni površini. Ka-I kor bi govorila sama sebi, je mrmrala: "Tedaj mi vendarle estaje še ena hiša, ki mi je nihče ne vzame. Zame je bila postavljena, zame opremljena. O, Martin, kako dobro si mi hotel! Tebe bi bila morala ubogati! Ti si edini, ki mi je hotel dobro!"
"Ampak Lucija, ali si znorela? Kaj pa govoriš?"
Lucija je zopet sedla ter skušala privabiti otroka k sebi. Ko se ji je to končno posrečilo, se je nežno sklonila nad nje črne lase. "Ti me spominjaš njega strašno, tako strašno, tako ljubko. Ti si bilo tedaj poleg, a ne moreš izpričati, da govorim resnico. Ko sem te tedaj s strahom začutila v svojem telesu in tožila Martinu, tedaj ni psoval kakor moj mož, da sem že zopet taka, čeravno ni bil Martin moj mož. Predvideval je vse in tudi že pripravil kočo, ki sta jo postavila brata. Postelja, kuhinja, vse je bilo v koči. In jaz naj bi bila bivala z njim v tej koči. Ne bi stradala. Ne, ne bil bi me pustil stradati, drugega ni zahteval nego le bajer, a jaz sem tedaj mogla misliti le kot mlinar jeva hči — sedaj pa bom morala kmalu misliti kot beračica. Bolje bi bilo, da bolje še, da sem šla z njim v ono drugo hišo, ki je še mnogo lepša ... a tako bala sem se je."
"Lucija, govori že vendar končno kot govori trezen človek, da ne bom mislila, da si celo ti svoj lasten odjemalec v žganjar-ni."
Lucija se je bolestno nasmehnila. "Odpuščam ti, ker me ne moreš razumeti, saj tudi jaz ni-
ga je
Okolicky še enkrat vprašal.
"Dobro, velja," je pritrdil Kurnjava, "samo povedati mi morate, kaj naj storim."
"Nič," je razveseljen dejal Okolicky. "Samo pazil boš; in kadar opaziš, da je Hlavaj, v vasi, mi sporočiš. Za drugo bom že jaz poskrbel. Kakor hitro bo Hlavaj ujet, poravnam tudi tvojo zadevo pri Aronu. Razumeš?"
"Ne bojte se, gospod notar, jaz bom že.. . ."
"Dobro, dobro."
S tem pa je bila zanka nastavljena. Preprosta sicer, toda tem nevarnejša, ker je bila spletena iz interesov dveh ljudi, katerima je namen posvečeval sredstva. Okolicky je poznal Kurnjavo, Kurnjava pa se zopet ni ničesar bal, saj je čutil notarja za seboj. Izpila sta še vsak po en kozarček, potem je Okolicky govoril nekaj o domovini in o dolžnostih, toda bilo je že odveč. Kurnjava je mislil o drugem, Okolicky pa tudi. Oba sta čutila, da sta si daleč, da skrivata nekaj drug pred drugim, eden navidez preprost, drugi pa učen, oba navezana drug na drugega in eden večji podlež kakor drugi; eden je spreminjal ljudi v podleže, iz drugega so ljudje naredili podleža, oba pa sta lagala, kolikor sta mogla.
Zadeva je bila urejena, izato je Kurnjava vstal, da bi odšel. Okolicky ga je spremil prav do stopnic. Dal mu je roko, česar ni sicer nikdar storil, mu ukazal, naj o vsem molči, in Kurnjava je odšel.
'Podlež ničvredni,' se je nasmehnil Kurnjava na cesti in si popravljal jermen. 'On hoče vas očistiti! . . . Počakaj, ti jo že jaz očistim,' je grozeče dodal in se pogreznil v snežni vihar, ki je tedaj že pošteno pritiskal.
našli. Samo pošteno so se na-brcdili okrog in nazabavljali na Okolickega, ki jih je neprestano priganjal. Nekaj nastopov ž njim je imel tudi Kurnjava, ki ga je tolažil s temile besedami: "Počakajte, gospod notar, naj le mraz pritisne."
(Dalje prihodnjič) --o--
DNEVNE VESTI
Francozi dobivajo vojna
naročila za Japonsko
Paris, 11. marca. Francoske tovarne, v katerih izdelujejo zrakoplove in vojno orožje, so preplavljene z naročili, ki prihajajo iz Japonske. V mestih Breguet in Perez ne morejo dobiti niti dovolj ljudi, da jih zaposlijo v svojih tovarnah, kjer se izdelujejo zrakoplovi. Kot se trdi, je Japonska naročila 1,500 zrakoplovov v Franciji, in da znaša naročilo za municijo, puške, topove, strojne puške in enako, nad $75,000,000. Zlasti mnogo tankov je bilo naročenih.
Hči Leva Tolstoja živi v
revščini v Ameriki
Newton Square, Pa. Aleksandra Tolstoj, hči najbolj znamenitega ruskega pisatelja jLeva Tolstoja, živi v tem mestu v največji revščini. Družina Tolstoja je bila svoje dni najbolj vplivna v Rusiji, toda se je morala umakniti bol j ševiškemu nasilju. Leon Tolstoj je bil pisatelj, ki se je najbolj potegoval za osvobojenje ruskega — mu-žika.
Francija najame ogromno domače posojilo
Paris, 11. marca. Računa se, da imajo Francozi skritih na svojih domovih kaih 15,000,000,-000 frankov. Da dobi ta denar, je razpisala francoska vlada notranje posojilo v svoti deset tisoč milijonov frankov. Posojilo ima ugodne obrestne pogoje, in francoska vlada pričakuje, da bo dobila denar.
Položaj naših slovenskih trgovcev
(Nadaljevanje iz 1. strani) no, ni značajno od naroda. Slovenski trgovec ne bi smel biti med nami, da nam prodaja samo na kredit, da samo pomaga k društvenim in drugim oglasom, da ga nadlegujemo za darila za bazarje in druge prireditve, slovenski trgovec naj bo toliko vreden, da kadarlmamo gotov denar, da pridemo k njemu in ga pri njem potrošimo, kar potrebujemo.
Trgovina mora biti, je bila od pamtiveka in bo še vedno trajala. In raje kot da bi trgovali s tujcem, trgujmo z domačinom. Kako pa v teh skrajno resnih časih pomagati trgovcu in njegovemu kreditu, je pa stvar velike važnosti, in za to zadevo bi se moral brigati sleherni trgovec. Odločite se torej že danes, da pridete v torek, 21. marca, v S. N. Dom, in to naj velja za slehernega slovenskega trgovca, predvsem pa za naše mesarje in groceriste.
--o-
Dragocena zadeva
Standard Trust banka, ki je zaprla pred dobrim letom svoja vrata v Clevelandu, in kjer je imelo več naših ljudi vloge, bo enkrat te dni uredila svoje račune. Toda likvidacija banke je bila silno dragocena zadeva. Nič manj kot $268,000 so računali oskrbniki banke za svoje delo in druge posle v zvezi z likvidacijo. Kot' znano lastuje banko organizacija železniških strojevodij. Ta organizacija ima svoje poslopje na St. Clair Ave. in Ontario St., in organizacija strojevodij računa lastni banki $15,-000 najemnine na mesec. Pred-no je pa banka zaprla vrata, je znašala najemnina $25,000 na mesec.
Izvzeti cd davkov
Mestnim, okrajnim in državnim uradnikom in uslužbencem ni treba plačati zveznega dohodninskega davka, ki zapade 15. marca. Toda vsi zvezni uradniki morajo plačati dohodninski davek. Tako na primer uradnik na mestni sodniji, ki dobi, recimo $3,000 na leto, ne plača davka, uradnika zvezni sodniji pa mora plačati. Izvzeti so vsi mestni, okrajni in državni sodniki, policisti, učitelji, mehaniki in sploh vsi, ki delajo za mesto ali državo.
O <►
O >
o
Dr. A. L. Garbas
SLOVENSKI
ZOBOZDRAVNIK
64X1 St. Clair Ave. v Slov. Nar. Domu soba it. 10
Tel. HEnderson 0919
V
O O O O O O
Debeli prešiči | naravnost z dežele |
Zn	«"■•
E Vseh velikosti, živi ali osnaže- S
E	ni, pregledani od mesta in jih 5
—	pripeljemo kamor želite. Meso S
—	v kosih, šunke, plečeta, loins in S E	vse druge stvari se dobe vsak s E	torek in petek, koljemo pa vsak -5	pondeljek in četrtek. Pridite in S E	izberite si sami.
I H. F. HEINZ 1
M
| • Vine St., Willoughby, O. §
1 Tel. Wickliffe 110-J-2 § = 2 5iiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHUj>>'
Aug, Kollander Co.
(poprej Mihelich Co.)
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Domu
PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cenah;
IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
ZA SELITEV
IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM
JOHN KOPRIVEC
1143 Addison Rd. (zadej) HEnderson 1920 Dobra postrežba in zmerne cene
■1
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg.
Klala 4121
sem mogla tedaj razumeti svojega Martina. Človek mora najprej mnogo prestati, da razume, da je sreča zlezti v zemljo ali pa pod vodo."
Apolonija je jezno zavpila: "To je duh žganjarske beznice, to so brezbožne govorice! Kdor ima srčnosti dovolj, da greši, ta mora imeti tudi dovolj srčnosti, da se za svoj greli pokori! Ali so to prve besede, ki naj jih mati govori svojemu otroku?"
(Dalje prihodnjič.)
Poročeni učitelji
Odslej naprej ne bo mogel v Clevelandu učitelj, ki je poročen in žena dela, poučevati, in nasprotno, ako mož dela, žena ne bo mogla biti učiteljica. Le en sam iz ene družine bo nastavljen od šolskega odbora.
Boksarska tekma
Znani dnevnik "The Cleveland Plain Dealer" je upeljal letno boksarsko tekmo, znano pod imenom "Golden Glove Boxing Tournament." Poznani in priljubljeni slovenski boksarji, čampa, Žagar, Bojack in Per-sin so med tekmovalci.
Model A (tudi model B) Maytag:, najboljši pralni stroj, i velikim, četverovo-giatim čebrom iz 'aluminija in slavnim Maytag roller iz-žemalcem vode. ZNIŽAN
,oo
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd'
KEnmore
1282
časopis
za ameriške Slovence, Hrvate in Srbe
ki prinaša
SVETOVNE IN LOKALNE NOVICE IN ZANIMIVE
ČLANKE
ameriško-jugoslovanski tednik
Journal and Observer
Pošljemo ga vam na ogled za en mesec, ako nam pošljete spodnji kupon na naslov: 6221 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali na urad Ameriške Domovine.
Pošljite mi na ogled ameriško-jugoslovanski tednik brez kake obveznosti od moje strani.
Ime
Naslov
(Pišite razločno)