68 V Tustoj v psmd^Sa*, 10. m?rca 1319 lm'nl\ LXIV IchRja vsik dan ijiitraj, tudi ob nedelja in p-a.v.llc'li. -I rc .niStvo: ulica sv. Franflžka A siškf pa LO, I. ,r. Oipisl ,ti St poiiijajo uredniStvu. — Ne'rankirana pisma se ne prebirajo, rokopis! sa ne vrača'o. — Izdajatelj in cdt;ovorr.l irHnitc lefan Ooditia. — !ustnik kcnsorc'j Usta „Edinosti'-. - Tisk ti-ffcarne Ldinost. — Telefon uredništva in uprave štev. 11*37. — Karočnliaf rna!a ■ zb c:!o leto €0 K, pol leta Lt) ;<, tri mcsecj K — za nedeljsko iidajo za celo leto 12 K, p t leta 6 K. Posamezna Številka za Trjt In o'iollco 20., vin xanaj vin OrU;| trgovce; in oftitn I;ov mrr po 20 vin.; osmrtn.ee, zahvale 1-oslanlce, vabila, oglasi «1 turnih »avodovrrm po 50 v.: oglasi v t:Wu lista do b vrst 30, K vsaka nadal na vrsta 3K. Mati Oglasi pa 8 vin. Iienrda. najma« pa 80 vin. Ogli c sprejema l« beratni oddelek Edinoet', Narofntna in reklamacij poiiljijo iikjUCRO upravi .Edtr.asti*. Uprava In in.eratni oddele« se na hajatB v ulici Sv. FračUka Ar- 'JO. - Poiinohran. lacrn 811.*S MIROVNA KONFERENCA. Vrhovni vojni svet. Rimska agencija Štefani poroča o seji vrhovnega vojnega sveta, ki se je vršila 7. t m., že naslednje podrobnosti: Predvsem je maršal Foch poročal odboru o ptc-idnjen.'u pogajanj, ki so se vršila v Sipeierju glede izročitve nemškega trgovinskega brodovja. Nemški odposlanci, kakor se zdi, niso hoteli pristati na to izročitev, ne da bi se bili sprejeli nekateri pogoji, katerih pa zavezniki niso bili pripravljeni sprejeti. To vprašanje se bo nadalje razpravljalo v drug seji. Nato se je razpravljalo o Lansingovem predlogu glede nemških podmorskih ka-bljev, o katerih govoTi ena onih pomorskih klauznl, ki naj bi se naložile Nemčiji v preliminarni mirovni pogodbi. Vprašanje se je izročilo v proučitev posebni komisiji, v katero odpošlje vsaka velevlast po enega odposlanca. Vrhovni vojni svet je nato nadaljeval razpravo o preskrbi Avstro-Ogrske z živili, ki se je pričelo že v sredni scM. Vrhovni vojni svet se moral baviti z dvema vprašanjema: s splošnim vpva^nvcm preskrbe in pa z vp-a-# šaniem rešitve znanih Iii:b anskih dogodkov, ki so pri-italijansko vlado, da jo zrprla mejo. Svet se je seveda moral bavit' predvsem s tem vprašanjem preden \t mogel razprv;;,:i' ? !■ n^m vprašanju preskrbe. Italjanski minister Cresoi 'c predvsem razložil, kako so ti dogodili dogodki \ Z lo.^u in v LJubljani, in je pre^la-da na> se izvoli mrsdzavezniška komisija z nalogo, da odpotuje v svrho preiskave na lice mesta. Komisija i-sii se pooblasti, da mo?.s ukreniti vse, kar se ji bo zdelo potrebno, bilo kaznovanje krivcev in druga zadoščenja, k; bi se smatrala za potrebna v svrho polnega zadoščenja alijaivske vlade. Vrhovni vojni svet je sprejel ta predlog. Za Italijanskega cdposl nca je bil izvoljen general Scgrč (ki se, kaker rorooa »Idca Nazionale«, nahaja na Dunrju kot načelnik tamošnje italijanske misije, in poleg njega po en amerikanski, angleški in francoski ?eneral). Nato se je razpravljalo vprašanje o dobavi živil, kolikor se smatra za nujno in neobhodno potrebno, in se je končno sprejel splošen preskrbni načrt po izvirnem amerikanskem pncdlogu z nekaterimi Spremembami. Nato je podal Uoyd Gcorge nekatere splošne misli, ki naj bi se upoštevale pri določitvi vojaških pobojev, kateri naj bi se naložili Nemčiji. Svet je sprejel u načela in naložil vojaškim zastopnikom naj svoja dela uravnavajo po njih. Končno je admiral Weymiss podal Sratko poročilo pomorskih zastopnikov o nekaterih polnih vprašanjih, katerih proučitev iim jc naložila vče-*a£n]a scia odbora desetorici' Italijanska zbornica odgodena do 2. aprila. Italijanska zbornica, ki se je sestala 1. t. m., se Je 8. m., torej po koma} tnotedenskem zborovanju zopet (idgodila in sicer do 2, aprila t. 1. V zadnji seji se je spre-ela zakonska predloga o pravni usposobljenosti žene s socljalnodemokratsko resolucijo, ki zahteva, da vlada im preje predloži zakonski načrt, ki naj prizna ženi volilno pravico za ipclitične in upravne zastope. Ko je !o govoril minister za javna dela o načrtih za vzpostavitev in pospeševanje gospodarskega življenja, za U:rih uresniČen'e 'c treba dve milijardi in 100 nilH-taiov, se :'e oglas'! k besedi minislrski predsednik Or-iando, ki je prosil zbornico, da na! prekine zasedanje, pcudarial je. da je mirovna konferenca dokončala svoja pripravljalna dela, nakar :e sledilo Izdelovanje in pro-ulsvan'e. Sedaj se pričenja odločilno delo, pri katerem ie neobhodno potrebno, da je navzoč tudi on. 2al mu je, da naj bi zbornica prekinila svoje delovanje, ker ima Jovršiti veliko stvari, in mislil je Že na to, da bi zbornica nadaljevala svoje delo v njegovi in Še drugh ministrov odsotnosti, toda stvar ni priporočljiva. Vsekakor pa bo delo mirovne konference odslej hitro napredovalo, tako da bo zbornica v kratkem mogla zopet na-dftllevatt svoje delovanje. Meni, da more že tudi nasta-iti določen mk za to. in sicer 2. aprila. Glede razprav zbornici je dejal Orlando, da Je o mednarodni politiki jcvedal zbornici vse, kar sc je dalo povedati, in če je (»ierl govornik nekoliko svobodnejc tolmačil kaka nie-ova izvajanja, ga ne sme popravljati In prosi samo, a se njegov molk ne smatra za pritrjevan:-:. GUde veze narodov je bilo v zbornici izrazov skepticizma in lesimizma, kar mu je žal, kajti to dvoje ne pomaga do nnge načelom demokracije. Sc pač vse izjavlja za Nilsonova načela, toda tako, da naj bi se ta načela upo-sbljala za druge, enako kakor pravičnost. V ostalem pa e popolna pravičnost in zadovoljitev italijanskih strem-ienj skladata popolnoma. Govornik gleda v bodočnost velikim zaupanjem, da ima Italija moč, da premaga sc težave, pa naj bi bile kakršnekoli, ki bi se jI sta-1le na pot pri reševanju res zelo težavnih vprašanj bo-očnosti. — Ko sta nato šc govorila poslanca Treves in anepa, sc k sprejel Orlandov predlog na odgoditev krnice. Seja se je zaključila ob 6*15 zvečer. Avstro-ogrska banka proti žigosanju bankovcev. Avstro-ogrska banka je imf'a 6. t. in. sejo, v kateri Je atestirala proti žigosanju bankovcev v čehoslovaškl fiavl. S tem je Čehoplovaška republika napravila preiti z avstro-ogrsko banko. Obredno ^t-mje na Slovaškem. ■J* Pr?ee se poroča: ke "lovo« ro.o^i, 4ft h orc-^pva o nemškem vohumru dognala cJstoJ otrn ko- madžarske zarote, ki je imela namen, da naj bi 4. t. m. izbruhnila splošna stavka na Slovaškem. Kakor poroča čehoslovaški tiskovni urad, se je proglasilo na Slovaškem obsedno stanje, da sc preprečijo p*c«h-žavne agitacije in vzdrži promet. Nemšfca Avstrija zahteva Uudsko glasovanje za čežke Neince. Z Dunaja se poroča preko Curlhn, da se je minister za zunanje stvari obrnil s posebno noto na velevlasti, v kateri zahteva ljudsko glasovanje za Nemško Češko. Sudetske dežele in južno Moravsko. Glasovanje na) Di se'vršilo pod nadzorstvom nevtralnih pooblaščencev in varstvom nevtralnih čet. Splošna stavka v Nemčiji. Vse kaže, da se splošna stavka nagiblje h koncu. Pogajanja, ki so se vršila te dni med odposlanstvom socialističnih delavskih svetov v Ekrllnu in \lado v Wei-marju, se bedo danes nadaljevala. Deputacija stavkujočih je že na potu v Wcimar, da se udeleži porazgovorov, ki bodo najbrže imeli uspeli. Vlada je večinoma sprejela zahteve stavkujočih, ki se nanašajo na bodeče stališče delavskih svetov in na začetek socializacije. Vlada sicer vztraja na s'vo'cm stališču, da delavski sveti v bodoča ne bodo smeli imeti več nlivake politične moči, pač pa da bodo 'meli veliko vlogo v gospodarskem življenju. ~ Vojni minister Ncske je dospel v Berlin. Pred svojim odhodom iz \Vcimarja je imel daljšo konferenco z ostalimi člani kabineta. Dogovorili so sc, da je treba brezobzirno zatreti nemire in kar najstrožje kaznovati vse izgrede. — Po zadnjih vesteh sc položaj v državi ni poslabšal. V Halleju je vse mimo, kir so vladne čete zasedle mesto. Bojfl v BeroHnu. h Bcrolina se poroča 6. t. m.: Snoči so sc na Aleksandrovem trgu, kakor tudi po drugih cestah in trgih, pričele zbirati velike množice ljudstva. Okrog polnoči je bilo okoli 30 do 40 tisoč ljudstva tamkaj zbranega. Dospele so tudi številne tete narodne mornarske divizije in republikanskega vojaštva s topovi, strojnicami, ročnimi granatami, bombami itd. Zbrana n/iožica jih Je navdušeno pozdravljala. Bilo je Jasno, da so vsi istega mišljenja. Te čete so nato obkolile redarstveno predsed-ništvo, kakor tudi magistrat in razne vojašnice. Kmalu nato je pričel besen boj za posest teh poslopij. Najhujši je bil položa'j na Aleksandrovem trgu. Vstaši so zastavili vse svoje sile, da se polaste redarstvenoga predsedništva. Poslopje so s petimi poljskimi te., o vi neprenehoma obstreljevali. Zdaj pa zdn\ so ga tudi naskočili, da bi se polastili vsaj enega dela redarstvenega predsedništva v navalu. Deloma se Jim je to tudi posrečilo, vendar pa se držijo vladne čete v vseh drugih delih tega obsežnega državnega poslopja. Izgube vladnih čet, kakor tudi napadalcev so zelo velike in znašajo že sedaj več sto padlih in ranjenih. Ravno tako besni boji so sc razvili tudi za magistrat. — Poznejše porpčilo pravi: Posatnni boji sc še nadaliujejo. Toliko je pa že sedaj gotovo, da so vladne čete zmagale. Ljudska mornariška divizija je izobesila na mornariškem poslopju belo zastavo. Oddelek republikanske vojaške straže ie streljal na vladne čete, nakar so le-te rbkolile oostojanki te straže ter jo očistile upornikov. Stavka v Berolhiu končana. Iz Berolina se poroča preko Curiha 8. t. m.: Snoči ob 7 je bila stavka takorekoč končana. Po ulicah se je pričelo običajno življenje, promet po mestni železnici se ie zopet pričel, telefonski ebfat je zopet odprt za občinstvo, črkostavci so sc vrnili na delo In listi začnejo zepet izhajati. Ententno ladje v hamburškem pristanišču.. Kakor poroča »F-cho de Pariš« je došlo v hamburško luko več angleških, ameriških in francoskih bojnih Indij. Dohod ententnih bojnih ladi! daje povod mnogoterim kombinacijam. Rdeča vojska na Ruskem. Iz poročil listov o dogodkih na Ruskem izhaja, da vlada nadaljuje organizacijo velike Rdeče vojske. Rusija sc oborožuje, kakor d.a bi pripravljala novo vojno. Več letnikov so zadnji teden vpoklicali. Razen tega so uvrstili vse brezposelne v armado. Ni še gotovo, koga bo Rdeča vojska najprej napadla, aH Nemčijo ali entento. Zarota proti Romunski. V Odesi vo razkrili boljševlško zaroto, ki Je bila naperjena proti obstoju Romunske. Vodite'! te zarote je romunski socijalist Buior. Francoske oblasti so ga aretirale. Pri nJem so našli pet milijonov rubljcv, veliko množino anarhističnih letakov In municijo. Drugega voditelja te zarote, Goldstelna, so aretirali v Bukarešta. Pri njem so našli zaboj dinamita. Nicsova naloga le bila, izvršiti v Bukareštu jitentatc. 9 Esad naSa. h Soluna poročalo francoski listi, da ie general Esnd pasa. predsednik albanske vlade, v pogovoru z nekim čar- •." rje m izjavil, da mora ententa, ako želi urediti al-b:i vprašanlc na temelju pravice, priznati vlado Ksad pašt. m ( edino. H v resnici zastopa albanski narod. Dejansko opirajoč si na albanski narod je J:sud pasa 1. 1914. vri'.el na.mškenu princa \Vicda. Na»o.jt Isto leto zaduSII mladotu-fko u:wmiiko gibaujc. Ščitil je junaško umikanje ?rbske armade in končno odbil vse ponudbe, ki so mu tih opetovano stavili proti ententi Mladoturki, Bolgari, Avstrijci in Nemci. Tomaš Masaryk. Kratek pregled življenja in dela ob prvi slavnosti rojstnega dne, kot predsednika Češke republike I Tomaž Masaryk sc je rodil 7. marca 1. 1850. v Hodo-nlnu na Moravi. Od leta 1861.—1865. je obiskoval realko {2. razred) v Hustopcčeh. L. 1864. sc je učil na Dunaju ključavničarstva in na Cejčl kovoštva. Hotel pa je, kakor je že prej nameraval, postati učitelj. Rokodelstva se je učil zato, ker sc mu je zdelo jpredolgo Čakati na učiteljsko službo. L. 1864. in 1865. Je bil mlad učitelj v Cejkovicah. Medtem pa se je začel učiti latinščine, naredil je izkušnjo za prvi razred v Stražnici in je 1. 1865. vstopil na nemško gimnazijo v Brnu. L. 1869. je prišel na akademično gimnazijo na Dunaju, kjer je ma-turiral 1. 1872. Na dunajski univerzi je študiral filozofijo in je bil 1. 1876. promoviran za doktorja fiiozofije. Od 1. 1876.—1877. *e bil na univerzi v Lipskem. Seznanil se je tam z miss. Ch. Garringuc z Brooklyna in sc lo žnjo zaročil. L. 1878. j; šel v Ameriko, tam se je poročil in sc je potem vrnil na Dunaj. Po svoj! ženi Je prevzel ime Garringuc (T. G.). L. 1870. se je habilitiraj s spisom o samoumoru na dunajski univerzi. Živil sc je s poučevanjem h supliranicm. L. 188?. Je postal izredni (profesor v Pragi in je začel predavati na češkem vseučilišču. To leto se Je praško vseučilišče razdelilo v češko in nemško. L. 1883. jc začel izdajati kritičen list, »Athenaemn«. I,. 1886. je nastal takozvani rokopisni boj, boi za kraljedvors-kl in zelenodvorskl rokopis. L iss7, 18£8. je dvakrat potoval v Rusijo. L. 1891. ie bil izvoljen kot ml-adočeški poslanec v državni zbor za volttni okraj Pisek-Domažlicc. L. 1893. je odložil mandat, začel Izdajati »'Našo Dobo« ter sc posvetil literarnomu delu, tako da so I. 1S95. izšl-c knjige: *Ceško vprašanje«, »Naša sedanja kriza-, »Jan Hus*. L. 18%. jc izšel >-Kare! Havlieek«, l. 1P9S. x.SocIjalno vprašaniO', 1. 1899. »Hil-snerijada«. L. 1900. sc je ustanovila samostojna napredna sjnuiki, t. zv. realistična, z dnevnikom >Cas«. L. 1902. jc Masaryk predaval v Ameriki, 1. 1907. drugič. L. 1906. tožba 30« katehetov zaradi motenja vere. Isto leto verska debata o Kralj. Gradcu (Inteligenca in vera). L. 1907. je bil izvoljen kot poslanec na Moravi za va. laška mesta. L. 1909. je nastopil na obrambo Srbov v zagrebškem procesu; mcseca decembra istega leta Frfedjungov proces. Masarylcovo delo ie veliko in obširno: deluje kot učenjak, kot znanstvenik, strokovniaK, kot profesor, učitelj, urednik, politik, pos'anec, njegova marljivost In vztrajnost je zgled delavnega moža. V svojem govoru na večer 6. maroa leta 1910. v Narodnem domu na Vinogradih, ki so mu ga ob niegovi fiOletnici priredili n'egovi prijatelji, je rekel profesor Masarvk: Na teh 60 let gledam sedal kot profesor. Napisal sem nekako šele predgovor. Gkivno vsebino in svoje lastne besede moram šile sedaj v miru napisati, h konča! je govor t. besedami: Ako vam hočem izdati svoje najbolj skrite načrte življenja, potem vam mo-Tam povedati, da sem namenil mi da sem še namenjen, vzdržati vsaj do 80 let. V tem Času napišem še, kar mislim, in potem vain bom dal miri V najkrajšem času izide novo delo Masarykovo »Ruska revolucija«. Tri važna vprašanja ie skuhal Masaryk temeljito razrešiti: Narodno oz. češko, versko In socijalno vprašanje. Metode Nemcev. Po metodah narodov v političnem boju se more prav dobro sklepati, kakova le njihova kulturna stopnja na sploh. Tekom vojne sta se izoblikovala dva sveta z Izrazitimi naravnimi razlikami v bojnih metodah; jasno sta sprejela trdne oblike, ki pa niso šele nastale, marveč so le privedle do viška, kar je biki izročeno od poprej. Na eni strani smotreno, dosledno zasledovanje resnice, pravičnosti in prava, kar pa ni mišljeno subjektivno, ampak človeško objektivno. Na drugi strani pa raznovrstno rovarjenje, stremljenje, da bi se objektivna krivica izpremetiila v subjektivno pravico, da bi velika sila nadvladala nad pravom, ko sc gleda le na svojo lastno korist In sc pri tem teptalo najprvotneja prava drugih narodov. Nobeno sredstvo ni bilo preslabo, nobena laž, noben zločin prevelik, da se Je le zadoščalo barbarski sebičnosti. Češki narod n. pr. — obkoljen od morja besnečih ljudi. od mori:i najbrezobzirnejšega nasilja — trpi že stoletja; najboljši njegovi sinovi so bili mučeni, neštevilno jih je trpelo po ubilatnih ječah; njega mladino so podili v nemške šole, da hi jo tam ponemčill, da bi Jo preko-vali za nemški evangelij sveta. Stoletja traja križev pot češkega naroda. In uspeh? Prišlo jo do boja med človečanstvom in srednjeveškim barbarstvom. Narodi so se razdelil! v dve skupini, da sc nde'eže boja. In kje Je bil češki narod? Cut pravico in pravičnosti jc pietrdno zasidran v njegovih snih, da bi se dal pridobili za prvoborllce nasilja. S trdnim sklepom so .se postavili Cehi na stran entente; dosledno so zasledoval! cilje zaveznikov, ne da bi bili dvomili niti za en trenutek, ali da bi paktirali z nasiljem. Mogočna Rusija jc paktirala z Nemčijo in jc poslali nI« privesek. Poljaki »o se dobrovoljno berili ta Nemce, dr Stran TI. »EDINOST« S t. 68. V Trstu, dne 10. marca 191!) so slednjič le-tl oropali tudi nje; Bolgari so se dali zavesti od svojega kralja In so se borili proti — rebi! (Seveda je treba naglasiti, da ia očitanja le veljajo Poljakom, ki niso bili pripadniki propadle avstro-ogrske monarhije. Kajti oni, ki so bili pripadniki, so bili pod železno pestjo.) Naša srca pa niso bila niti za en trenutek na strani Nemcev, ampak vedno na strani entente. Narod češki je bil v nesreči in nečloveško zatiran; vstal pa jc ponosen in n! nikdar beračil: ni apeliral na zamrzla človeška čustva nasprotnikov. Sovraštvo preti barbarom mu je bilo hrana, nada v odrešcnikc. v luč. In danes more mož. kakršen je predsednik Masarjk, razglašati: »Nikdar se; nismo na svojih stremljenjih in v boju proti Nemcem posluževali laži, nikdar se nismo stavili v službo tujin« skega denarja«. Ta izrek označuje tudi bojevne metode naših zaveznikov, ki so v kričečem protislovju z metodami osrcdnj'.h vlasti. A sedaj smo zmagovalci. Pozabiti hočemo vse zlo ter postopati z Nemci kot brati: seveda morajo svojega nemškega boga pognati v pekel za vedno, in postati — ljudje! Toda — Nemci še vedno niso postali ljudje. Ostali so dosedaj neiskrena, zavratna nasilna bitja in odkritosrčnost jim je tuja. Treba je le, da zasledujemo vedenje voditeljev in časopisa, da si napravimo sliko o nem- j škem narodu. Dolžnost grešnika je, da priznava odkrito: mca colpa, in da izvaja posledice iz tega priznanja. Kako pa delajo Nemci s svojim časopisjem vred? Tu čujemo j čudovite stvari. Nemški narod ni nič zakrivil, je povsem nedolžen, skoro svetnik, vse so zakrivili le cesar, generali in visoki gospodje in zato zasramujejo sedaj j Nemci — hrabro Habsburžane. Tudi to je metoda! Treba 1 jim je j-agnjeta, .ki naj vzame nase vse grehe, da jim ni treba priznavati svojih lastnih grehov! Res je sicer, da riba pri glavi smrdi, ali v Avstriji je bila vsemožnost Nemcev, vladajoča celo nad cesarjem samim, po kateri je smrdela vsa država in ki jc s svojo samoviastnostjo slednjič zrušila državo. Habsburžani, ki jih sovraži vsak Ceh, so doživeli s- / thsodo zato, ker so svojim razbrzdanim otrokom. iie treba premagati z njihovimi lastnimi metodami, da se potem polagoma vzgoje v — ljudi. Ta naloga pripada v prvi vrsti Cehom in ti bodo znali to, da Izgubljenega sinu človeštva dovedejo drugim narodom nazaj kot brata. Lad. Kropš. Doma le vesti« — Včeraj ob 8 zvečer so odvedli v zapor Riharda Oelsominija, Tržačana, ker so ga zalotili, ko je nekega nepoznanega trgovca osleparil za 50 kg slanine. Prisle-parjeno slanino so mu odvzeli. Preiskava se nadaljuje. — Aretiran je bil včeraj 35letni Tržačan Anton Cri-v;" :h, ker so našli pri njem kožuh in razne kose blaga, izvirajoče od tatvine, izvršene v noči od 19. do 20. novembra leta 1918. v škodo tvrdke Faniin in Novak v ul. delle Torri št. 3. — 8. t. m.: Aretiran je bi! včeraj Peter Vallesl, ker je ob raznih prilikah odnašal sladkor in kavo iz javnih skladišč v prosti Inki. Kolikor znaša škoda, se ni moglo dognati. — Ob 2'30 popoldne 7. t. m. le bi! aretiran Enrlco Finzi zaradi žal.enja straže. — Aretiran je bil včeraj Venezo Ferrd, ker je Iz nekega voza drugega razreda ukradel okoli enega metra baržuna, vrednega 20 lir, v škodo vojaške uprave. — Ookoli 11 dopoldne 6. t. m. so zalotili nekega Riharda Luchesa, ko je ukradel za kakih 60 lir slanine v škodo javnih skladišč. Tatu so odpeljali v zapor, slanino pa so zaplenili. — Ker je ukradel steMcn'co maršale, vredno 8 lir, v škodo špedicijske družbe »Adriatica« jc bil 6. t. m. ob 3 popoldne odveden v zapor Fran Milland. Steklenico so mu odvzeli. — Včeraj jc bil aretiran Ivan Russich, star 32 let, Tržačan, k,er so našli pri njemu ovratnik iz kožuhovine, izvirajoč od tatvine, izvršene prošlega leta, meseca novembra v trgovini Fanni in Novak. Russlch se smatra za sokrivca Antona Cristiacha, ki je bil aretiran 6. t. m. zaradi iste tatvine. Deklica se Je — našla. V ulici Cavanna je gospa Marija Truni, stanujoča v ul. Cavana Št. 12/111, našla čedno oblečeno dekletce, staro približno 3 leta. Otroče se je izgubilo in ni vedelo, ne kaj ne kam. Gospa je vzela dekleta na dom, kamor naj pridejo starši ponjo. 2epnl tatovi. Snoči ob 11 so bili aretirani 21 letni Ni-co!6 Cavezzo, 391e!ni Luigi Cossi in 23!ctni Oino Mcsca-telli, ki so v gostilni »Malvasia« v Starem mestu nekemu Morserju ukradli listnico z 2500 K. Aretirali so jih, a denarja niso našli. Sra Mratek T rit — Corso 24 — I. n. - Trst. Ordinira od 9 — 12 dop. in od 3—6 pop. Ereziiotolno Izdiranja ni p'.oiiiraiijž in umetni n)\i — B £!a!®f srebro in dragulje ki puje po najvišjih ccn h tlobroznatia urama in zlata: na A. Povh, v Trstu, Birriera vucchia 3 je z Visa ladja „IVla-gorit'a* pOlOa Ccrse t rez vzafca konkurence. M&U OCšLAS! Denar srebrn plaćam po najvišjih cenah urar Plno, Corso it 15. kupuje zaloga vreč, ul e Torre blnnca (Car)ntia) 3135 Vreč« KrdSrvoiireueso,2jr, pr po (KljUejic vrsle. prodaja po 3 do j K komad. Josip trekelj v Komnu. hi UllCC restavracija b«** MUfel« hotela TalUan prodajčer. ulico ta dru zine l>o znižnnih cenah hvoja izvrstna vina, 3433 nn naj Fotosrn? M\ Jir&č Trst, ul del o Poste 6t. 1 GcrJca, Corso št. 3R, na dvoii&ču, 1 3 J mw se pri k. mm, m Morm pleten it. i cfj n Mom mmM. iiio ij&itiiiujii tapiji najfinejše vrste, prodaja tudi v malih množinah po konkurečrih cenah protokolirann tv rika J. y Trstll uL T ) re [3'i&Rca it. 20. Prav dobro istrsko belo in črno vino po zmernih cenah se dobi na drobno in debelo pri R. Malalanu na Op£inih 386, ■RT ( u uja cnr ul. Maral št. 17, priti®. Pravljični ponoldan Tro prihođtiH petek. Pripovedovala bo ga. Stepančičeva o lisici in njenem maščevanju ter o mladem lovcu in zlatovolncm ovnu. Promet v pristaništu. Prispeli: -Karlsbad«, »Baron Bruck«, »Malvlne« in »Ispnzo« iz Ben-elek, »Carpano« i/. RaSe; odplul-l: »P. Hohenlohe«, »Balaton« v Benetke, ^Carintla« in »S. Asostino« v Bari, *East Wind« v Galli-poli. _ Poroko varnostne oblast! /a 9. t. m.: Peter Fara le h:l aretiran, ker ic na postaji pri Sv. Ani ukradel neki Tereziji Oorjan 150 K. — V noči od 1. na 2. t. m. le neki Atifmi Repich v Škodo uprave državnih Železne ukradel lft V." sladkorja, vrednega 47 lir. Bil je ova!ien varn — Včeraj Jebll aretiran 'uril .hit pri nicm nekaj moke, vrecV- < prci ukradena v skladišču :. škodo lavn/h skladišč. Moko — Okoli 1 popoldne 4. t. m. •;l;odo tinrave državni!' /cleznu: Kraljestvo čokolade Corso V. E. III. št. 39 Prodaja na drobno in debelo Čokolado« torre na, Kaima'e, slastice. Mleko s sladkorjem po K Likerji v staklenica* v vel ki izberi fiis 5tl arija Riblk odnesla v odo konserve vredne is Ur. 0\aUli so lo varnostni oblasti. \itiskl se pro aja po K 3.60 m drobno, na debelo c-neje.-- Vino italijansko opolo, črno, belo briško poceni. Posebna vrsta po kron 4.80- Zalogu wlno 113 fetonlo 2, GUUČ, Itfbe1 11 !rno*p0 K 5 ,irer' 0(11,0 tf Ltrov na ir j se sod podari k;: ni. iMt ri™ In KonjaK. - Cens ztn Tvrf^ 'SOH. APOUOKIO Trst .. -1 Amalia ilev. 10—Trst mrnmrn P i »M v Trsta. ul. MM Rosslnl 1? troga! ul. im Poste Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja jj Umetni zobje. Umetni zobje. 2 v j g ona vina I JOFFIir t. j. na finejše italijanske znamke pro 'aja v 21i rskih stekleni.ah protokoluana tvrdka J. Pdiilia v Trstu, u . Torre blanca it. 20. Josip Stručke! Trt vrti Karla Tcresa-S. Caterlna. N(\l d lud, velika ibera volnenepa blći^i >a mOike in ženske. - Blago za sukijjc, žanut, barhent, svile in ve ikaUbera KOŽUHOVIN ter razt ih predmetov za okras obltk. Vse po znižanih konkuienčnih cenah. i* JADDAHSKA BANKA - TRST - U!n tossn HI Rlspcrxl3 5 - Vin S. Kltolii 9. Podružnice: Dunaj, Dub ovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Cpntija, Split, Hbenik,iiadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v banano stroko spada-djjoče posle. Sprejema vlo^e na knjižice in tekoči račun S0T v lirah in kronah po najkulaninejših pogojih. Uradne ure blagajne od 9 do 13. —