SLIVENSKE NOVICE
Neodvisen slovenski tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje«
SLOVENSKE NOVICE
SLOVENIAN NEWS
An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium.
UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE
Letnik 1.
£
CALUMET, MICHIGAN, JANUARY, 12, 1917.
Štev. 41.
Braila, največje romunsko trgovsko mesto v rokah zaveznikov.
MACKENSEN POTISNE RUSE ČEZ REKO SERETH. PADEC TRDNJAVE FOKCHANI.
Ruski protinapadi pri Rigi, v Voliniji In Moldaviji zlomljeni.
Zavezniki poslali odgovor na WìÌsquqvq mirovno noto.
Washington, jan. II. —'Danes je bil predsedniku Wilsotiti izročen odgovor zavezniških vlad na njegovo mirovno nota z dne 1ij| dee. Diplomatien! krogi so mnenju, da odgovor izklicuje vsako možnost akorajšnega uiiiiivendatje pa sestavljena tako, da pusti predsedniku še eno pot odprto, po k tori bi bilo iiiožno ])rici do kakega sporazumi jenja. Zahtevo Zaveznikov oo pač take, da jih centralne oblasti ne morejo nikakor sprejeti in da bb torej meč moral odločiti, kdo bo gosjiodar Evrope.— Prihodnjič liomo prinesli popoln tekst odgovora zaveznikov.
Wàshington
“SUH”.
Zakon sprejet v senatu z proti 22 glasovom.
55
ANGLEŽI TEPENI V MEZOPOTAMIJI-
Glede mirovnih pogajanj se ni vtem tednu storilo nič določne ga od nobene strani. Ameriški kongres je odobril predsednikovo postopanje in njegovo noto poslane na vse bojujoče in nevtralne države in seda j predsednik samo čuka. da se mu pionudi ugodna prilika za prihodnji korak. — Zastopniki zaveznikov so imeli v Kirnu Konferenco, pri kteri se je ponovno sklenilo nadaljevati boj do koncu. Značilno je. da se je ta konferenca vršila v Kirnu. Anglija je zmda namreč na zvit način pregovoriti Francijo in Kosijo, da ste kratkomalo odklonili vsak mir, ali Italija se je pa začela nekoliko kujati in je zagrozila, da bo se sannt na svojo roko začela pogajati z Avstrijo, ako zavezniki BREZPOGOJNO odklonijo mirovno jionudbo. Treoa je bilo torej {«alia nekoliko potolažiti in zato pa ha]d, v limi. Fri dobrem sanpneni obedu -elaliKO veliko več napravi, kakor pa z vsem pisanjem, tako si je mislil/Llovd George. In ni se zmotil. Italijančku je malo popihal nasrće, obljubil mu nekaj miljom "v lir in povrhu še malo vec ozemlja — kterega pa morajo še le osvojiti — in polentar je bil *°pet pridobljen. Bojimo se pa, da "ni bo kmalu žal, zakaj jo ni u-daril po svoji lastni poti in prepu-*til druge zaveznike njihovi goto-vo žalostni usodi.
M.ea tem pa, ko se zavezniki zatavajo pri konferencah in pojedi-"*h, pa četverozveza nadaljuješ 8vojirn zmagoslavnim pohodom v
z velikimi izgubami. Na bregu Donave prodirajo naše jirott Braila in Galatzn.
desnem čete
V lužnem delu Karpatov vroč boj' v bliži mi mesta Kirlibaba. Naše čete so po zavzetju Braile približali reki Sereth na dveh točkah. V Dobrudži je 3. bulgara k a armada pod poveljstvom generala Nerezoff hitro in popolno izvršila svojo nalogo. Nobenega Kusa ali Kum una ni vež tam. Gaiatz je pod našim ognjem.
Zastopniki zaveznikov zborujejo v Rimu.
Rim, jan. S. — Konferenca zastopnikov zavezniških vlad je' prie-' dado zaključka včeraj popoldne. Poroča se, da je ta konferenca še enkrat ca novo potrdila enakost nazorov ententnih zaveznikov v različnih vprašanjih, ki so prišla v pretres, in da bodo ti državniki zr p ustili Rim s trdnim sk
POSLANSKA ZBORNICA IMA ZADNJO BESEDO.
lzvojevati vojno z popolnim uspehom na njihovi strani.
Pri obedu, ki ga je priredil ital. miniati', predsednik Bošelli v čast
Washington, jan. 9. — Suhači So zanesli boj za p rollici j o tudi v glavno mesto Zj. Lir.,, sedež predsednika in kongresa. Senator Sliep-liera je u loži 1 zakonski načrt, da se odpravijo v glavnem mestu vsi salimi po 1. nov. 1917 in načrt je bil po kratki debati sprejet v senatu z 55 proti 22 glasovom. Docili) zakon prepoveduje prodajo op’frjnih pijač, pa nikakor ne prepoveduje uvoza pijač za osebno porabo. Med senatorji, ki šo glasovali za odpiav.o saltinòv,'sta. tudi michiganska senatorja Smith in Townsend. Stroge kazni so odločene za one, ki bi kršili zakon, posebno za zdravnike, ki bi predpisali svojim bolnikom! pijačo brez posebnega vzroka. Poskus uriniti dodatek, da bi se popolnoma prepovedalo izdelovati in izvažati o-pojne pijače, je si jajno izpodletel. Občinstvo na galerijah je burno
Adamson kuje nov železniški
zakon.
Washington, jan. S. — Zastopnik Adamson se je začel danes trudit', da hi poslanska zbornica kar najhitreje spreje'a nov načrt železniškega zakona, ki £a je predložil z idnjo soboto. Vsebina načrta je v obijanje osemurnega dnevnega dela. prepoved štrajkov brez 90 dnevne prejšne napovedi m dovoljenje, da nredsednik prevzame v roke vodstvo železnic v s k raj. nih slučajih, kot n. pr. za voiaške potrebe.
‘Um uniji. Braila, ua j večje trgov-
sko
"ie6to, je pala, Ruši so
bili
'rženi iz močno utrjenega Kok-shbni ter se morali umakniti na lfv' hreg reke Sereth . Pri zavzet-i11 trdnjave so naši ujeli čez 4000 ffl°E nekaj kanonov in precejšno število strojnih pušk. Zasledovan» J« Sovražnika se nadaljuje. Tudi v odseku so Kusi poskusili s 8v°J0 srečo, pa ni bila posebno '"ila. __ Nemški in avstrijski submarini nadaljujejo s svojo za “"veznike tako pcgubonosno pota* ko, ker ne mine dan, da ne bi Utopih enega ali več parnikov ‘"»lih in velikih, na dno
Ti
1zna vojna poročila:
1
morja.
f).
Mostišče
‘erhn, jan Dsd mestom Braila zavzeto. Štiri '""lanska mesta osvojena. 1400 vjstiiikov.
Loma nadvojvode Jožefa: Ob Ostrici se je vnel vroč artilerijski ta]. Ruski oddelki, ki so hoteli "Spredovati med Czokauesti- in ^oiaa Water, so bili vrženi nazaj
MacedOnsl-a fronta: A rti Ieri .ski hoji se nadaljujejo na ovinku Cerna.Zavezniki obstreljujejo obrežna mesta med ustjem reke Struma in Mesta. Poskusi angleških čet, polastiti se naprednih biiigarskih pozici j ob jezeru Doi.ran, so se izjalovili.
Skupina Princa Leopolda Bavarskega: Vodseku Mirtah so pod-vzeii Kusi močne napade, ki so pa vsi bili odbiti s težkimi izgubami za sovražnika. Število vjetih 1300.
Vzhodna fronta, jan. 7. — Južno od Anusa so po večurnem topovnem streljanju napadle angleške čete. Naši topovi in strojne puške so ustavile njih pohod.
Stan nadvojvode Jožefa, jan. 8. — Brez ozira na snežni vihar in neznosni mraz smo vrgli nazaj sovražnika med Putno mOtjucem .
Armada generala Mackensen: Dne 7. jan. je imela 9. armada zopet leti uspeli. Izrinili so Kuse in Rumune iz močno utrjenih p>o-stojank med prelazom OdobeŽti in Putno. Alalo bolj južno srno zavzeli močno postojanko Miìkowu. Sovražnika smo neprestano zašle, dovali, tako da ni imel časa se reorganizirati. Prekoračili smo železnično progo med Foßehani in BoloteSti. Danes jutro smo zavzeli Fokchnni in zajeli 8910 vjetni-kov.
Berlin, jan. 7. — Turski armadni stab je dal sledeče poročilo od fronte na Tigrisu: Sest sovražnih batalionov je napadlo v noči ud 3. na 4. jan. naše postojanke pri J nam Muhamed, a smo jih od. bili z velikimi izgubami.
Perzijska fronta : V jutro ?. jan. je sovražnik napadel naše čete vidiodno od Hamadau. Hudo je bil tepen. Na bojišču je pustil 500 mrtvih in mnogo ranjencev . Tudi pri Yakizzu se mu napad ni posrečil.
Berbn, jan. 8'.	- Na Yser
fronti v odseku Ypern smo z ob-ramomrui topovi razstrelili šest sovražnih zračnih letalnic.
L (odobravalo spre'etje zakona gostov, stf italijanski ili-iraucjeshiie^:	;
zastopnik izrazila v visoko donečih frazah upanje na zmago zaveznikov.
Pri odhodu so bili tuji zastopniki burno pozdravljan1, zlasti francoski Brtand in angleški Lloyd George. Preje obeda je francoski vojni minister pripel v imenu francoske vlade vojne križce na prsa -generala Cadorna, šefa
ital. generalnega štaba in osvoji-tel|a Gorice, generala Moiroiie in admirala Corsi, ministrov armade oziroma mornarice.
se
Podmornica Deutschland zopet pričakuje.
New London, Conti. Jan. 9.— Da se trgovska podmornica Deutschland nahaja zopet na potu proti Z j. Drž. in da bo se kmalu zopet prikazala v ameriških vodah, je sklepati iz tega, ker je kar naenkrat postalo vse živahno ob pomolu, kjer je bila podmornica zadnjič usidrana. Baje so opazili tudi par angleških križark blizu amer. obali, ki imajo gotovo namen preži ti na podmornico in jo uničiti, ako le mogoče.
PIJTE PARK IN ELITE PIVO.
Spremembe v raznih kabine* tih v Evropi.
Madrid, Španska, jan. 9. —Ministrski predsednik grot Roma nones z vsemi svojimi tovariši ]e danes odstopil. Nato je imel grof dolgo konferenco kraljem Alfonzom, kteri popolnoma zatipa v njega, zato m in je poveril na novo sestavo kabineta. Vsi stari ministri obdržijo še svoja mesta.
London, jan. 10. — Ruski mi-uistr. predsednik Aleksander Tre-poff je odstopi 1 in z njim tudi orof lgtiatieff, naučni minister. Car je resignacijo sprejel in potem poveril vodstvo vladiuih poslov princu Galicin, senatorju in članu carskegs sveta, ki je nato poveril ministrstvo nauka senatorju Kultchisky. M. Neratoff, tajnik zunanjega ministrstva je bil izvoljen za člana carskega svela.
Policijski škandal v Chicagi.
Chicago, jan. 9. — Državni pravdnik M achty Iloyne je izda! sinoči zaporna povelja za načelnika chicašKe polic' ie in še štiri druge višje uslužbence pod obtožbo izvijanja denarja, zarote in roparstva. Načelnik Charles (J. Heàly je bi! pod varščino $100,000 izpuščen na prosto.
Največ gradiva za obtožbo proti policijskemu „graftu” je državni pravdnik zajel Iz male ..zelene knjižice”, ki jo je zaplenil pri po-liclajtnautu A. White, ki je bil aretovan sinoči. Imenik dvomljivih hotelov, igralnic in nemoralu ih hiš in pa razne opazke v skrivni pisavi v tej knjižici so po mnenju pravdnika najboljšidokaz za z orali o polic, oblasti obtožencev.
t
Prejšnji parnik na “Lake Superior” zaplenjen.
Berlin, jan. 9.— Norveški par. ni k “Lupus”, poprej amerikanski •‘Gilchrist”, ki je pio vi 1 po Veli- j Canadian Car & Foundry Co., pol
Velikanski požar y mimici] -ski tovarni.
New York. iati. 11.— Tovarna
kih jezerih, je bil pripeljan v Hamburg. Lupus od 3871 tonaže je imel baje na Krovu kontr-tban 1 in je bil radi tega zajet od nemških križark, ki prežijo ua parnike s kon trabando.
Mehikansko-ameriška komisija se ho razšla»
Washington, jan. 9__ Zadnja
konferenca mehi kansko-ameriške komisije se bo razšla, ne da bi dosegla namen, za kterega je bila sestavljena, namreč, da pride do končnega sporazn mijenja medsebojnega delovanja med Mehiko in Zj. Dr. General Carranza, sedanji predsednik mehikanske republike lepo vodi za nos amer. diplomate in po tolikih Sejah zastopnikov obeh držav se naposled brani podpisati protokol sestavl jen od komisije.—Med tem pa bandit -Villa >'opa, požiga in mori po raznih provincah. Boreča se sicer, da je bil pri mestu Jiminez lindo poražen'od Carranzovega generala Fr. Margina, da je zgubil 1590 moŽ na mrtvih, ranjenih in po grešanih in da je sam koma j ušel z peščico svojih pristašev. loda ni se bati, da ne bi Villa zopet zbral močne banditske čete in zopet pričel svojega roparskega posla v kakem drugem delu Mehike.
Diimba odlikovan.
Amsterdam, jati. 9. — Dr. Theodor Dumba, odpoklicani zastopnik Avstrije v Ameriki, bo po poročilih iz Dunaja od cesarja Karla odlikovan z naslovom „princ”. ( D n tuba je po angleških poročilih kmalu potem, ko se je vrnil iz Amerike, titnrl. Da bi ga avstri jski cesar skoro leto potem, ko je umrl. imenoval za princa, se nam ne zdi zelo verjetno. Nekdo laže, ali Anglija ali pa Dunaj.)
milje vzhodno od Kingslanu, N.| J. v uteri je bilo i »toženih na s tu- j tisoče Krogel namenjenih za. Rus:- ; jo, je bila danes uničena po požr-ru. Razstrelbe krogel so tie ponavljale skozi tri ure brez preneinnja. Kolikor se je moglo dosedaj sez-na i, 'ni ml nihče ubit ali ranjen. Snoda se ceni na 4 milione dol. Okoli 1400 mož je bilo uposlenih v tovarni, ki obstoji iz 40 do 50 poslopi| ua zemljišču, ki obsega 80 akrov. Detonacijo razstreljenih krogel se je culo na milje daleč na okoli. Kingsland, Rutherford in drugi bližnji kraji so bili nocoj napolnjeni z beguiici iz ogroženih krajev blizu tovarne. Ducat oseb je bilo noč n j aretovamh radi tatvine, šerif Cou tier ;z Lernen coiin-tija je dal je dal povelje na deputate vsakega ustreliti, ki bi bi' zasačen pri kraji. Kaj je bi 1 uzron ognju se še ne zna, domneva se pa, da je križanje električnih žic povzročilo-is k te, ki so padale v alkohol, s k ter im so čistili k roglje m on vnele.
V četrtek jutro ob 7. uri zapustil je za vedno to solzno dolino miš urednik F r a n k Schweiger, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Ravno pred enim mesecem se je vlegel na bolniško posteljo na plucnici m dasi ravno je navidezno se mu obračalo na bolje, j« vendar teža let na eni strani in na d ni ui kom-
<*ri
plikacija drugih bolezni nepričakovano pretrgala nit Življenja moža, ki je tako tesno bil zvezan z zgodovino našega lista. Pokojni bil je rojen v Ceni mulju 3. dec. 1854. kjer je dovršil ljudske šole, nato. je šel v Novo Mesto na gimnazijo, ktero ]e dovršil z odličnim uspehom. Kot slušatelj prava na Dunajskem vseučilišču moral se je leta 187S udeležiti kot enoletni prostovoljec okujiacije Bosniie in Herzegovine. Nato je kot notarski kandidat služil v Ribnici, kjer se je tudi oženil.Leta 1901 je prišel na Calumet, kjer se je po njegovem prizadevati ju s pomočjo nekdanjega tukajšnega župnika Rev. M. Pakiža in drugih slovenskih rodoljubov ustanovil list „Glas od Gorenjega .leverà”, kt.ro ime se je leto kasneje spremenilo v “Glasnik.” Njegovo neiTùioMio delovanje kot urednik lista Je vsem znano in ko je pred leto dni lise „Glasnik” prenehal in so prišle „Slovenske Novice” na dan, je sonet pokojni prevzel uredniški posel lista. Toliko o pokojnem za danes. Pogreb 8.» l*o vršil v soboto, jutro ob 9. uri iz slovenske cerkve sv. Jožefa.
Počivaj v miril, blagi France!
>»
Sufragetke” kot ,,častna’ straža Wilsonova.
w ashinlon. jan. 9. — Nov način boja za jiridobitev splošjne ženske volilne pravice so upeljalo sufragetke s tem, da so postavile pred vrata ,,Le'e iiiše:' ženske straže z belimi zastavicami z napisom: Dajte nam volilno pravico. Namen tega nenavadnega boja je, da predsednika vselej, kadar gre iz Bele hiše in kadar se vrne spomnilo na njegovo dolžnost. Predsednik se seveda dosti ne zmeni za te Amazonke, k već emu se jim nasmehi ia, kadar gre rudno teh sttaž.
Naročite se na “Slov. Novice/
Sklenite trajen ir. ir.
Dandanašnji ljudjo imajo vedile boje s svojimi želodci. To ob-žalovalno dej stvo pelje do zaprtje, obilnosti, gl*voh ola, migrene, nervoznosti, zgube teka in delavnosti, splošno oslabi}enje ). t. d . Sklenite trajeu mir s svojim želodcem. Izčistite orava in jih držite čiste s pomočjo Trinerjevega Amerika.i-skeoa Elinir grenkega vina, edino zanesljivo zdravilo zoper želodčne bolezni. Napravljeno je iz grenkih zališč, korenin in lnbja najvišje zdravniške vrednosti m iz čistega, popoln p in a do zo relega redečega vina. Ne jemajte alkoholičnih želodčnih grenčice, ki oslabujejo prebavne ogams, đonim jih Tritier. jevo ameriško FiLv r Grenko viuo jači. Cena $1.00. V lekarnah.— Kjer je mir nemogoč., kakor u. pr. z revnatizinom ali uevralgijo, zapodi mučitelj» s jomočjo fmier-jevega linimer.ta. To zdravilo je neprekovliivo tudi pri nezgodah, izpahu jeujih , oteklinah, ozeblinah itd- Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 9Oc. Ali imate že krasni Trinerjev Zlat: Koledar. Ako ne pošljite 10c za pjštne stroške.
V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Trinar, izdelovalec, 1333 —1339 S. Ashland Ave. Chicago, 111.
Podmornica prinese drage It a-mene.
Amsterdam. — “Handelsblad” piše, da bo nek nemški podmorski čoln kmalu j ripeljal a seboj miljoi) mark vredni! nemških diamantov.
en
brušenih
M'■m mm msm «mm* * wamm
* CALUMET IH OKOLICA. j
«rti I— ■ ■il»» ■iP» W—1
-Prihodnjo nedeljo po drugi sv. maši, ki bo ob d es-.-ti uri, se bodo prodajali v slovenski cerkvi stoli za prihodnega pol leta.
—	Pri letnem zborovanju fare sv. Jožefa so bili podani računi dohodkov in stroškov preteklega leta. la so bili povsem zapovolji-vi. Cerkvenega dolga ostane še $4,500, k tare se pričakuje izplačati v tekočem letu. Odboru,kom so bili izvoljeni vsi dosedanji, namreč gg. ; Jobu Goseuca, J os. Plautz ml., Math F. Kob« in Paul D. Špehar.
Društvo sv. Jožefa št. 1. S. K. P. D. imelo je zadnjo nedeljo svoje, letno glavno zborovanje, pri kterem so bili izvoljeni uradnikom za tekoče leto sledeči gg.: Predsednik: Math Prebilič; podpredsednik: Jos. W. Schneller: tajnik in zastopnik: Math Strauss; podtajnik: Frank Vesel [blagajnik: Mihael Klobučar. Odborniki za dve leti so sledeči: Jos. Sheringer, Nik Mrak, Jos. I). Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto: Johu Gosenca, lohn P. Lamut, Math F. Kebe, John D. Judniclt. Maršal: Frank Gregor ich. Poslanec: Math F. Kobe. Solinski obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, New Town in Albion: Math F. Kobe: za Start Tamarack in Tamarack No. 5: John P. Lamut; za North Tamarack, Tamarak Jr. in Centennial: Mike Filip; za Lauriiim: John Gazvoda:	za Rayinbaultown:
Frank Vesel; za Osceola: Johu 'Peča tier; za S wed e tow n : Math Likov ich, zi Red Jacket Shaft: Lou is Srebrnjak.
—	Dramatično in izobraževalno društvo Phoenix je izvolilo v na del|o sledeči odbor; Predsednik: Math Kobe Jr.; podpredsednik: Jos. Plautz Jr.; tajnik: John Klo-bučar;blagajuik:Johu llenich nadzorniki: Rev. L. F. Klopčič, Frank Kestner in John Lamut. Igrovod-ja: Rev. L. F. Klopčič. Društvo je v dobrem finančnem stanju in lipa z neumornim delovanjem zlasti na dramatičnem polju tudi to leto izvršiti svojo postavljeno nalogo isto tako uspešno. Irakor je to storilo vsako leto od početka svojega obstanka.
—	Naš cenj. g. urednik, Frank Schweiger, o Kterem 31110 že poročali, da je pred nekaj tedni nevarno obolel, je sicer nekaj časa si nekoliko opomogel, a sedaj se je bolezen obrnila na slabše in je malo upanja na končno okrevanje.
—	G. 'Jos. Simonicli ml. zastopnik zavar. družbe “Knights ife Ladies of Security” podal se Je v soboto na Ironwood, Midi. v interesu družbe, koje zastopnik in organizator je.
—	G. rojak John Turk iz Ta-inaravka nosi glavo pokonci,, ker je za Novo leto prejel kot dar čvrstega sina Edvarda. Naše čas-titke!
—	G. Lorenca Lucas, ki je prišel za praznike na obisk tlarišev in prijatel jev, je mej obiskom doletela sreča, da mu je soproga Marija roj. Bolite, povila krepko hčerko pivorojenko, ki je bila krščena na ime Margareta Marija. Castitamo!
—	G. Jos. Gazvoda ml. in Jos, Agnič, ki sta prebila svoje božične počitnice pri svojih stari,šib, sta se vrnila na s/oje prejšno službeno mesto v Detroitu.
—	Gospića Agnes Agnič je Novega leta dan odpotovala nazaj na Soo.kjer jenastavljena kot učitel jica na javnih šolah.
—	G. John Sprajcar, ki se je mudil dva tedna na Calumetu pri svojih sorodnikih, vrnil se je v sredo nazaj k svojim starišem na
farmo v Allegan, Mich. Dopadlo se mu je tako tu pri nas, da je obljubil, da nas bomorda zojietdrugo leto obiskal. Tem potem se zahvaljuje vsem svojini smodnikom, znancem, jirijateljem in nekdau-jimsosedom za dobrohotni sprejem in za izvrstno postrežbo, s ktero so ga obsijiali ves čas njegovega tukajšnega bivanja.
—	Soboto je plačilni dan za rudarje po celem bakrenem okrožju. Ta dan bodo dobili delavci poleg svoje navadne |>lače, še tako zvani “bonua”ali priboljšek v znesku25c v.v vsak delavni dan od 1. julija 1. leta naprej. Kdor je izdelal vse šilite, bo dobil približno $40 priboljška. Pravijo, da bo to največ ja plača, kar jih je še kedaj bilo v bakrenem okrožju. Cez en milijon in pol dol. ho menjalo ta dan roke. Banke in trgovci se nadejajo ol i lega posla.
—	Veselica, ki jo je priredilo dr. sv. Barbare na sv. treh kraljev večer v spomin desetletnega oh-stanka, bila je dobro obiskana. Zabave je bilo raznovrstne, mlajši svet Je plesal, stareji pa je ob kozarcih piva reševal politiko, zlasti vojno. Gmoten uspeli je popolnoma zadovoljiv.
-Velika trgovina, “Glass Block Store” ima ta teden veliko razprodajo, ker se misli družba, ki lasin-je trgovino, raziti. Kdo da bo prevzel ali kupil podjetje, še ni javno. Cu jejo se razni glasovi.
—	Šolska vrata so se odprla n.
kaželjni mladini po dvatedenskih počitnicah v torek zjutraj. Nekaj učiteljic ni bilo takoj prvi dan na roki, ker je vlak, na kterem so s» vračale, dospel na Calumet namesto v ponedel jek zvečer še le v torek zvečer. Uzrok tolike zamude je bita velika množina ledu, ki je zastavila pot prevažalni	ladij i
(ferry) med Mackinac City in St. Ignace.
—	- Tamarack se ponaša z naj-
večjim odprtim drsališčem v celem bakrenem okrožju. Dolgo je 190 in široko 00 nog. Leži na ravnini pod šolo in spitalo..a Sta-
rem Tamaracku. Napeljano imajo elekrično razsvetljavo in tudi za drsalce je poskrbljeno, da s« v slučiju mraza lahko pogreiejo v n dašč v ta namen postavljenih koli bali.
—	.Pismonoša Strand, ki razna-
ša {lisina na Raymbanltowii-Hec-la distriktu, je našel te dni v e-netn poštnih nabiralnikov dragocen zlat prstan. Da so poredni otroci shranjevali v nabiralnikih smrdeča jajca ali gnilo zelenjavo, o tem seže čulo, a da hi kdo shranil zlat prstan, o tem pa vsaj zgodovina Cahi metske pošte ne zna nič. Pismonoša je oglaševal v angleških listih, pa do sedaj se še ni nihče oglasil, ki bi bil zgubil zlatnino.	[]
—	Našega prijatelja, državnega senatorja Cap. James Wilcox-a je doletela čast, da je bil imenovan predsednik komisi je za rudarstvo.
G.Wilcox je žeatar rudar 111 popolnoma sjiosoben, da predsedu je tej zlasti za naš okraj tako važni komisiji.
—	Umrl je med Slovenci dobro poznani Frar.k Schulte na svojem domu na Portland cesti v starosti 68 let. Lansko leto ob priliki petdesetletnice C. &H. družbe je bil odlikovan z zlato kolajno,kinalo na to je stopil v zaslužen pokoj. Pokopan je bil v torek iz cerkve Srca Jezusovega.
—	Mr. John W. Kivela je sedaj edini lastnik lekarne Metrojiolitan, ker je Dr. O. H. Sorsen izstopil iz družbe.
—	V sredo nastopil je novoimenovani townshipklerk Chris Kolin svojo službo, dočiin je. prej-šni klerk Geo. Martin vstopil v novi urad kot comity-blagajnik.
Naznanila društev in klubov.
Naznanilo.
Člani dr. sv. Barbare se opozarjalo, da se bo vršila redna mesečna seja prihodnjo imdeljo
dne 14. januvarija.
ob 2. mi popoldne v navadni dvorani. Člani, ki so prodajali za našo veselico vstopnice, naj prinesejo seboj denar ali pa neprodane vstojniice.
Odbor.
Naznanilo.
Članicam dr. sv. Ane št. J. S. K. P. D. se s tem naznanja, da se bo vršilo letno glavno zborovanje v svrlio volitve novega olhora
dne 18. januvarija 1917
ob 2. uri jiopoldne v navadni dvorani. Dolžnost vsake članice je, da se zborovanja udeleži.
Ana Sprajcar, tajnica.
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja starim in novim odbornikom dr. sv. Jožefa št. 1. S. K. P. D., da se zberejo v polnem številu
dne 21. Januarija 1917
takoj jio prvi sv.maši v navadni dvorani k pregledu trimesečnih in celoletnih računov in v svrlio izročitve knjig in drugih listin novemu odboru.
Z bratskim pozdravom Math Straus, tajnik.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 0. J . S. K. J. se s tem naznanja, da je dolžnost vsakega člana plačati mesečni asesment [»ardui pred zadnjim dnem vsakega meseca, kajti prvega dne v mesecu sem prisiljen, suspendirati vsakega člana, kateri ne plača me-sečnine do omenjenega časa, kei to zahtevajo [travila J. S. Iv. J. 111 jaz sem pod strogim poroštvom,da delujem pravilno v dotični zide-vi.
Ob jednem opozarjam vre člane da v slučaju bolezni naznanijo svojo bolezen nemudoma prvi dan, ko zbolijo pri društvenem tajni «n, kajti s tem se izognete vseli zaprek pri izplačevanju bolniških podpor.
Nadejam se. da bodo vsi člani in članice vpoštevali zgoraj omenjeni dve točki.
Z bratskim pozdravom John D. Sunich 4008 E.(Cone Str.
Yellow Jacket, tajnik za tekoče leti».
—	Prodajalci ledu so se začeli pripravljati za sekanje ledu, da napolnijo svoje ledenice za jiorabo v vročih opletnili mesecih.
—	Govori se, da si hočejo to poletje napraviti nekakov “jubilej” vsi oni, ki živi jo na Calumetu petdeset ali večlet.In.teh ni inalo. Res, da smrtna kosa pobira enega za drugim, vendar jih je p» še mnogo čvrstih mož, ktsri upajo dočakati poletja in se udeležiti slavja.
—	Še enkrat novoletni sklepi.
Zadn ji teden smo poročali, da se je nekaj naših mladeničev spravilo na “Water wagon”, a da se eden ni mogel vzdržati na njem, ker je bila voda premrzla. Drugi .so sider junaško prestali en teden a zdi se nam, da že tudi omahujejo. Toda “courage boys!” ______Zo-
pet drugi pa so. se odpovedali sladkemu uživanju dišečega toba. ka. Res, strašanskega premagovanja je bilo treba, da so prestali celili šest dni, a sedmi dan so jim pa moči odpovedale in kot en mož so se vsi naenkrat zavili v goste oblake “kamelenega” dima. In se-
Severov Almanah za Slovence
za leto 1917 je sedaj gotov. Vprašajte vašega lekarnarja zanj, dobite ga zastonj. Ako ga on nima, pišite nam.
je navadno eden naj-bolj nadležnih pojavov vnetja sapnika, krčevite davice in influence. Da ustavite ta kašelj in da splošno odpomorete bolezni, vživajt*
Severa’s
Gothard
Oil
(Severovo Gothard-sko Olje) je domač liniment za omejitev bolečin, ki nastanejo vsled prehlada, revmatizma in vnetja. Cena: 25 in 50 centov.
SEVERA’S
BALSAM FOR LUNGS
(SEVEROV BALZAH ZA PLJUČA).
Otroci, kakor tudi odraščeni smejo vživati to zdravilo, da, celo najmanjši otroci bodo popolnoma deležni njegove dobrote- Rabite je proti kašlju, prehladu, hripavosti, pri ne-difterično bolnem vratu, proti bronhialnem kašlju, krčevitem kašlju in kašlju sploh, kakor tudi pri influenci-Gena: 25 in 50 centov.
Pred ko odpošljete DENAR
v staro domovino, oglasite 8(J |>ri meni, ker jaz ga Vam odpos ljeiii zanesljivo in najcenejše. MIHAEL KLOBUČAR 115--7—cesta.
Calumet.
Bjih nar
Vprašajte za Severova Zdravila v vaši lekarni. Izognite se ponaredb, s tem da vedno zahtevate pristna Severova zdravila. Ako jih ne morete dobiti v vaši lekarni, jih naročite naravnost od
W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids,
33
>ids, Iowa ji
Ali ste že zavarovani proti ognju?
Ce ne, storite to takoj. Ne odlašajte!
S, C. Chynoweth Insurance lAsencv
naslednik
SCHNELLER & LAWRENCE
(oirect ' Styles
[Jonesi-\àlues
ZA ZIMSKE OBLEKE in
VRHNE SUKNJE
linam na razpolago več sto najfinejših uzorcev. Pridite in oglejte si jih. Postrežba točna, cene zmerne.
JOS. WERSCHAY
VOGAL PETE IN OAK CESTE.
DR. OTTO H. K0HLHAAS.
zdravnik jn ranocelnik
uraduje v hiši vogal 5. ceste in Oak, nad lekarno Vasthiuder tfe Read.
Uradne ure od l.do 2. pojioldn« inod 7. do 8. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. ure dopoldne.
HRVATSKO - SLOVENSKI
Saloon
Anton Gregorich
KROJAČ
315-6 cesta, Calumet, Mich.
EDINI SLOVENSKI KROJAČ V MESTU.
Jesenski uzorci so dospeli in vas uljudno vabim, da si jih oglejte in izberete izmed njih ono obleko, ki se vam najbolj dopada. Izgotovim jo pa po najnovejšem kroju in nizkih cenah.	t
Pridite, oglejte, izberite, naročite!
Spoštovanjem
ANTON GREGORICH.
VICTOR HERMAN,
FOTOGRAF
% 0
John Gašparovič ■| 316 — 6. cesta. Telefon 633 M.
A. Fahlen & Go.
Dobili smo nov stroj za preiskavanje očes ter je sedaj na razpolago vsem o-nim, ki si hočejo pri nas naročiti očali.
Preiskali barn L idemo ve 5 vid ter vam pripravili očal’,
NAŠE DELO J ; RAJAMCENO.
312 - peta cesta Calumet, Mich
daj mirno pnšeč naprej, čakajo prihodnjega Novega leta, kose jim bo zopet nudila prilika pokazati moč svoje volje vsaj za on teden. Imena teh različnih junakov “suhačev” in “nekadilcev” iz gotovih vzrokov zamolčimo.
se priporoča Slovencem za iz
delovanje vsakovrstnih fotografič-
nih slik, posameznikov ali skupin
Ženitovanjske skupine naša posebnost.
Delo ukusno, cene primerne.
Peta cesta. Calumet
HALO BILL! KAM GREŠ?
V “Barrett’s Bee”
Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket.
S. & S. Knitting and Garment Co.
izdelovalci volnenih nogavic ter oblek za gospe in otroke
Ako jih ne dobite pii vašem trgovcu pridite k nam. Želel bi da bi vsakdo v bakrenem okrožju nosil naše izdelke, ki jih dovršil je delo bakrenega okrožja.
•‘European Coffee House”
-Evropska kavarna*
1 riporoča svojim gostom fmo črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch. Vabimo vse gosjiode in gospe rojakinje, da nas obiščejo.
Peter Majhor, lastnik.
osma cesta.
GALBRAITH & McCORMICI
Odvetnika
iztirjujeta dolgove, uravnata zapuščine ter pregledujeta lastninske listine
Zastopata v vseh sodiščih.
ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169
Svojim cenjenim gostom
in odjemalcem naznanjam, da sedaj začel točiti fino
lahko kalifornijsko vino
lastnega lanjskega pridelka po na. vadnih cenah ter vabim mljndu» vse prijatel je pristne domače vin. ske kapljice, da se pridejo propri, čat.
Mojim znancem ih odjemalcem naznanjam, da sem dobi! te dai
Nove stenske koledarje za 1917.
Pridite in dobite enega.
Mihael Klobučar*
115--7- cesta. Calumet,
Jos. Scheringer
Gostilna
«NARODNI DOM” Rojakom najbolj priljubljena.
Vedno sveže pivo, fino vino in izvrstne likere.
Pošiljam denar vstaro domovino po najnižjem dnev nem kur u, točno in vestno. Pri meni je vsaka pošiijatev varna.
JOS. SCHERINGER
808 Oak cesta.
V & R zdravilo za kurja očesa.
priporočamo vam kot izvrstno sredstvo za brezboiestno odstranitev kurjih očes, žuljev in trde
kože.
25cts steklenica pri
»WWW»
Vastbinder & Read
lekarnarja
Mi imamo v zalogi vsa Severova zdravila.
Nikola Čor
zidarski podjetnik, 401 - 8th-
El m Street. Phone 277 W-
se priporoča Slovencem in 1 vatom za izvršitev vseh v zidara stroko spadajočih del, bodisi kanuja, ojiokc ali cementa. Brevi me tudi vsakovrstna tlakovan jioselmo obcestnih hodnikov (sil walks).
Dobro zadovol jivo delo jamče pri najuižjih cenali.
Svoji k Svojemu!
Ne naročajte
gramafone, akordijone in dr glasbeno blago iz Newyorka Ohicago, dokler ne vidite našo logo m njene cenene nakupe. J kažemo, da imamo nižje cene Vam zanioremo prihraniti
nar
Calumet,
Oglejte si naše blago, radi Vani ga razkažemo Dvojni slovenski, hrvatski in srbski rekordi po ß5c in 75c.
J mamo izvedenca v uglasbenju glasovirjev in orgelj, ki ima 15 letno izkušnjo.
Oglejte si naše cenene nakupe f glasovirjih po $175.00.
McLogan & Pieren Music Ge
Calumet,
TeIefon234
Zle moči.
.Noveleta-'- Spisal Josip Krasia-nin-
Ì.
|>,i 'svetem Jakopu v Trstu je odzvonilo jutro. Ljud|e vstajajo, posebno delavci Lloydovega arzenala- Urno ponzi jejo zajutrek, potem pa stopajo navzdol proti de-lainici s kositarnini vrčkom v roki V vrčku imajo hrano; o pol-dne si |o pogreje jo v delalnici in si tako pripravijo obed. Tu. koraka mlad mož tako mladostno, lahko m vendar krepko, šepetajoč ju-tranio molitvico. Nikdar je ne pozabi' tudi pokojni ole, ki je bil klepar v ladi jetesalnici, ni opuščal nikdar molitve, Sin se je naučil moliti od očeta, naučil se je pa tudi pogumnost, skoro bi rekel brezskrbnosti, saj zaupa pri težav, nem in nevarnem delu v Boga. Vidi in ve, da Je srečen. Ozira se v ono—le okno, ničesar ne vitli. SopiOga pač pripravlja detetu in sebi zajutrek. Nikogar ni pri oknu. Nič ne de. La zvečer se '-.spile ono malo, ljubko bitje na oknu — na materini roki in zablebece: “Ata!” Uà ! Potem pa bode ta-le težki, močni mož kar / jednim sa mim korakom v prvem nadstropju, liete pa se bode jokalo in smejalo ob jednem. Saj je bode poljubljal “ata” m pa malo bodel z brado.— Sladek nasmeh mu proleti ustnici. Še jedenkrat potegne krepko iz zavitka turskega duhana, Ostanek vrže preč. Tako! A sedaj je poz-vončkalo za prvo sv. mašo. Lepo priliko ima, neče je zamuditi. Pogleda na uro. Se pol ure je časa. da bole zatulila parna piščal v de-lahiici.
- Tam zopet urno peketa čil mladenič, ogi^enih oči j, ra lahko piegrnjen z jopičem. Malo se sli si, ko ti žvižga veselo pesmico. Dobro mu je v srcu. saj je pošten, jak. zdrava slovenska kri, dela pa tudi rad, da si kaj prisluži.
V prvem nadstropju' neke hiše za cerkvijo sv.. Jakopa se pripravlja tudi mlada deklica za odhod v delalnico. Siv Ija je —zastavarica. Mnogo deklet in žen šiva tam zastave po narisanih vzorčili.
Deklica pospravi posodo cd za-lntrka ter upre svoje svetle, a mile oči v napol razodeto postelj,' na kateri leži in dremlje poštama ženska upa lega obličja.
“Matj! Saj vam še ni treba vstajati! Mati! Ali spite*” izpre-govori deklica z zvonkim, čudovito lepim glasom. —. Nič odgovora.
Deklica pogleda na uro. Ni še r*s. (Deda mater, ki se je še zibala v lahkem spanju. Ni je hotela buditi še za hip. Deklica sede in se naslaja na materinem blagodejnem snu. Kako ji spreletava neka prijetnost dušo in telo, /roči v mater, mirno spečo! Prav je. da spi mati. Spanje jo morda bolj krepi, nego ona steklenica starega ‘ terana”, ki ga je včeraj navlašč kupila— materi ža priooljžek ^ sak dan seveda ne more tako bi -'h zaslužek je pičel. Naj le sni '“ati! Saj je prečula mnogo nočij zanjo—za hčer.
■t-teklica premišljuje, kaj bi dank* kupila materi, s čim bi ji '"ogla ustreči, s čim bi ji. pokaza-^ svojo ljubezen.
8i*j J' je ravnatelj nedavno ob-Ijubil boljšo službo, torej tudi boljšo plačo.
Mati se vedno spi. Hči se dvig-"e; bila je srednje postave, nežne-zalega in plemenitega obličja, n* pol gosposki oblečena.
“Julija!” zakliče slaboten 8'as.
Hči se zgane in vzdrami iz zamišljenosti, v katero se je bila zatopila. Ta-le glas ji zazveni na uše-6a ljubko in sladko, tako, kakor angel]8ki spev.
“Ali nisi še odšla, Julija* Pod V|zaj se in pojdi tudi k sv. maši !0 1'oholdne pa prideš domov obedo-
vat! Kaj ne Julija”* Mati se ozre ljubeznivo v svojo jedino hčer - v ono-le bitje, ki ji sedaj obilno povraća nekdanji materinski trud. 1'ešil je mater pogled v hčer, ki je stala pred-ujo polna ljubezni in sladkosti, polna veselja in življenja,
“Mati, le mirni bodite, le še spite! \ esto-li? Kavo sem skuhala tudi vam. Nikar ne vstajajte radi mene! Za obed pa napravite, kar hočete- Vse mi je v slast.”
“Z Bogom, J n lika !”
“Z Bogom, mati!” poslovi se hči. V' teh-le besedah se je izražala naj popolnejša udanost Jo matere.
Deklica veselo in hrzo poskoči po stopnicah, kakor hi se jih ne dotikala, korakne čez prag in ubere stopinje proti cerkvi sv. Jakopa. Po maši Je bita brž šesta ura. Parna piščal jame tuliti m se razlegati na vso unč. Velikanska viata Lioydove delalnico se oJpru in delavci ter delavke se zgrinjajo kakor roj -v«-nje.
Opazu joče oko bi se morda komu zasolzeh), zroče toliko krepkega, cvetočega ljudstva, katero pogoltne Vblikaiisuo zidovje. Zakaj ta-le vr,itn vsprejuo) sam cvet na. šega čilega lpidstva, sam vonjivi cvet. Kadar pa usahne cvetni ugasne živahnosnost telesnih .mOčij, potem se zavrže usahli cvet. Zasol-zelo bi se opazovalcu oko, ker temle ljudem čim dalje bolj ugašajo oči, blede iti žolte lica, upada obličje.—A tako mora biti. Tako veleva boj z.i življenje, veli-va potreba-,
J ulija molče stopa v prvo nadstropje Lioydove delali) ice,: kjer so pripravljeni neštevilni šivalni stroji. Koraka čilo in prožno po ozkem mostiču, ki vodi v šivalnico če/ golčeče stroje-. Niti ozreti se ne mara Julija ne na levo, ne nadesno, ne v globočino. Ne! Skoro zbala se je onih začrnelih pošastij, ki so na hip oživele, ka-dàPie zatulila parna piščal. Tam spodaj v temini se sučejo strahotna kolesa in po oseh gonijo šivalne stroje v prvem na Istropju. Tule v kotu se ovijajo koles široki pasovi in se poize-dalje tiho.skriv-nosf no, kakor'pegašti gadje. Zopet tam v mrakotni globočini sikaio grozepolno veliki elektromagneti ogromnih Simensovih strojev. Sikajo in frče v neznanski, skoro peklenski miglosti. In te le i.uc>d-robelkaste iskre na inalo odločenih stojalih' Kako vzplamenel ajo, plapolajo, puhajo kakor iz podzemskega žrela!
Kako slepe človeku vid! In vendar je ta-le luč tako močna in h krati prijetna, posebno po zimi zjutraj in zvečer. Zakaj delo imajo tudi šivilje “od šeste”. Bolj močna je ta luč. nego njihova sve-tilnica doma, napolnjena s smrdljivim oljem. Ne! Neče se ozreti tje doli. Hipno stopi v šivalnico. Stroji zaropočejo. Snjeh zastavarie potihne. Pridno namikajo strojem tkanine.
Julijina mati Adela—je vdova. Že deset let je poteklo, odkar objema njenega mož«, Jerneja K]a serja, blagoelovljeua zemlja ; tastile doli na geobiščo pod temno zelenimi e i p res a m i in eivnni vrbami «alostinaami. Tam doli j>ri sveri Ani počiva, tako se imenu je kraj grobišča, še v nodello |e šla z Julijo tje poklečat nekoliko in pomolit, da ni mu bilo sla je in prijetneje smrtno apatije. Njej sami se je tako-1» v togi in zapuščenosti zazdelo, da mora biti raiskosladko ono spanje v Gospodu. Da, že v nedeLo je molila tatu, ne sama, z Julijo. Lz početka ji je bilo prav težko, neskončno težko. V prsih jo je nekaj davilo in stiskalo, kakor ui hotelo na dan. Tako se vnema iskra, ki hoče vž-bukniti v plamen. Naposled so ji pridrle solze prav gorke, tako-le prav z dna srca; solze So se razvile iz žalosti, da ni preljubi soprog dočakal razvoja in cvetu te-le lili-
S LO V ENSK E N O V H % J A N. i a. 19 ! d.
je, tega angel ja, te-le li je. Oblile so jo solze polne ognjene ljubezni do mile hčere in solze pomilovanja, ker mora že sedaj v nežni mladosti izpodkopovatp si zdravlje in biti žrtva njej—matje-ri. A spomnila se je brž’ hčerine ndanosti do sebe in —ni več tugovala. Solze ji ponehajo, srce se ji oprosti prejšn je stiske. Spomni se nad/.eniškega življenja, in svetla nada ji zablesti v srcu: “Ne, nič ne bodem tOgovala. Saj se vidimo 'tam . .. . ”
Briše si oči. Gle|! Te-le temnozelene cip rese kinajo z vitkimi vrlicvi. kakor hi hotele pritegniti vdovinim mislim. In te-le ljube belkaste vrhe! Kako rade se dado omajati vetriču, da bi nežno in laskavo pobožale osive'o màt-riiro glavo, v črno zaluiljeno. Ja bi jol-jubile materino in hčerino -čelo z mehkimi lističi, ki so že tolikokiat zašumeli skrivnostno nad očetovo gomilo.
Pokojni soprog je bil nadarjen tehnik v Lloydo'i delalnici. Zato so ravnatelji njegovo hčer brž sprejeli ter ji dali primerno, lahko službo. Za leto dui] je bila že n sati ca in risala načEtjB. Zojiet leto je poteklo, in bila je nadzornica, ker so radi né red a - in zamud spodili dottdanjo nadzotftii-co—Kozo Nordio. Badi tegti je prišla onega dne Julija vsa vesela in srečna domov .
“Mati! Od sedaj pa bodem i mela boljšo plačo: nadzornica sem”, dopoveduje deklica s pretrganimi besedami, žarečih lic.Iz ocij ji sije neuavadna srečal	V
‘ Hvala bodi Bogu!” in starka je sklepala hvaležno roki.
“Pojdi, Julika, vsedi se! Večerja se ]e že pohladiia. Pa kda| si toliko napredovala? Danes? O ko bi bil tvoj oče še živ, gotovo bi se razjokal od radosti! Toda poslušaj me, Julika! Sedaj pa ne smeš biti več tako preprosto, oblečena. B,rž jutri pojdt-rn v prodajal ni co po obleko. Sama si jo narediš! Spodobi se, da hodiš odslej kot gospodična Boo ve, kaka sreča le še do-leti! Ti še malo veš, dekle' Bog ne pozabi pridne, poštene deklice. Le vzgleduo se vedi! Al orda bodeš se soproga kakega tehnika. Le tiho bodi, Julika! Obleko gosposko ’si ukrojiš:, pa molči! Tako zahteva tvo|a nova služba”. To in mnogo drugega je še govorila srečna mati. Julija pa seje udala njeni 'voj-
li'-
Il.
Bo treh mesecih je prišla pomlad. Zemel jska gruda se je iznebili ledenih spon, v katere je bila u-kovana, in drevesa so poganjala drobne popke. Dolgo se neče jo razpočiti t i - Its čudni popki; belkasti lističi se vzajemno sprijeuiajo, objemajo, poljubljajo, a naposled se vendar razvijejo v zeleno listje, med katerim se kmalu prikaže cvet.
V Lloydovo delalnico so dobili novega tehnika, ki je nastopil kot inženir pri izdelovanju parnih strojev za parnike. Ferdinand Do-bran --tako 8$ je zval —je bi.l mož kakih petindvajset let Star, ži-vib očij, rdečega, ue,prav lepega obličja. iN osil je nekoliko sršečo .brado in umetelno ngla|euebrke. Bil je jako prijazen in raz umen prednik. •Kmalu se je priljubil vsem mehanikom.
Pogostoma in prav rad je stopal po ozkem mostiču nad različnimi stroji in dalavci, da bi si nekoliko razvedril glavo. Tu je navadno či-tal časnike.
Nič ga m motilo hrumenje in rohnenje različnih železnih teles, ki jim je parna in električna moč vdihala življenje. Včasih je pa u-trn jen del iz rok časui.ke in rajši vglobil pogled v množico znoječih se trpinov. Gledal jih je včasih tako nepremično m bistro, kakor bi hotel zreli na dno srca ubogemu, zdelanemu ljudstvu. V duhu je primerjal uioč potečega se člo-veka in onih-le mrzlih trdih, ne-
in u je v sad e osebam kal smrti v žile in pluča, da bodo ti-le stroji preživeli veliko rodov človeških. predilo se. jim skrha jeklena moč. Ob ta k ili mislih si je tož no in mučno potegnil z roko preko čelu, da bi otrl solzo jiomilovan-.!"•
Nenega dne pride nadzornic» Julija Klasarjeva v ravnateljev kabinet, posvetovat se o mali stvari. L malu sta opravi ui. Julija je hotela pokloniti se, a ravnatelj jo zadrži.
“No. gospodična, kako see zadovoljni v novi službi? Kako vam je S plačo?
Ali ste že veliko prilmuii!i,?l\a i ? CeZ leto se vam plača še nekoliko poveča? Zaščitnike imate—veste! — radi svojega Očeta. Ze jiojde, že, be-he-he"’, in debeli, priletni gospod se jame dobrohotno smehljati gospodični Juliji. Prav rad jo je imel. Sij je bila jedini otrok in l jub spuntili njegovega najsrčnejšega prijatelja Klasarja, ki mu je bil sošolec v Trstu na realki in potem na akademiji za navtiko. S stranom in trepetom se je spominjal ravnatelj onega dne, ko je pokojni njegov pri jatel j dal. varovalno znamenje naj nemudoma izidejo vsi delavci iz neke pritlične dvorane. Kmalu je bilo slišati zamolklo golčan je, votel grom. in veli ki parni kotel se je raztreščil na male kose. Poškodb je ves drugi mastro], a nobenega človeka. Zato je ohranil ravnatelj dobremu prijatelju hvale-žen spomin.
“Hvala, gospod ra v n ate j, zaradi, sočutja in naklonjenosti! Dobro nama je. Mati je samo nekoliko bolehava. Bojim se zanjo. A sedaj na spomlad, mislin, da ozdravi!” •meni deklica s hvaležnim pogledom. Ravnatelj se malo pokloni v slovo in stopi nekaj korakov za mišljen proti svoji pisarnici. Juli-
ja se je bila že oddaljila, ko jo ravnatelj zopet zakliče.
“Gospodična KLsareva lOjjros-tite mi nadlegovan je!”
“ Prosim !” obrne se J uli ja.
“Glejte, polne roke imam dela. Dajte, prosim, ta-le načrt gospodu inženirju Dobranu, V prvem nadstropju je. Ne utegnem saio iti in tukaj,ni nikogar,komur hi dal. Sa] bi milahko moj dečko kaj poslužil. Toda,potepa se menda okrog. Sto rite mi ljubav, prosim vas!”
Julija še dobro ni vedela, kaj hoče gostobesedni mož, in že je i-mela v rokah kos papirja pri križanega in podrsanega z neštevilnimi ravnimi m poprečnimi potezami. Debeluhas.ti gospod ravnatelj pa se zopet težavno prikloni in poi grajoč se z zlato verižico žepne ure stopica na lahko v svojo pisarnico.
Juliji se vzbitde v glavi .mične misli. Inženirju Dobranu da bi nesla list! D, pa se nikdar ni go-votila ž njim! Kako prenese njegov živi, nenavadni [»ogled? Saj zardi gotovo do ušes. Težko ji le, neznansko težko. Saj se nekateri moški tako neiodno zagledajo v človeka, kakor bi nm iskali v očeh sam Bog ve, česa. —Julija postane. Poskuša pregledat vse gube svojega spomina, ali ga n; morda že pozdravila kdaj, tega-le tehnika,ali mu '-saj odzdravila. Da, res um je. Toda tako le neradovol]no, s težkim srcem. N jene trepalnice so takiat izgubile vso krepkost m lahkotnost, ko jo je pozdravil če tudi le od daleč.
Nikdar ga ni pogledala, a vendar je kar čutila njegov pekoči po led. Oh! Danes pa ga bode treba pogledati naravnost v oči in podati mu list! Ko bi ga mogla kam postaviti pred n jegovo sobo! Toda inženir je navadno tam na onem ozkem mostiču. Da, na mostiču, ln vseh onih-le oči tam doli se upro v.«jo, ito bode govori 1-si z inženirjem.
Hipno se vzdrami iz teh misli j in koraka dalje. Se dve stopnici m gori bode. Srce ji bije močneje obhajajo skoro nekaomrtvelost.Tako slaba in boječa je, kakor inalo dete. Še za hip postane.! A v tej hoječnosti- je še krasnejša nego navadno. Oči mimo hodečih se kur zamikajo vanjo. Nuj je vendar le res. da čista duša vliva telesu in vselil udom krasoto in liga ja ječo somernost.
Naposled se ojači. Ze je blizu tehnika.
“Dolier dan, gospodična! Kaj je novega? i mate—li kaj za zame? Poslal vas je gospod ravnatelj,češe ne motim? Ne-li? ilvala!” zazveni Juliji tis uho hiagodoneč, mladeniški glas. Vstrepeta |i vsa duša.
Delala se je navidezno mirno, da bi :ie zavedela, preveč, ko mu je podajala list. Za hip je tudi nekoliko privzdignila trepalnice pri hitrem poklonu. Toda čudila se je, da je bila jirej tako boječa, ‘čaj t:» le o |egovo oko ni bilo nič drzno. Ne, prav nedolžno, hvaležno, milo in mirno je zrlo vanjo, A vendar ji je trentuni pogled zapustil v duši neki tajen strah. Nekako zbala se je tega-le gospoda. Tako stih in izpit je v obličju,in ta-le sraeča brada! Uh! Drugo pot bode za od-zdrav le pomignila z glavo in nie več ga ne pogledala.
Kakor bi trenila, podala mn je listin zmedeno izustila: “Od gospoda ravnatelja. Poklanjam se.’* Potem je brž odbegnila k šiviljam. Inženir jo je spremljal z očmi i» tožno ma jal z glavo.
Dalje prihodnjič.
Naročite se na ‘‘Slov. Novice.’
—...-.- ■ --- ’■■■	■ ■ ---v
Richterjev Pain Exf eller
z sidri ni



ne meje
pri Vertin Bros. & Go
Mi ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do skrajne meje, samo da jih dobimo.
To so />a izdelovalce oblek poskuševalni časi in da smo dobili svojo izbero /-a jesen je bilo prilično enako, kot predreti blokado.
Ali mi gremo po vse naprej in to kar smo z mujo dobili novosti, je sedaj 'pripravljeno na vaš ogled.
Dokazuje to enostavno, da je ona trgovina, ki prodaja
Sinceriti} Clothes
zanesljiva, tudi če je trgovina z volno vsa de= moralizirana. Z razvito zastavo korakamo naprej.
Obleke od	$13.50 do $32.50
Vrhne suknje od $13.50 do $32.50
prisrčne J u-
čutečib strojev.' Neki glas pravil, da ti-le mrtvi stroji še mnogim zdravim
U
SLOVENSKE NOVICE’
List n Slovence v
držav.
Izhaja vsak petek.
izdaja
SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Galumetu, Mici).
NAKOCHINA ZA AMERIKO:
K» celo leto .................... $2.00.
?» pol let»............. ........ f
Z» Kvaopo in imiroo inozemstvo :
Z* celo leto ........... $ *-°® Hl1 15 K‘
Z» pol let i ............. *1.50 »H 8 K.
Posamezni iztisi po 5 ct. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. ROKOPISI ee ne vračaio.
DOPISI brez podpisa 9e ne sprejmejo.
V slučaju preselitve z ednega v drugi kraj, naj se »»m blagovoli naznaniti staro bivališč in novo.
Dopisi, denar in naročila^naj se doposiljajo pod alovom :
Slovenian Publishing Co.,
211-7th Street, Calumet, IVRch.
“SLOVENIAN NEWS.”
Published every Friday at Calumet, Mich, by t,be “Slovenian” Publishing Co., 103 7th St. Calumet, Mich.
The only Slovenic paper in the Northwestern part of the Ü. S. of America.
SUBSCRIPTION $2.00 per year.
The best advertising medium for Michigan Minne*ot and other Western States.
Advertising rates sent on application. Entered at the Post Office at Calumet, Mich second class matter.
Telafor 6J.
THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA.
To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it-
AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPA PERS-
3UIS N. HAMMERlING, President.
ve željni mladi svet. Ideja je našla ito ra k odmev v naših fantih in mlađih možih. zlasti med onimi I rulenimi v tej deželi. V malo tednih je klub naraste! po številu tako. da šteje seda) že na 1)0 članov. Vsak večer se zbirajo v dvorani in si Krntiju čas z raznimi igrami, kot kegljanjem, s „pinochle”, „pedro”, potem s petjem, godbo i. t. d .	/
Seveda vsaka stvar ima svoje nasprotnike in z ogorčenjem moramo reči, da jih ima tudi ..sloven-mladeniški katoliški klub”. V svoji kratkovidnosti nekteri nočejo spoznati dobrote, ktere bo prinesel ta klub marsikateremu mladeniču ali možu. Z nekako nevoščljivostjo gledajo na hitri napredek kluba in ker vedno bolj uvide va j o, da ga sedaj ne morejo več uničiti, pa vsaj n jegovo veliko važ.nost hočejo zmanjševati. Ali trdno upamo, da bo vse njihovo ruvanju brezuspešno. Le želimo, da bi tudi dotični „kikarji” kmalu spoznali, kaj je dobro za njihove odrasle sinove in da bi še jim sami prigovarjali, da vstopijo v klub. Ako pa hočemo, da bo klub v resnici napredoval, potrebuje gmotne in moralne podpore slovenskega občinstva. Za člane se ne bo-jimo: Ker trdno smo prepričani, da v teku šestih mesecev bo število naraslo na na | manj 150;ker kakor hitro bodo mladeniči kakor tudi možje izprevideli, da je stvar v pravim tiru, bodo radi z veseljem pristopali. A klub sam. oziroma njega odbor pa naj se potrudi, da bo vsak član, kadar pride v skupno zbirališče, tudi našel zabave. Seveda klub sedaj šeni preskrbljen z vsem, kar bi želel, zaradi pomati-kanja denarnih sredstev. Toda tipamo, da bo tudi to zapreko kuta lu premostil,ter nam prederliel biljard, „pool” mize in drugih predmetov in orodja, ki služi v zabavo in kratkočasje.Naša srčna želja je, da bi „Slovenski mladeniški katoliški klub” vrlo napredoval bodisi v članstvu bodisi gmotno in zato mu iz srca kličemo: Kasti ni laz-vijaj se v korist naše mile slovenske mladine. — O priliki še kaj več.
Slovenski mladeniški katoliški klub.
v
Vendar enkrat! — Cesar smo že dolgo potrebovali v naši naselbini, to je sedaj gotovo dejstvo. Pred nekaj tedni ustanovil se je klub, kterega namen |e zbirati v družabnem krogu naš mladi možki svet in jim dajati primernega razvedrila. To vsakdo lahko zna, da dandanes mladina ljubi zabavo in da ho šla t]e,kjer jo ho našla, in mnogokrat ne oziraje se na to, da ii sta druščina ali prostor primerna za nje. In tako se velikokrat zgodi, da mladenič ne toliko iz hudobnosti, ampak iz nevednosti zaide v kroge, kteri ga polagoma odtuji |o veri in narodu.Da starisi ne more ju nadzorovati vsakega koraka, ki ga stol*i njih nadebudni sin, je umevno, ker mu ne morejo slediti korak za korakom, kakor policaj tatu. Do sedaj, žaiibog, niso imeli prilike, da bi se zabavali sami med seboj, med domačimi fanti, razim ob prilikah raznih slovenskih gledaliških predstav in koncertov, A to je bilo samo nekaj nedelj v letu. Med tednom so bili prepuščeni samim sebi. Uvidevši potrebo bolj prijateljskega združenja med seboj, se je nekaj odločnih in pogumnih mladeničev in mladih mož zavzelo za to, da se tudi med nami vstanovi klub po vzgledu e-ii a k i h klubov pri drugih narodnostih, kakor n. p. klub mladeničev v cerkvi 8rca Jezusovega. Prostor za zbirališče ni biio treba dolgo iskati. Saj imamo lepo, f prostorno dvorano pod cerkvijo, ktera je kot nalašč pripravljena, da zbira med
Iskrice.
Ki maka konferenca jo zopet zapečatila zvezno zvestobo zaveznikov. Lepa'zvezna zvestoba ta, ki potrebuje od časa do časa uradne-ga potrdila.
* at * * *
V letu 1916 je Itilo v Zj. Državah SAMO 54 linčanj. 16 manj kot v prejšnjem letu. Pa recite, da ne napredujemo v civilizaciji.
*****
Washington se vznemirja,ker je g. Gerard odnošaje med Nemčijo inZj. Drž.označil kot zelo prijatel-ske. Njegov zločin obstoji v tem, da je s svojim izrekom neprevidno pohvalil one, ki imajo v rokah vodstvo nemško politike.
*****
— Na Ruskem je nebo visoko in car je daleč, namreč od fronte svojih čet.
*****
Nemški in avstrijski submarini potapljajo zavezniške križarke eno za drugo-brez svarila .... ! Kaj, ali je to dovoljeno?
*****
Senator Lodge trdi, da je "zvezda betlehemska” identičtna z predsednikom Wilson. Vprašali bi senatorja, kteri Betlehem on misli. Betlehem v Palestini ali Betlehem v Pensilvaniji	( ta im	so
Schwabove m unicijake tovarne).
*****
Leto 1917 je za zaveznike, v zelo slabem znamenju nastopilo. Takoj prvi dan so zgubili ladij a skupno tonažo 13,000 ton. Ce bo-
tako pridne, potem izgleda za zaveznike slabo, ker bodo izgubili vsega skupaj 4,628,.000 ton. A zgodi se pa 1 o 11 k o še kaj hujega, kajti v kratkem bo menda stopilo 70 novih podmornic v aktivno službo. Kaj pa potem?
*****
, Londonski “Daily Mail” svetuje, da 3e takoj odpokliče angleško ekspedicijo pred Saloniki. AM so morda Sa'oniki že sedaj druge Dardanele?
*****
Zavezniki pravijo, da je vojna Karta Evrope samo mimoidoča slika položaja. Saj imate morda res prav, kajti Mackensen in Pal-kenhayii jo skoro vsako uro spreminjata.
*****
Japonska preskrbuje Mehiko z orožjem in municijo, in to iz dveh vzrokov; prvič ker to nosi denari drugič ker nočejo da bi v Mehiki ponehala anarhija, ki nam toliko škoduje. A mi ne smemo proti temu niti besedice reči, ker uidi mi zaveznike preskrbujemo z orožjem. To je prva kazer za našo ljubezen do Anglije. Druge pa še pridejo.
Boj z zračnimi letali.
Odkar se je pokazalo, da so zračna letala izvrstno vojno orožje, se je pridno iskalo sredstev, s katerimi bi bilo mogoče ubraniti se tega neprijetnega sovražnika. Zračna letala imajo raznovrstne nalog« izvrševati: opazovati ih poizvedovati, hitro prenašati važna poročila, metati bombe na trdnjave in obstreljevati vojaške naprave, boriti se proti sovražnim zračnim letalom itd. Toda raznovrstnost zračnim letalom stavfjei nili nalog je skoro brez posebnega pomena za obrambo proti letalom .
V tur-ško-italijanski vojni suše pešci s svojimi puškami obstrelje vali zračna letala, kar je bilo za letalca zelo nevarno, a danes se to dogaja le še v izjemnih slučajih, kajti vojno letalo leti dandanes skoraj trikrat višje (2000 m) nad sovražnikom kakor tedaj. V tej višini tudi salve ne morejo letalcem škodovati, dasiravno se tudi še sedaj semi n tja prigodi, da kaka izgubljena krogla zadene važtjn del letala ali letalca samega, t da pade ali pa je prisiljen pristati. Splošno pa strelja infanterija tedaj na letala, ako ta nizko letijo. A tudi v tem slučaju le redko zadenejo, to dokazuje znano dejstvo da se često poizvedujoči letalci nalašč upajo iz varno višave >- ni. zave, hoteč s tem zapeljati skritega sovražnika, da jiočne streljati opazovalec more potem iz puškinega ognja dognati, kje se sovražnik nahaja in kako močan je. Le-talec prav dobro ve, da le skoraj nemogoče s kro glo iz puške zadeti njegov stroj, ki se z neznansko brzino v vijugastem poletu bliža zemlji, m da slučajni zadetki le redko kdaj poškodujejo važne ietalove dele. Da, ako se vrne letalec na svoje letališče, skrbno zalepi vse luknje, ki so jih naplavile krogle na njegovem stroju ter zraven zapije dan, kdaj je dobil te “častne brazgotine”.
Veliko bolj učinkovit je koseči ogenj iz strojnih pušk, katerga se letalci osobito boje, kajti stroina puška že precej daleč nese in obvlada v kratkem času precejšen prostor. Za privezane balone in posamezna letala je to dokaj neprijeten sovražnik, toda zeppeji-novcu ali Scliutte-Laiizovemu iettai u ne more strojna puška dosti škodovati, kajti ravno pri teh letalih je treba uničiti več baionetov, predno so nesposobna za daljn ji polet.
Najlažje je obstreljevati privezane opazovalne balone z navadno
svojimi štirimi stenami naš žaba-j do podmornice skozi vseh 4J65 dni, strojno pttšuo, če ni daljava prevelika. Cilj pogoditi ni ravno težko. ker se tak halon nahaja več časa na istem prostoru.
Vse drugače pa ie obstreljevanje onih zračnih letal, ki z veliko brzino lete: tu pa je treba Uiti vedno pripravljen in obstreljeval-no orožje mora imeti veliko gii). Ipvost, ker se z veliko hitrostjo premika v navpični in vodoravni smeri, ki je zelo težko določiti natančno daljavo, v kateri se nahaja zračno letalo, mora biti obrambno orožje tako narejeno, da more zelo hitro in obenem izpreiniii lati svojo lego na višino in na stran.
To dejstvo je privedlo do tega, da so se začeie izdelovati zelo lali-K« in gibljive strojne puške. Ze leta 1913. so se v Ameriki dosegli z nalašč v ta namen napravljeno ročno strojno puško tako dobri uspehi, da so jo prevzele vse večje države in jo po svoje izpopolnile. Ta puška ima okrogel magacinski Ijobnič ter more ena sama oseba z njo streljati ravno tako, kakor z navadno mfanterijsko puško; vrhu tega se pa da tudi s posebno pripravo pritrditi na zračno letalo. .Sploh pa j« ta strojna puška, iz-vzemši novih lahkih posebno topov. edino orožje, katero porabljajo letalci in ki dobro učinkuje v zračnem boju. Vsako zračno letalo ima tako strojno puško za obrambo proti sovražnim letalom. Osobito pa služi strojna puška v obrambo in je napadalno orožje za bojna letala. Na enosedežnih enokrovnt-kih je pritrjeno pred pilotom, na dvokrovuikih, velikih bojnih letalih in na zrakoplovih pa je gibljiva in je izvrstno orožje v strašnih zračnih bojih. Kavno letalec je v stativi vsled velike brzine svojega aparata dohiteti sovražnika in ga zasledovati, česar moštvo s svojimi strojnimi puškami na tleh ne Jmore storiti; radi tega je tudi delovanje obrambnih baterij zelo omejeno.
Zato so tudi avtomobili oboio-ženi s strojnim! puškami, ki zamotajo -zasledovati sovražne letalce, ceso ceste in ozemlje ugodnu;ven-dar pa ta obramba ne obeta posebnih uspehov, oso bi to ker je skoraj nemogoče iz velike daljave tudi ie z vizirjem strojne puške, ki se nahaja na vozečem se avtomobilu, doseči hitro premikajoči si cilj.
Iz tega vzroka tudi podmorski in torpedni čolni, ki so oboroženi s strojnimi puškami,ne morejo s posebnim uspehom obstreljevati pomorskih letal.
Iz tega s'eđi, da je strojna puška le uspešno napadalno in o-tuambno orožje za letala sama in pa za obrambne baterije, ki se nahajajo na tleli nepremično in so postavljene za varstvo vojaškilma-prav in večjih tovarniških mest na tako skritih krajih, da jih letalec ne more opaziti.
Veliko učinkovitejše orožje za obrambo zračnih letal pa so topovi. Topove se lahko-—kakor strojne puške—porablja za obstreljevanje privezanih balonov brez vsake posebne priprave. Kri telil nudijo topovi' veliko prednost pred drugim orožjem že v tem, ker se dobro vidi, kje je zadela topovska kroni a, poleg tega -pa topovska krogla mnogo bolj raztrga in uni
ei 'zrakoplov, kakor krogla iz navadne ali strojne puške.
Satnoobsebi umevno postane letalec semtertja žrtev obrambnih baterij, toda popolnoma napačno bi bilo iz takih slučajnih zadetkov domnevati, da je izdelava m učinkovitost tega specialnega obrambnega orožja jiosebuo napredovala. Kes učinkovita in uspešna obramba proti zračnim letalom je le boj letal med seboj, ki se konča vedno e z zmago onega letalca, kojeg? boljše oboroženo letalo, seda lab ko in hitro obračati m se hitreje dviga, kakor nasprotnikovo.
Spoznanje teli dejstev je prine-i sla šele izkušnja v tej veliki vojni, in danes skuša vsaka država z bolnimi letali varovati svoje važne nostojanke pred zračnimi napadi.
'
DRUŠTVENI OGLASI.
Društvo sv. Jožefa
št. I- S. K, P. Družbe
na CALUMETU.
Uradniki za leto 1916.
Predsednik: Math Prebilie.
Podpredsednik: Lois Gazvoda.
I. taj. in zastop. : Matt Straus.
ii. taj. Jos. D. Grahek 2401 H. St. Raymbaultown.
Blagajnik :Mike Klobuehar Calumet.
Odbornikiza 2 leti:
Math F. Kobe. John Gosenea, John D.Jminieh,John Lamut
Odborniki za eno leto.
John Z. Kure, Jos. Mishlca, Frank Vesel. Jos. W. Sneller.
Bolniški obiskovalci so:
Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe: za Yellow Jacket M. F. Kobe za Tam. in Tam. No, R.John Lamut za North Tam. in Junior, Mike Filip; za Laurini», John Vidosh; za Kavnibaultown Jos. 1). Grahek; za Osceola. John Pechavor; zaSwedetown, Math Likovioh; za Red Jacket, Shaft, Louis Srebrnak; za Blue Jacket in Al. bion, Martin Umek.
Društvo ima svojo redno sejo ysako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne.
Rojaki, ki se niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor lioče pt.» opiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potret no
K obilnemu pristopu vabi
ODBOR.
DRUŠTVO SV, PETRI.
št. 30 K. S. K. J- v Calumetu.
nua svoje redne mesečne seje vsako
drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvorani slovenske cerkve sv Jožefa.
Uradniki za leto 1916.
Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunieh,
Tajnik in zastopnik, John R. Stawb»»* Zapisnikar, Math Prebilieh.
Blagajnik, Marke Sterk.
ODBORNI I zal »to.
John R. Sterbenz, ml., Paal 1). Sp» bar, George Kotze,
ODBORNI I za * Itti Martin Majerle, Paul K. Madronich Math Prebilich.
Poslanec m maršal: Math. F, Kobe: Bolniški obiskovalci.
Za Red, Yellow, Blue Jacket in Newton: Paul D. Špehar, (310 — 5 cesta v prodajalni). Za Lanrium Mihael Pernšfč. Za Raymhaultowii: Johu Mušid. Za Osceola: John Pečaver. Za Tamarack, Tam. st 5, North Tam: Paul K. Madronich. ZaSwedetown: Math.Likoviči).
K obilnemu pristopu vabi
______________ ODBOR
SAMOSTOJNA
PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa.
Uradniki za leto 1916.
Pred: Jos. B. Metesh, 61 Mine St. Podpred: John Z. Kure, 4225-llth. St. I. taj: John D. Judnlch, 4337-Elm St. II. taj: Jo)m Shutte No. S Maple St. Tamarack.
Blagajnik: Jos. Gorshe, 4363 Pine St.
Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Vellow Jacket: Raymbaultown in Swedetowni John «butte No. 8 Maple st Yellow Jacket
Za Osceola: Jos. Bahor, Store St.
K obilnemu pristopu vabi
ODBC R
Za božič-Vaso sliko!
Posebna pozornost se daje ženitvanjskim skupinam.Dogovorite se z
THE KUKKONEN STUDIOS
318 Quincy cesta HANCOCK-
Okviri za slike in povečanje slik.
PIJTE PARK IN ELITE PIVO.
Slovensko neodvisno podpof. društvo
Sv. Mihaela
na Calumet. Mich.
Ustanovljeno dne 17. avy. I9)j
Mesečne seie se vrše vsako nedeljo po prvi maži v cerkveni dvoij, URADNIKI.
Predsednik, Louis Gazvoda.
Podpredsednik, Andro Kavčič.
Tajnik, Frank Novak.
Podtajnik, Jos. Ovniček,
Blagajnik, Jos. Sreberdak.
ODBORNIKI:
Andro Gumbać, Anton Miklich, ,)0| Klobuchar, Mihael Mervič, John voda. John Gosenea, Anton Muhi^ John Iler.
Vratar in maršal, Frank Pavlioh.
BOLNIŠKI OBISKOVALCI:
Za Red Jacket, Yellow Jacket j Blue Jacket, Andro Gumbać. 4^. Aeorfi St.	t
Raymbaultown in Laurium, i,0)1; Lavrič.2006 Cal. Ave.
Tamarack, John Novak, :i Walnut jji Tamarack.
To društvo je samostojno, ter pl.,, v slučaju bolezni 20.CM) na mesec tol. niške podpore. Vsinrtniue plača ys,| član 1,0U za pokojnikom, roraj šj, več članov tem bolje.
Društvo je sedaj ra nedoločen Cli znižalo pristopnino na $3.00 Posluj se te prilike ter pristopite k dništvoi
K obilnem pristopu vabi
ODBuR.
Društvo sv. Cirila in Metod;
št- 9. v Calumet. Mich.
Spadajoče v J. S. K. J. ima svoj( redno zborovanje vsako tretjo nedulj, v mesecu, točno ob 0 uri zjutraj v pr0 storili dvorane slovenske eerfeve S5 Jožefa.
Uradniki društva so za leto 19R
Pred. Frank Sedlar,
Podpred. Jos. Plantz ml.
Prvi taj. in zaslon. John llenič. Drugi taj. John D. Zunieh Bragainik, Mike Zunieh.tul.
ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Lukežic, John Gosenea, Jo«. Šuštarič, Jakou Mušič.
ODBORNIKIZA l LETO. Jurij Sterk, Peter Z n nie, Martin Straus, Frank Pavlič.
v slučaju bolezni se najprej oglasi!? pri tajniku John llenič, 817 Scott St. .lednota placa v slučaju bolezni $1.o« na dan takoj od prvega dne. Za izgubi ene roke ali en« noge $40U-00 Za izgub« enega oka #200.041. Za izgubo obeh rok, nog ali očes $800.00 V slučaju smrti plača članom (ica*| prvega razreda $1000 drugega razredi $.'.00.
Vst oddaljeni elani pa zainorejosv« jo bolezen pismeno nazuaniti isti dan ko zbolijo-
K obilnem pristopu vabi
ODBOR,
Slovensko - katoliško podpora« društvo
SV. JAKOBA.
št- 2* S. K. P. Družbe. Laurium. Mich.
Ima svoje redne mesečne soj« vsako četrto nedeljo v mesecu ob! uri popoldne v dvorani Gosp. Join Sustaricha na Osceola cesti.
Rojake opozarjamo na pristopnin« a a terc smo znižali za nedoločen čas od 6.00 na 3.00. Sedaj imate najlepšo po liko pristopiti k društvu
Društven odbor za leto 1916 Jakob Vertin,	predsednik.
Jos. Jakša.	podpredsednik
Jos R. Sedlar,	tajnik
Martin Šuštaršič, podtajnik Jolin Šuštarič, blagajnik
ODBORNIKA ZA 2 LETI.
Martin Straus, Matt Slubler, Jako11 Zimerman, Math Suštarich,
ODBORNIKI ZA ENO LETO Jonu Vogrin, Matt Samida, Joseph Shaltz, John Stariha Jr,
Bol niški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium; za Raymbaultown moki? lieo, Matija Stabler; za Red Jacketl» okolico Anton Udovič.
Maršal: John Kostelc.
Poslanec: Matija Stubler. Vslučaju bolezni plačuje društv« Bolniške podpore po $1.00 na dan z* dobo 6 mesecev in nadalnih (> meseci plačuje Drusba po $20.06 na mesec Cela smrtnina je $800.(K) oziroma $400 kakor se hoče gdo zavarovati. Nadalje plačuje družba tudi razne posüodW kot izgubo rok, nog očes i. t. d.
Pristopnina znaša sedaj samo SS*1# torejkaterT že niste pri tem društvu i" družbi imate sedaj lepo priliko de zavarujete v slučaju bolezni ali srtnti Za nadaina pojasnila in potrebne listin6 se obrnite na Tajnika Jos. R. Sedb* 3127th St Calumet Mich.
K obilnemu pristopu vabi
__________________Odbor-	^
Richterjev Pain Expeller
z sidroih’
Slovenska Katoliška Podporna Družba.
Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich.
GLAVNI URADNIKI:
t-redsednik: Juh.) Spreitzer, 218 Oak St.... Calumet, Mich, d ’odpiedd. : John Gazvoda, 509 Tam. St.... Lauri um,
Tajnik: Math F. Kobe, 420'7th St........Calumet,
11. taj.: J os. W. Schrteller 2045 Union St. .Calumet, 4JiawK]nik: Jus. Scheriuger. 808 Oak St. . . .Calumet,
Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,.........Calumet,
NADZORNIKI:
Mihael Klobuchar, 115 “tli Sl...........Calumet. Mich.
John D. Puhek, 2140 Loo St..............
Jos R. Sedlar, o i * Cedar St...........
POROTNI ODBOR.
John Suatarsich, 422 Osceola St.	Laurium, Mich.
Jacob Wertin, 221 Allouez St. Florida Loc. jos. Vardjan	Dollar Bay, Michigan.
VSA pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo uaj se na Ata v n ega tajnika družbe.
VSE denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe.
VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, člani Katoliške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela ob času nesreče, poškodbe ali bolezni. Natančnejša pojasnila se dobijo vsaki čas od glavnega tajnika.
Družbino glasilo so‘’Slov Novice.’'
Menih Rasputin umorjen.
Petrograd (čez London) jan. 9-
__Eden najbolj senzacionalnih
umorov na Ruskem v zadnjih letih izvršil se je dne 8. jan., ko je bil zahrbtno ustreljen menih Rasputin. Ta menih je imel največji vpliv na celo carsko rodovino, za-to je Itil mnogim zlasti naprednim politikom trn v peti. Večkrat so ga že skušali spraviti iz pota, a načrt |e vedno izpodletel. Sedaj ga je pa vendar doletela usoda. N’ bil še dolgo v palači princa Yuss-«poff. kamor Je bil povabl jen, ko eden izmed gostov mirno vstane vzame iz žepa revolver m ga ponu di menihu z besedami: „Sklenili smo, da moraš umreti. Ustieli se”. Menih pa hladnokrvno obrne le-volver proti gostu, ki mu ga je dal, a v tem trenutku pa skočijo vsi drugi pokonci, potegnejo orožje Im začnejo streljati na meniha, iii se od več strelov zadet zgrudi mrtev na tla. Truplo so potem1 vrgli v leKo Nevo.
Poroča se, da morilci ne bodo sodnijsKo preganjani. Eden je odšel iz Petrograda, nobeden drugih pa še doseduj ni bil aretovau.
Harry Thaw zopet v neprili-kah.
poslan potem, ko |e ustrelil arhitekta Stansord White, |e bil danes obtožen, da je odvedel 19!etuega mladeniča Fred Gmnp Jr. iz Kansas City. Mo. m pretepel z bičem Ista obtožba je bila dvignjena proti nekemu Geo. F. O’Byrnes, kteri je baje spremljal Thaw-a kot njegova telesna straža. O’Byrnes je bil sinoči aretovan ravno v trenutku, ko je ustopil v vlak, da bi za pustil Philadelfijo. Harry Thaw je menda skrivaj ubežal v avtomi-III iz mesta.—Mladeničev je Thaw menda spoznal v Oaliforniji in potem z njim dopisoval skozi celo leto 1910. Njegovim stališem, ki so lastniki tovarne za usnjate kovčege v Kansasu, je obljubil, dače fanta poslati na svoje stroške v Evropo, da se izobrazi. Mladenič je prišel v New York na s>eti večer, se sestal z Harri jem, ki ga je sprejel s tem,da jevzel bič inga uo nezavesti pretepel. Pretepati mlade ljudi, bodisi možke aii ženske, je menda njegova posebna ljubav.
Philadelphia. Pa. jan. 11.—Ko so detektivi znašli, da se Harry Thaw nahaja v neki privatni hiši, so jo obkolili in ko so vstopili v hišo so našli Harry-je ležečega v svoji krvi. Prerezal si ie vrat in žile na roki. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico in upajo ohraniti ga pri življenju.
1)0 Kanadcev od začetka vojske do 81. dec. 1. za 29 mesecev znašajo skupno 08,290. Med temi je bilo ubitih 10,854; od zadobije mb ran je umrlo 4,010; od bolezni jih je umrlo 484; domnevani mrtvi 1M08; ranjenih 48,454; pogrešanih 2,970,( Vprašanje je pač, za koga se Katiadci žrtvuje jo?)
New York, jan. 9. — Harry K. Thaw, ki je bil pred 15 meseci izpuščeu iz norišnice, kamor je bil
Zgube Kanadcev v sedanji vojni.
Ottawa, Ont. Jan. 10. —Izgu-
— Slišali smo že od raznovrstnih tatov na svetu, od malih uz-movicev, ki izmikajo žepne rute, ure, in denarnice, do profesiona-1 i sta ki krade konje in avtomobile. Toda pravi strokovnjak tega poklica se je pokazal v sredini našega mirnega mesteca pretečeno soboto' večer. Ta mojster svojega poklica je namreč ukradel ton in pol premoga v pritličju A rlingtonliotela. To delo je pa tako mojstersko izvršil da ni niti naj ma piega sledu pustil za seboj. Da si naša slavna policija dokaj beli glavo, ni do sedaj prišla do nobenega sledu m uzmovič gotovo mirno kuri vkra-deni premog na stroške žalostnega lastnika hotela.
NAGROBNI SPOMENIKI
iz marmoria in granita dobe se po zmernih cenah Dri
E. F3. Murphy
Calumet Granite & Marble Works
400 Oak St-
Tel- 678 W.	Calumet. Mich
1
$
!►>
M
I
>'■*
1
iÖ
'Ù
%
4
>:
I
svitov
ÄST
4
I
fi
Priljubljeno pivo
med rojaki je gotovo od nas izdelano
PARK PIVO.
Najfinejša namizna pijača je naše
ii
Elite Pivo”
v steklenicah
naročil
Naš pivar je izučen na Nemškem in razume svoj|posei. Poslužujte se toraj našega piva in dajte (nam mnogo
Parie Brewing Co.
LAURIUM, MICH.	Phone 221
____________ MATT SUSTARICH, Mgr.	F
„Butalo Bill” na smrtni postelji.
Denver, Col., jnii. 9.— Vsemu, ^uierikanskemu občinstvu, zlasti mladini, dobroznani Col. William Cody (Buffalo Bill) leži «a smrtni posteji. Mož je najbolj ^iian kot odkritelj „divjega zapa-da”, radi njegovih bojev z Indiatici, ktere je vsaj deloma vkrotil 'hi tako odprl zapad za bele našel -ijence. „Buffalo Bill Circus” je gotovo vsakemu znan. V njem je Lol. kazal življenje na prerijah zalila, radi tega je bil najbolj priljubljen pri mladi Ameriki, ki je v ojeui občudovala naj večjega ju-i’fKa. Kakor je bil hladuokrv» v ^lerusvojem življenju, tak je os-tudi na smrtni postelj i. Smrti •se pričakuje vsaki čas.
Denver, Col-, jan. 10. — Col. W. Cody jo umrl danes opoldne "a domu svoje sestre.
Vaš „Bonus” naj Vam pri-
Vpoklic angleškega posla nika Spring-Rice.
Washington, D. C. jan. 9.—
Djpoklie angleškega poslanika za
M- Dr., Sir Cecil Spring-Rice, se
Pričakuje vsaki čas. Odpoklic ne
^,0 prišel iznenadoma, ker je bilo
v diploinatičnih krogih tega takoj
PUčakovati, kakor hitro sta prišla
,la krmilo augležke vlade David
iJoyd George in Lord Northcliffe, 1 - n
Kl sta zagrizena sovražnika poslanikova.
naša se vec.
V tej prodajalni Vam damo priliko, da Vam vas „Bonus prinese boljše us- \ pehe. Vsaka obleka ali suknja v tem oddelku je zaznamovana z ceno, ki je ; v resnici vredna kupovalcu. Za vaš denar Vam nudimo izvrstno vrednost ob j enem z dobro postrežbo. Kupite VELIKO ali malo, vselej vas bomo jednako postregli.
Premislite, predno kupite, možje:
Zlasti kar se tiče oblek. Lahko je najti Vašo ceno v kterikoli prodajalni toda dobiti pravo KAKOVOST za isto ceno, morate iti v prodajalno, v
/ ‘
katero zaupate. Videti se pravi verovati in edina pot, da se prepričate o ne= i navadnih vrednostih v New Sincerity oblekah in povrhnih suhnjah je, da pridete k nam in sijih ogledate.
i'	-	"	'	J~.
j	/	■ .
Na vseh OBLEKAH in VRHNIH SUKNJAH po=
! pustimo 10 ODSTOTKOV NA NAŠIH NAVADNIH,
I	*	*
j NIZKIH CENAH MED TO PRODAJO.
I
*
I
*
*
+
+
♦
+
JAKOST, ORGANIZACIJA. POSTREŽBA.
Jakost te banke je naznačena po njeni glavnici v dohodkih, dobičku in rezervnem skladu nad $150,-000 ter z vsemi pripomočki nad $900.000; njena organizacija je popolna in delavna, dočini je njena postrežba odločno taka, da zadovoljuje vsem osebnim zahtevam vsakega.
Drago nam bo, ako nas poprašate glede naše sposobnosti, poslužiti Vas.
Z enim dolarjem zamorete si ustvoriti račun v našem hranilnem oddelku.
_44'
*9*
State Savings Bank
+	LAURIUM. MICH.	|
i	?
++4"4+4.++++++++++++++++++++ »»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦H t § t »♦
OSlàBK*. li
u
J. A. Minnear & Co.
borzni posredovalci.
ČLANI BORZE V CHICAGO.
Naš zasebni brzojavni sistem se raztezuje do vseh važnih trgovskih središč v deželi, kot Boston, New York, Chicago, Toronto, Salt Lake City, i.t.d.
Mi vam točno postrežemo pri nakupu in prodaji železniških, obrtnih, bakrenih in delnic za drage rude.

URADI:
LAURIUM, MICH. Tel. 820, 821, 822.
ISHPEMING, MICH. Tel. 312, 313.
Možke krznene kape.	Vrline suknje za dečke.	Posebnost-otroške suknjiče	
Imamo precejšno število možkih krznenih kap,	Poseben popust.	starost 3 do 9 let.	Pod- ; 1
ki jih moramo prodati v tej sezoni. Najboljše,	Starost 9 do 16 let.	š i t e s flanelo. znižane za	Cene Ì
kar jih mogoče dobiti. Cene znižane za 10 %	20 odstotkov popusta.	20 odstotkov.	
Sweater = ji	Ufirtin Öm	» p nn	Mackinaws
jopiči ,,za celo leto.” Lahko jih kupite	venili mo	Si & bili	za odrasle in dečke. Lepa zbirka. Cene
sedaj za 10 % manj.	Clothing Dept.	Main Floor.	znižane za 10 c/°
DR. RICHTER-JEV L*A.UN EXPELLER
za REVMATIZEM. PUTIKO, NEURAL-QUO. BOLEČINE in OKORELOST v SKLEPIH in MIŠICAH, PREHLAD, INFLUENCO BOLEČINE V GRLU in ZOBOBOL.
Pristni pride v zavitkih, kakor ga tu vidite natisnenega- Odklonite vsak zavitek, .ki ni zapečaten z sidrovo varstveno znamko.
25 in 50 cents v lekarnah in naravnost od
" AD RICHTER & CO.,
74 — Washington St., New York.
Navodilo za Vaše Novoletne sklepe:
“Hraniti hočem nekaj mojega zaslužka med 1917.
Lahko začnete z $1.00 ali več v našem hranilnem oddelku in veselilo nas bode imeti Vaše bančne posle.
PRVA NARODNA BANKA V LAURIUM.
Odprta vsako soboto zvečer-
ÖLGVENSKR'MöVICK «Ulf. 12. 391«,
MINNESOTA.
Duluth.
.—Jožef l’ašilc vložil je proti n ata krt ri n St'èfànu Deliču tožilo za odškodnino, v. znesku S 1.000 vslecl izgube dveh prstov. 21. novembra prišel je Paši k v Daneuloviöev saloon, kjer ga je natakar vrgel na cesto. Ko je zaloputnil duri za jnjim, je pa Delič stisnil in zmečkal z vratini Pašikn dva prsta. L’olici ja ga je našla pozneje, tavajočega pijanega po mestu, ne da !>i bi! kak policaj opazil poškodbo. Sele na policijski postaji š,o Opazili, da mn manjkata dva prsta. Ko je prišel Baših na, prosto, vložil je tožbo za odškodnino proti natakarju Deliču, istočasno pa tudi proti lastniku saloon» M. Dan-culoviču.
tern Joliet Slovenic Bottling Go. (izza 1. 1906;) Slovenian Liquor Oo. (izza 1. 1910.j; nadalje Dom K. S. K. J., Tiskarna Am. Sl. itd. O njegovem nameravanem novem pod j e t j n vedo priliki, seveda, če bo naš reporter izvedel kako. taj-
nost istega, da bo smela v javnost.
-Tudi g. Jobu Jerman. 1112 N.
Chicago street, je opustil . gos-tilničarstvo. Njegov salun sta prevzela rojak g. Joseph Volf in o. Blaž Gelaca.— Ostali naši sa-
O.
lunarii so ostali pri svoji obrti ;po številu je slovenskih salonarjev nad dvajset. Vseh salufiov v Jo-lietu je letos 146.
— Boj suhacem je napovedan za 3. aprila t. I. Kakor znano, je 19. junija pii volitvah zmagala “suha” stranka ; od tedaj se je mnogo govorilo, da bodo mokraći vložili priziv ter zahtevali novo volitev, ki naj bi se vršila 10. decembra m. 1. Mestni komisarji so ta ko i po voljt-va.liveliko projekti ra-niliizbolišanj zajfeto 1917 opustili,, ker mesto uiiiiadeiierja in z izgubo licenčnega denarja, odpade mestu 180 tisoč dolarjev, dohodka.
Ker liga salnnarjev m zamogla pravočasno dobiti zadostno število podpisov za novo volitev, se je radi lega stvar zakasnila in so šele pred-tednom vložili posiijo za novo volitev, ’kater» je sedaj določena na 3. aprila.—Od časa volitev pa do sedaj je moralo že 22 .salonarjev zapreti svoja vrata, ker se jim ni ponovilo licenc. Na etan 3. aprila, ko se vrši zopetna volitev, ki k »j odloči, ah bo v Duluthu še
125 salonov.

Biwabik.
Ambrož Mejčič nahaja se smrtno nevarno ranjen v Bray bolnišnici, vsled strela-katerega jezadobil v torek zvečer. Razširjajo se sicer razne govorice, vendar se ne more
sedaj še nič gotovega določiti, ka-
ko je v resnici zadobit poškodbe, ker Mejčič trdovratno trdi, da se je sam po neprevidnosti obstrelil, nasprotno se pa trdi, da ga je najbrže obstrelil njegov prijatelj Andrej Novosel, kateri se nahajav zaporu. Kakor glase zadnja poročila, je Mejčič smrtno ranjen, ter se bori za življenje, ter da še vedno trdi, da se je. sam obstrelil po neprevidnosti.
Joiief.
—	G. Matija rapidi iz Peori-je, lil., je prebil božične praznike pri svojih sorodnikih v Jolietu. Dospel je sem v soboto zvečer in se vrnil domov sooči. Oglasil se je tudi v ti rkami A m. Sl. in nam obljubil poslati v kratkem dopis iz Reorije, kjer se Slovenci baje lepo prebujajo in združujejo.
—	G. Jolm Težak, ki se je vrnil zadnji petek iz “divjega zapada” in stanuje zdaj pod h. st. 1210 N. Broadway, je bival cam zunaj petnajst mesecev. Prišel je iz Lead-villa. Golo., čez Pueblo, Colorado Springs ju Omako, Neb. V Lead-villu je bil na stanu in hrani pri g. Joe Težaku, 613 W. Chestnut street, in je iinei tako izvrstno postreženi,da se tudi tem potom- naj-lepše zahvaljuje. Delal je v rudniku na Lee, lii ga laétuje naš rojak g. Frank Zajc iz Leadvilia. G. Fr. Za jc, ki je imel dva rudnika in je enega prodal za $500,000, je doma iz Trebnja na Dolenjskem, a biva že nuiooo let v Ameriki, kjer je'
O	•'	*’
našel tako srečo, da je zdaj vreden nad milijon dolarjev. Zaslužek po maj nah na divjem zapad u; je dober; . razstreijuči zaslužijo na dan
po $4, drugi rudarji po $3.50. Naš g. John Težak, ki se je vrnil čil in zdrav iii s polnim mošnjičkom cekinov, pozdravlja tem potom vse svoje tovarše in prijatelje v Lead -villu.
Cleveland.
Prvi, Slovenec postal v Cleve-
landu advokat. Mr. John L. Miheličih,-bivši notar in tolmač, Ki ima svoj urad na St. Clair Ave. in vogel E. 55. ceste, je prestal skušnjo z dabrim uspehom za advokata. Ta vest mora razveseliti vsakega Slovenca, bodisi da je imel kdaj opraviti s sodnijo ali ne. Kje node imel Mr. Micheli 5 svoj urad, še ni znano.
Število umorov narašča v Clevelandu. Pred več let se je v našem mestu /vršilo tako malo umorov Ja število niti v poštev ni prišlo. Sedaj se izvrši vedno več umorov tako, da je sedaj že Cleveland na 17’mestu izmed 31 velikih mest, kakor se razvidi od Krede?j k L; Hoffmana objavijo nem čiaiiku v listu “Spectator”, v New Torku izhajajočem, tednika za nesreče itd. V zadnjih desetih letih je število narastki za 1.5 odstotkov. 50 u m o rov se je z vi šilo leto 1915 samo v Cleveiandn.
Crna italijanska roka je odgovorna za bombni atentat, ki se je zvršil na sveti dan in ki je zahteval skoro gotovo štiri cjloveška Življenja. Bomba je bila ppložena pred trgovino Ignacija- Pappalardo, 2542 E. 29. St. Razbila je vrata in več okeuj v sosednjih Insali. Pred več meseci je dobil omenjeni trgovec pismo črne 'fo>te:. v katerem je bi lo zaitt«v»-»ihf30ö.-0’Ö, katere pa Pappalardo ni hote! izplačati.-
'V'- ' '
Č-
jVv?• ' C;; ~ ' *
’ - T-f	*■**''& •’
'IWWs'
ÌWÌDM
CALUMET
STATE
B A N K
CALUMET STATE BANK BUILDING
Glavnica $ 800,00(1 Preosta nere $ 50,000
Pošiljamo denar na vse strani-sveta ;po dnevnem kurzu.
Izberite si to banko za Vašo Banko.
URADNIKI. Thomas Hoatson* Preti. Ed. UIseth,Podpred.
F. J .Kohlhaas, Blagajnik
Walter Edwards, Pomožnih!
ILLINOIS,
Nova igra! Nekaj imenitnega pripravlja društvo sv. Cecilije D. S. D., namreč predstavo krasne igre, ki ni bila igrana še na nobenem slovenskem odru niti v naši novi, hiti v stari domovini. Več o tem ižporočimo o priliki. Danes smemo povedati izza kulis Batno toliko, da se bo vršilo dejan-Je v còlofadékih gorah, torej v naši uòvi domovini. Predstava nove igre še bo vršila na odru Sternove dvorane zadnjo nedeljo v predpus-tu, dne 18.-februarja t. 1.
PRIZNANO JE

— Naši salonarji. G. Anton
Nemanichev galun, 1000 N. Chi-
cago street, sta z novim letom prevzela gg. Luka Pleše in L. Novak. G. Nemanich je opustil gostilničarsko obrt, ker misli vse svoje moči posvetiti nekemu novemu podjetju. Kakor znano, je g. Nemanich naj podjetnejši Slovenec v Jolietu in menda daleč naokrog, za kar so najboljši dokazi; Ne-manichev pogrebni zavod, ki obstaja že izza’1. 1895; Nemaniehe-va konjušnica (izza 1. 1902); Ne-mameheva bančna poslovnica; po-
da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva našega piva in 8 počutili se bodete prijetno in lahko.
Naročite si ga zaboj na doni takoj, imejte ga vedno na roki!
Calumet Brew. Co.
Pme St. Tel. 274 - Chas. Siienk, manager.
OBJAVA.
Slavnemu občinstvu v Calumet in okolici naznanjam u-Ijudno, da se sem dne
15. novembra tl.
preselil iz sedanje svoje mesnice 408. 6. cesta v hišo, kjer je do-sedaj izvrševal gosp. Frank H- Schisma ker svojo mesarsko obrt vogal šeste in Elm ceste.
Rojakom, Hrvatom in Slovencem se priporočam naj me čim obilnejše obiščejo tudi v tem novem prostoru, najmodernija mesnica v celem mestu-
Da je pa blago moje trgovine najbolje v to mi je dokaz vaša dolgoletna naklonjenost-	Spoštovanjem
John Msvrin
JANUARIJSKA
RAZPRODAJA
pn
QARTNER-JU
ŽENSKE OBLEKE ZA POLOVIČNO CENO.
1 zbirka SUKENJ se razproda po $10 - nektere so se prodajale preje da $25.00
I
OBLEKE ZA GOSPE IN GOSPICE $2.50 - $5.00 - $7.50 in $10.00.
Na vsaki obleki znižana cena.
1 zbirka oblek se bo razprodala za $7.50.
KUŽNINE VSE PO ZNIŽANIH CENAH. Ženski opremljeni klobuki za polovično ceno-
Znižane cene na vseh otročjih oblekah ali suknjah
od 50c do $2.50.
Znižane cene na vseh vestah in krilih od 50c do $1.00.
25 ženskih žametastih sukenj, navadne cene $20.00, med to razprodajo $11.95.
ceno-
TISKOVINE
se izdelujejo v naši tiskarni najlepše in najceneje.
Naša tiskarna je PRESKRBLJENA Z VSEM POTREBNIM.
IZDAJAMO
neodvisen slovenski tednik
“SLOVENSKE NOVICE”
St«, Cialikiilniet, Mich.
Dolžnost vsacega Slovenca, ki ljubi resnico je, da se naroči na njega.
SLOV. TISK. DRUŽBA
Calumet,
Mich«
m
1’
ili
Vi
at
i;
ol
U
8
L
P
u
cl
k
SLOVANSKE NOVICE. JAN. 13. 1917.
MRAKOV TOMAŽ.
Spisal Pavel Perko.
„m m bilo. Ne. stvnr:, ,ravi dolgčas, Mrakov
»i pozn«l-
T»"':	- i i j
. rL-rat g» 1« vprašal kdo:
ni ali ni pusto tako zivljen-
'fvo|e^ Vedno si na potu
Hibi! in celo ponoči
ki
ji P
I ir. I;0t Je
' Jati n' P0/-	,
kolovratiš po samotni cesti
Ali ni dolo.
in
sa»1
r mesto i»	'
1 ča»->»>ri
'liiliiai*
J'
Isti
k»
i na I

dolgčas!” jo odgovarjal l>ri teni se je smejal pri. m odkrito. Smeli in jiogled
bila pri Tomažu
bolj zgovorna N'i dolgčas ne! Ceniti
besede. -»•’ • '""n
bilo dolgčas!!”
j bi m'
Hotel je reči,
da mu je taka
,.H|o v zabavo in kratek čas
i »uioj"
čemu!
- Kako z bese-
: Hotel J« reC1’ *
■ bi bil tildi dopovedal 1 zakaj ga pravzaprav veseli ük* vožnja v mesto in nazaj! To f Pilo treba občutiti! Seve, ko bi |^ljH|g kcnjiČKom in vozičkom 'ori in oaza j — enkrat! Za enkrat I "... ni človek še ne občutil, da IP prijetno voziti takole---- A 0»
I	; vozil že izmlada, kakor Mrakov ( To«*»*, če bi poznal vsak grm ob
t..jti ter malone vsako ribo in ribico, ki se suče po vr i n dedi v Ero-deli: tedaj bi občutil, da take vožnje niso dolgočasne---- In ko bi
človek, ki se je privadil takim rož njuni, moral kar naenkrat prene juti — recimo, da bi zbolel o, kako bi si človek želel zopet nazaj na cesto; nazaj v prali, v kamen j« v vročino, mraz — kar hočete ! Mrakovega Tomaža življenje je i teklo in potekalo skoro samo na I cesti. Konjiček in voziček sta mu bila druščina, pa misli in spomini njegovi so mu delali kratek čas. Međ to družbo in v teli spominih p bil srečen ter si ni želel ničesar (Insega. Da, čim manj ljudi je srečaval-na potu in čim bolj nakratko so ga pozdravljali, tembolj g» jo veselilo.
"(ve, ge!”
In Tomažev Eram, dasi že star, je dekel, da je bilo veselje. Navadno je zadostoval samo kratki >‘ge, ge”. Vendar ne vselej : včasih je inorai peti tudi bič. Bič m pa hitri "ge, ge” sta se menjavala med seboj, in to tembolj pogosto, čimbolj je šlo v klanec. No. močno ni tHJieb Saj je bil bičev ročaj silno nratek m jermen še krajši. Tomaž «• je vselej moral daleč stegniti,da jo zadel. Zato pa ni bolelo. In 1’ram je čutil, da ne boli. Tako 5,h vozila včasih po štiri ure, ko bi kdo drugi to pot z dobro živino bil Mevozil v dveh.
1» vendar Mrakov Tomaž 511 m«ral, da bi kdo njegovega * runa imel /m slabejšeg«, kot je °dv resnici. Res da žival ni bila '“c mlada; lepa tudi ne. Vsled starosti »e jp bil ubogi Eram po-r'8tel z dolgo dlako, da so ljudje
0.	,stojali in gledali za n jim. češ: ^i]e medved? Suhih reber, ki
Su prešerno naven molela, pa tudi
hüsta dlaka ni morda zakriti... . n
"SP res da ni bil; a močan in tr-kv/.sn je bil. In to je nekaj ! Dasi
1,	a(l dvajset let star, je vozil še
dolir°- In to je več vredno kakor hjioca.
Tomažev rajni oče — kdaj že IK|civa v grobu — je tudi vozil. ^eveda imel je drugega konja in *rug voziček. A vozil je. In ko bi °žnjH ne pj[H t^korekoč udoma-”llH pri hiši, bi bil Tomaž morda ** “1- WE, konj je star, jaz tudi, P« pustil!” Tako pa je hotel ()/"ti še dalje, dokler bo mogel,
II	dokler hoda ljudje marali zanj.
V
Čakaj : jutri pa
Tak
<Jila
rat, ko je vozil rajni oče,
»eive vrste posebnost, če je
,"B kdo zatoje konja in voz, da
Ja ujial ž njima v mesto. Toma-
0l!e pa je vozil v mesto celo
^pode. In na to čast je bila po-
Us»rt vsa Mrakova hiša.
T
_ _ 0,lla'ž, ki je po očetu prevzel ^ /-llj0i p« gospodov ni vozil. Za-HJ vitefnak izpod Skale si je bi
Hfiivil
nov nolesel j in on je po-
slej vozil gospo le. Tomaž j>a je vozi! le bol j moko, meso. koruzo sladkor, kavo, itu. v raznih vrečah in zabojih. Kaj se lioče!
Ra če ga že niso najemali gospodje. bi bili pa drugi ljudje Tomaža tem težje pogrešali. Bilo je že kar v navadi, da je vozil vsaj dvakrat ali trikrat na teden v mesto in nazaj, in čudno bi se bilo zdelo vsakomu, ko bi kak navaden dan — recimo v soboto —Tomaž ne bil šel v mesto. Reklo bi se bilo da je ali zbolel, ali pa da je prišlo kaj posebnega in nenavadnega, da ga je zadržalo. —
“Tomaž, kdaj pojdete zopet!” so ga vpraševali, kadar že jiar dni ni bil šel. Bar dni, to je bilo že veliko
“Kdaj pojdem? pa pojdem.”
In kmalu je vedela vsa vas, da jutri Tomaž zojiet pojde.—
Tisto jutro, kadar je imel iti, so že zgodaj hodili naročat, kaj naj pripelje. Tomaž si je vse dobro zapomnil — in takoj je vedel, koliko ima pripeljati teinu, koliko o-neimi. Ni se primerilo zlepa, da bi se bil kaj zmotil ali kaj pozabil.
Ra še po poti, ko je vozil mimo hiš, so ga pričakovale gospodinje na pragih z vrečami m posodami in denarjem m naročilom. — Vse je vedel, vse si je zapomnil.
“To bo za meso. Že dobro. Ze vem. To pa za moko, in to za koruzo. Ali naj vzamem moko pri Krevsu ali pod mostom? Kaj pa meso? Tone na trgu bo danes klal: ali naj vzamem pri njem?”
Tako in enako je govoril Tomaž. Rajši ]e poprašal, koc da bi bd storil po svoje in more liti napačno.
Ko pa se je popoldne ali proti večeru vračal iz mesta, so ga zo-pet čakale gospodinje na pragih in ga že oddaleč popraševale, ali je dobil tako, kot so naročile.
“Dobil, Dobil! Na, to je tvoje čakaj, da ne zamenjaš, ta vreča je tvoja!”
“Koliko sem dolžna?”
“Dva krajcarja.”
“Premalo bo. Na, tu imaš tri.” “Ne, ne! Dolžna si samo dva. Vzemi nazaj. Samo dva sem zaslužil!”
Tomaž nikdar ni vzel ne več ne matij, kot je zaslužil.
In ženske so jemale posode in vreče raz voz in vsem je bilo u-strežeuo. Voziček in konjiček sta trpela tt?m manj, čim bolj so se bližali domu.
Doma v Tomaževi hiši pa je bilo zopet vse živo. Otroci in gospodinje so čakali tudi tu, da hitro raznesu, kar je pripeljal Tomaž. Kakor so bile naložene vreče, v tem redu so morali jemati in odhajati. Nereda ali zmešnjave Tomaž ni trpel.
Oh, to je bilo živahno življenje, in to, kakor rečeno, vsaj trikrat na tedeu; včasih še večkrat.
Ra bi bil rajši doma in na polju”, je včasih omenila Tomaževa mati. Ro očetovi smrti sta namreč ostala pri hiši asma z materjo. Obdelovati je bilo treba polovico posestva. Oženiti se Tomaž ni hotel, vožnje pustiti pa tudi ne.
“1, saj bo Jerica kmalu dorast-la!”
Jerica je imela tedaj šele osem let. A rastla je hitro in videti je bilo, da bo močno dekletce. Tomaž jo je bil vzel po smrti svojega brata v hišo. Oče njen — Tomažev brat — je bil umrl pred par leti : mati pa že prej. Kam so torej hoteli s siroto!
“Enkrat ko doraste, je lahko še v korist pii liiši. Inče bo dekle pridno, ne bo pogrešalo l jubezni.” Tomaž in mati Tomažema sta jo imela čezdalje rajši.
In ko |e v tistih letili ta ali oni prigovoril Tomažu, češ: “Ra bi se oženil!”—je Tomaž mislil na Jerico, ki bi se ji potem pač ne mog lo tako goditi pri liiši, kakor se
“Ko Jerica doraste, bo ona po-
magala pri hiši. Do takrat bom pa z vožnjo zaslužil toliko, da plačam deklo in delavke.” Morebiti si je na tihem tudi mislil: '•/ žensko pridejo skrbi v nišo.”— In res: ali je mar ženske manjkalo pri Mrakovi liiši! Kdo drugi se pač ženi ter pravi; “Zenske ni pri hiši, moram se!” In zato se oženi. In ljud je pravijo potem: “Res, ženske ni bilo pri hiši; oženiti se je moral”.— Rri Mraku pa tega ni. Mrakovca. dasi že v letih, je biia /ena, ki bi se za gospodinjstvo ne bila ustrašila nobene dvajsetletne. Ali se mar posestvo ni obdelovalo, kakor se mora? Ali je sploh česa manjkalo pri hiši? Ali se je kdaj kdo kregal in preji irai pri Mrakovih?—. Cernu potem žensko k hi-ši ?
In res se Tomraž ni oženil. Ko je bilo poleti veliko dela, je šel zgodaj v mesto, tako da je bil že pred nočjo doma. In še prede.i so prišle ženske in otroci, je zvozil raz njivo, kar sta bili čez dan nazali dekla in mati.
Ro takem se je vselej pohvalil, češ: “Ali mar delo zastaja, ker hodim v mesto? Vse je obdelano, vs« pospravljeno. In če hočete, zvozim vam raz njivo š« več!
Zvečer pa, koso ženske odšle in |e bilo vse zadovoljno in vsem ustreženo, se je Tomaž lahko oddahnil od skrbi in sedel k večerji. Takrat le vzel Jerico v naročje in ji pravil, kako Je v mestu, kaj se vse vidi, in kako dolga je pot v mesto, itd. Ob takih prilikah ji je moral vselej obljubiti,da jo enkrat vzame sebojin da ji pusti. da bo sedela spredaj na vozu z ničem v roki in bo sama vodila kouja in voz.
O, toso bili lepi časi takiat!
In še v poznih letih se jih je domislil Mrakov Tomaž.J Ko je takole na vozu sedel in venomer priganjal svojega Riama, in je kolo mlelo in mliuilo kamen je po cesti, in se je lahek prah vzdigoval za vozom, in nobenega človeka ni bilo na cesti in nobene hiše daleč naokrog—.:tedaj so rade ušle Tomažu misli nazaj v tista srečna leta....
Ah. ko so tako hitro minila tista srečna leta! Bila so, to je res! Vendar Tomažu se zdi, kadar se jih spominja, da jih vidi v neki silni daljavi. Med tistimi leti in jih med sedaj se je zgodilo toliko iiovega, toliko {»osebnega! Tako je,
Najbolja zavarovalnica proti požaru je
Finska vzajemna zavarovalnica
v Calumet, Mich.
Ta zavarovalnica vam nudi naj večje ugodnosti. Brečitajte slede če stanje družbe, dne Bl.decem-bra 1915:
Imnjitelji zavarovalnih poli« ..8,07'
Zavarovalnina ......"*8,161,486.44
Izplačane požarne škode .$125,577.18
Izplačane dividende članom.$253,828 08
Gotovina ..............$136.911.98
DIREKTORJI:,1 Henrv A- Kitti, predsednik. Oscar Keckonen, podpreds. John Waat ti, tajnik, O. K. Sorsen» podtaj nik. Jacob Uitti. blagajnik- Albert Tapani, pom- blagajnik- I W. Frimodig, glavni upravitelj Mat. I ohela in William Johnson, odbornika.
AKO HOOEŠ K ADITI dobre smodke kupi si smodk
“WOLVERINE”
ki je izdelana iz pristnega lis. vanskeLja tobaka od
TEOS. EN TE M A N
I()M — Rine ce-t
ZADOVOLJSTVO.
Ako se hočete potruditi v naš ateiije, pregledati uzorce -mnogo teh podob so one vaših prijateljev, izveste za naše cene ter si zapazite njih privlačno dovršenje potem se nadejamo, da vam za-moremo ustreči- Fotografije zna-šim imemom imajo glede svoje kvalitete svo(e posebnosti, kar se ne zamore lahko podceniti-Točna postrežba in skrajna uljudnost.
W. E. Steckbauer
izdelo valeč kakovostnih slik- Na voglu nad 25 let.
Pogrebii zavod
kakor da so vsi ti dogodki, ki so sledili potem, prenaredili Tomaža v drnzega človeka.
In ko bi ne bilo spominov, ki ga vežejo s prejšnjimi leti, bi mislil, da je one vesele dogodke doživel kdo drugi, ue jih on— Mrakov Tomaž. In vendar jih je or, doživel. Kako bi se jih sicer mogel spominjati tako natanko!
Jerica naprimer—kako se je spomni, kot da jo vidi živo pred seboj ! Jerica je doraščala, daje bilo veselje. Vsak dan, ko je pri -šel iz mesta, Se mu je zdela večja. Ra tudi vedenje in obnašanje njeno je bilo vsak dan bolj resno in modro. Izprva, ko jo je vzel v hišo, je bila še čisto otrok. Tedaj mu je vselej pritekla nasproti, kadar je vedela, da pride domov še za dne. Včasih je prišla prav doti do Cvelfarjevega.klanca. I n skobacala se je na voz in sama odprla skrinjico, kamor je stric loinaž spravljal kolače za njo.... Roz-neje. ko je nekoliko ourastla, je to seve ponehalo. Takrat je mora la delati in ni bilo časa za take otročarije. Dekletce je menda tudi že čutilo, da je za to že preveliko. Ra če svoje ljubezni ni po -kazalo na ta način, jo je pa na drugi, /»večer, ko je pripovedoval o mestu in mestnih ljudeh in navadah—kako je to z vesel jem in zanimanjem poslušalo! In ravno ta pozornost, to zanimanje je Tomaža veselilo. “Nedolžno je in itna svoje veselje tudi na malih in neznatnih stvareh”. Cd dne do due jo je imel raji. Res, ko bi je
JOHN R. RYAN.
je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci- Priporoča *e v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine-
201 - 6- cesta	Tel- 25
Calumet Mich-
Izume
se išče.
Izumite' em in onim, ki posedli ejn izume je neob-hodno poiiebm» moja knjiga:
KAJ IZUMETI,
ki obse»'a i s >č n »vili idej in pojasnil o patentiranju izumov ter obsega
100 STRANI
Roši jeni p» \ sak»-mu zastonj, ako jo žalitev«. 1 >a|em |)ojas-nila in nasvete zastonj. Rre-iščem izum, če ga je mogoče patentirati
PRAV ZASTONJ
in hitro, ker moja pisarna je v Washington, kjer je urad za patentiranje.
Rišite še danes v svojem maternem jeziku.
A. M. WILSON,
201 Victor Building, Washington, D. C.
kdaj doma ne Bilo, in bi nikogar ne bilo, ki bi mu {»omagal nositi v hišo razne zavoje in zavojčke—: takrat bi jo pogrešal jirav gotovo.
Dalje prihodnjič.
PIJTE PARK IN ELITE PIVO.
Avstrijo
in v vse dele Evrope pošilja po najnižjih cenah
PRVA NARODNA BANKA V CALUMETU.
Prihranite vedno vsaj nekaj vašega zaslužka ter ga naložite tam, kjer ga zamorete dobiti, ka= darKga potrebujete. Vložiti zamo= rete vsako vsoto od ENEGA DO= LARJA naprej.
Za hranilne vloge plačamo obresti
PO TRI OD STO.
Drago nam bo vedno biti vam na uslugo.
Prva narodna banka v Calumetu.
IISTAAOVUEYA LETA 1§?3.
Merchants & Miners Bank
CALUMET, MICH.
Glavnica	$150.000.00
Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev	150,000.00
Od vlog na Čas se plačajo obresti.
TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV, ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ra postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET
izkušnje v Bančnem poslovanju.
Charles Briggs, predsednik.
Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik.
Zelo draga je puška Pouev za pečenko, ki jo sama maže.
To je, kar je potrebno v vsaki kuhinji.To je ponev,ki izvršuje svoje delo tako dobro, da ga ni treba čuvati. Mazati ali tHpati pustiti mast na pečenko ni potrebno in pečenka se ne bo nikdar opalila.
lumino jih v vseli velikostih, v izvrstno emajliranem blagu, iz aluminija ali iz navadnega železnega kositra
Prihrani čas, energijo in pozornost hišne gospodinje, ker maše sama popolnoma ter učim najtrjo perutnino ali pečenko okusno mehko.
KECKONEN HARDWARE CO.

Peta cesta,
Telefon :|163. *'
Calumet, Mich.
William Pisher,
MIROVINI* SODNIK 1IN**JAVIN1 'NOTAR priporoča Slovencem • Hrvatom za oskrbovanje pravnih poslov. Uraduje v Herman block na 5. cesti.
Od vojne.
Pogreb ruskega ujetnika.
O poorebu nekega ruskega ujetniku. ki je /.n jetiko unni v ujet-nilkem taboru pri Freistadtu na Gor. Avstrijskem poroča '-Arbei (er-ZeituntA’- Samotno, žalostno je bilo umiranje, ki je bilo sojeno temu stiridesetletneimi kmetu t/. okolice Kijeva. Daleč od domovine, od žene. ki jo |e zapustil s peterimi otroki naj nežnejše starosti; samo dva tudi ujeta ruska sanitetna vojaka sta bila navzoča v bolniški baraki, ko jev ten. ni noči izdihnil svojo dušo. Njegovi tovariši so d u Mii od stavbnega mojstra ki je zgradil barake, nekaj desk, iz katerih so zbili preprosto, neos truženo krsto. Drugi so napravili iz dveh drogov preprost križ. Občina je posodila pregrinjalo za krsto. Tako so bile gotove vse priprave za pogreb ujetega, sedaj vseli težav rešenega Husa. V nedeljo, 21. decembra, ob 10. dopoldne so pokopali tujega vojaka.Vojaki stiažnega bataljona so piines-llsmrečja iz gozda m so si izposodili ročni vozič, ki je rabil potem za mrtvaški voz. Pokopališče, na katerem je bil pokojnik pokopan, leži na visokem hribu.
DENAR V AVSTRIJO,
Hrvatsko in Slovensko
/.amore se varno poslati po
' denarno nakaznem načrtu
naše banke.
Način Je enostaven; podajte nam ime in naslov, kakor ga zapišete na Vaše pismo- Nli storimo ostalo. Kroue-pravi denar se odpošlje Vašim ljudem v registriranem pismu od velike banke v AAstriji. Poskušajte naš načrt. jjDopade! Vam bode,
fioughton Natl Bank
Houghton,	Michigan.
; £4e<Q>4*4»4>4“0"fr<9“fr«
Ne igrajte se z zdravjem
I
5 yj
T
“CTADITC TO 7 CIČTDISčn ”	$
I
“STORITE TO Z ELEKTRIKO.”
PREJ ALI KASNEJE
si bodete hoteli nakupiti
Električni likalnik.
'NE BI BILO TO DOBRO SEDAJ? Ugodni plačilni pogoji na zahtevo.

§
■Mdj
a M oughtonCounty ElectricLJgHt Co %
m
V tem je profos zbral pogtebce. iz vsake barake po dva moža. ki so tudi dobili smrečje, da so ga podarili namesto ' eticev umrlemu tovarišu. Na južnem Ruskem je namreč navada, da pred pogrebnim izprevodcmi potrošajo od deset do dvajset korakov smrečje na pot. Ko so naložili krsto z mrličem na voz, so ujetniki zapeli otožne korale, ki so jih vsi navzoči, tudi kmetje iz okolice, ki so prišli v -ceikevali pana trg v Freistadt, prelusali odurnih glav. Vse Je bilo globoso ginjeno, tudi st razno moštvo. Nato se ja začel izprev-od pomikati. Spredaj je hodilo šest: mož
s smrečjem, potem mlad, visok Rus, ki je nosil križ, potem dvajset pevcev, krsta in končno ostali j.ogrebci, sami soujeti tovariši, ki so prišli skupaj z umrlim pod o-rožje in so bili tudi ž njim vred ujeti. Bil je zelo žalosten pogled, jzptevod se je pomikal po joč mirno taborišča na pokopališče firi Sv. Fetru. Ub grobu je neki ujetnik iz prego v,pri! par besedi, oglasil se je nato še otožen slovanski zber iu potem je zaropotala zmrznjena prst na krsto. Preprosti križ, ki so ga nosili pred izprevodom, so zataknili v zemljo in kratek napis na njem pravi, da tamkaj počiva Andrej Lepko, kmet iz I, v Rusiji, rojen leta 1874. Tam gori na samotnem bregu, na pokopališču, ki obdaja romarsko cerkev, zgrajeno
v trinajstem stoletju, je sedaj našel svoj mir on, kmet iz daljnje Rusije.
Cleveland.
Sodnik Estep je vodil v torek obravnavo Frisbie ReaUyCo., Patena je zahtevala 119.815 od mest» East Cleveland. Pred 12 leti je omenjena tvrdka pričela prodajat! lote na Hayden Ave. in je položila vodne cevi :ia svoje stroške, ker ni imela mestna uprava potrebnega, denarja na razpolago, pod pogo jem, da ji mesto pozneje povrne stroške. Sedaj pase je mesto branilo plačati stroške m kompanija je vložila tožbo, ki jo jo tudi dobila.
Zdravje ie nad bogastvom. Ako se ne počutite dobro, ne spravljajte vaše zdravje v nevarnost z poskušanjem alkoholičnih grenčecev, ki samo oslabe kri in škodujejo več ali manj krvnim celicam. Kri je ona dragocena reka, ki daje življenje. Gre po žilah - ter daje vsaki celici in mrenici telesa hrane. Istočasno pa odpravlja hitro naraščajoče nesnažne snovi ter uničuje kali bolezni. Zaradi tega se je treba ogibati vsega, kar slabi in nesposoblja krvne celice. Samo močne in krepke krvne krogljice so sposobne izvršiti svoje velike hranilne in obrambne funkcije. Čisto naravno vino jjh ne oškoduje. Utrjuje živčni sestav in s tem pomaga telesu nadaljevati svoje največje poskuse” pravi Dr. Armand Gautier, član francozkega instituta, v nekem sestavku, ki ga je nedavno čital pred medicinsko akademijo v Parizu. To je tudi vzrok, zakai naj rabite samo
TRINERJEVO
ameriško zdravilno grenko vino-
To nedosežno sredstvo je kombinacija grenkih zelišč, korenin» in skorij 0d velike zdravstvene vrednosti in čistega, povse dozorelega rdečega vina. Ne vsebuje nobenih kemikalij ali strupov. Pomaga prebavi, bodri organe ter ojača živce. Njegova pomoč pri
Mesto mora plačat' $-19.815.
ko
mpiHHjt
•4
«4 <4 «
«4
«4
«8*
«4
«
«4 ♦
*4 4>
•4 4 «0»
<4 4 «8»
4 «4 «4 <4
® _______________________________
------------------------ ■
<4 <4 •4 «4 «4 ❖
mHHHMHMRHR;
K4444444444444 «4*4«4*4<|4«4«4s4'4<44,v
triners
' -ELIXIF.' '
BrruR-mc
zaptki
napahnjenosti
kolcanju
glavobolu
nervoznosti slabi krvi
pomankanju energije obči slabosti i. t. d.
>T«OnE«OVO
HÖRLE VIKO
JOSEPH TO)NtR f “6*4-22 S-Ashland A»* Jj CHICAGO,.MA
je hitra in gotova- Odklanjajte cenena ponarejevanja, ki vam samo denar požro. Naše glavno prizadevanje ie, izgotoviti kolikor mogoče popolni preparat in njegova cena ostane navzlic visokim cenam vseh snovi, posebno vina, ista: Po $1-00- V leaarnah.
JOSEPH TRINER,
1333
izdelovalec
— 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL.
Sedanja letna doba prinaša mnogo nezažeijenih gostov, posebno pa revmatizem in neuralgijo. Ali veste, kako se jim izogniti? Najbolje je rabiti TR1NERJEV LINIMENT. To moenD sredstvo je zelo dobro tudi pri okorelum vratu, izvinenjih, oteklinah i. t. d. Cena 25 in 50c v lekarnah. Po pošti 35c in 6l)c.
Tsi Glass Blati: Store
gre iz trgovine.
Vrata te veletrgovine bomo zaprli v soboto večer dne 27. ja nu vari ja.
Mi imamo sedaj v zalogi sto tisoč dolarjev vrednosti fine, prvovrstne robe za prodati do onega dne.
To pomeni 16 dni najhitreje prodaje, kar jih je še kedaj videlo bakreno okrožje.
In zapomnite si deistvo:
NOBENIH POLEŽANIH, OBRABLJENIH ALI POŠKODOVANIH PREDMETOV NE
DOBITE PRI NAS.
To ni bankrotna, požarna ali vodena razprodaja ali razprodaja zadnjih koščkov, ampak sveže, čisto bla* go PRVE VRSTE. Vsak pozna Glass Block Store ali trgovino ki ima samo najboljšo robo od kleti pa do podstrešja. Nobeno obrabljeno blago nismo imeli nikdar v zalogi.
Iz tega boste spoznali, zakaj je ta prodaja NAJVECJA in NAJBOLJŠA od ktere druge naCalumetu Naša roba je bila vedno zaznamovana ? NAVADNIH ŠTEVILKAH in prvotni tiketi ostanejo na vsakem predmetu, tako da lahko sami berete.
POZOR: Mi govorimo resnico in nič kakor resnico glede te prodaje. Cene smo znižali na
vsem » v mnogih slučajih pod prvotno ceno = nektere na pol, druge eno tretjino, druge četrtino POMISLITE TUDI TO:	*
Vse vrste blaga bodo veliko dražje v letu 1917. Torej nakupite SEDAJ, kar boste potrebovali v prihodnjih mesecih in ne boste se prevarili
FA PRODAJA JE SAMO ZA GOTOV DENAR. Kupljeni predmeti se ne sprejemajo nazaj.
Trgovina odprta vsak večer razim petka.	Trgovina se zapre vsaki dan ob 12 in odpre ob 1:30 razim ob petkih.	Trgovina se zapre vsaki dan ob 5:30 in odpre ob 7:00 razim ob petkih.	Trgovina se zapre opoldne ob 12 vsaki petek.