ČITATELJT! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan. ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano.
GLAS NARODA
_ . - TJsf slovenskih delavčeva Ameriki.
Ba—tcrcJ —	CbM Matter September Klh. 194« 1 Um Port Office u New York. N- V, under Aet «f Cntrtm of ftUrck Srd. 187t.
ZA NEKAJ VEČ KOT	«» w'
na dan dobivat« .".V** i 'C 'GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (izTxem&l sobot, nedelj In pnunlkor
ČITAJTE, KAK VAS ZANIMA
No. 74 — fctev. 74
(Telephone: CHelsea 3-1242)
-- -T*-	~ ------- •
NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 15, 1942 — SREDA, 15. APRILA, 1942
VOLUME L. — LETNIK L.
LAVAL ZOPET V VLADI
PIERRE LAVAL, NAJVEČJI ZAGOVORNIK SODE LOVANJA FRANCIJE Z NEMČIJO, SE JE ZOPET VRNIL V VLADO KOT MINISTRSKI PODPREDSED NIK IN SICER PO 16 MESECIH, KO GA JE MARŠAL PETAIN IZLOČIL IZ VLADE.
Liival je po dolini borbi zopet postal ministrski podpredsednik, za katero mesijo seje že dolgo potegoval. A d m. Darlan, ki je tudi velik zagovornik sodelovanja z Nemčijo, je bil ndllavno odpuščen kot minister, ostal pa je se vedno poveljnik francoske armade in obenem uradni naslednik načelnika države maršala Pel.'aina.
Pri sedanji preosnovi ministrstva je izgubil mesto notranjega ministra Pierre Pitchen m je njegovo mesto pre-j nekem velikem in močno utrjenem mestu
vzel Laval.
Pet a: in je premenil svoj kabinet šele na velik pritisk Nemčije, ki zahteva popolno lielovan je Francije z Nemčijo.
Maršal Petain, Laval in admiral Darlan so objavili skupno izjavo, ki se glasi:
"Odkar je imel svoje razgovore z maršalom Petainoni, je bil Laval tudi v mnogih razgovorih z admiralom Dar-lanoni. D;iaies pa so se se^iali maršal Petain, rllmiiral Darlan in Laval in so sklenili sestaviti novo vlado na popolnoma novi podlagi. Maršal Petain, admiral Darlan in l^a-val se bodo zopet sestali/'
K'<vt pravi poročilo iz Berna v Švici na Associated
Briansk je skoro obkoljen
Rusi so prodrli 21 milj skozi nemško črto jugozapadno od Moskve in so pozneje odbili vse nemške protinapade pri
Press, bo Laval v četrtek prevzel novo mesto v vladi v Vi-1y\j,^{jj, <KKX) X clivju, znano pdli imenom 44načelnik viable." Kot voditelj i \ilbj<n. \ Protknn v
Poročilo iz Londona pravi, da so Rusi prekoračili Desno Ifli da so skoro popolnoma obkolili Brktn&k.
Prečilo iz Moskve pravi, da so Nemci med 11. marcem in 11. aprilom izgubili/ 1103 aeroplane, Rusi pa :il4. V tednu, ki je bil končan v nedeljo pa je bilo uničenih .'J22 nemških in ti7 ruskih aeroplanov. Neko posebno poročilo iz Moskve pravi, da je bilo v okolici Le-j ninrgrat I a v prvih desetih dneh Nemcev.
___ajor i. rroTKun v svojem
vlade Iho Laval drugi mož v vladi v Vicliv ju pod maršalom j p0r0t*.iiu na «1 Rdečo zvezdo" Peta'inom. ki ostane še vodno ''načelnik države."	'npnvi /lfl ,
Po svojem zal tal jem raagovarn z maršalom Pet aiiiom in admiralom Darlanom je Laval l.'aikoj odpotoval na svoj grad Chateldon v bližini Vichvja. Takoj se je tudi pričel odpravljati za dlfliod v Pariz. V četrtek p« se bo vrnil v Vichy.
Vse druge izpremembe kabineta bodo oznanjene, ka-dr..' se l_ival vrne v Vicliv.
Ob i tem času, ko je bilo naznanjeno, da je bil kabinet premenjcn, je bilo tudi objavljeno, U'a je bil opuščen pro-ccs v Riomu in sicer na naročilo nemške vlade, ker so bili razni ministri iin general (ramelin postavljeni na zatožno klop samo na obdolžijo, <la so izgubili vojno, ne pa tudi, da so zakrivili vojno.
Proces je bil opuščen s posebno ol lSredbo, kxitero so podpisali maršal Petain,-admiral Darlan in jus.lični minister Bartolomv in se glasi:
"Odgovornosti so izvirale iz dejstva nezadostne narodne obrambe ter iz političnih in vojaških pogreškov, ki so V Ho vedli do vojne in vse skupaj je dovedlo do iste nesreče."
Nemška vlada je zadnje čase z vso silo pritiskala na Petelinovo vlado, da -se naj odloči, ali hoče sodelovati i Nemčijo ali ne. Nemčija je naravnost zahtevala, Idia pride v francosko vlado Laval ]xxl maršalom Petainoin in je za-IrtJevala, da se mora to takoj zgoditi.
Iz uradnih krogov v Washingtonu prihaja poročilo, da bo mogoče admiral William D. Leahy odpoklican iz Vi-chyja kot ameriški poslanik, ker se ie Pierre Laval zopet vrnil v francosko vlado. Vendar pa državni department še čaka na tozadevno poročilo od admirala Leahyja. Ker poslanikovega poročila še ni, niti predsednik Roosevelt, niti državni podtajnik Sumner Welles nočeta iz raziti svojega mnenja glede Lavala.
V poslanski zbornici pa je bila stavljena predloga, da Združene države zasedejo taka francoska ozemlja, ki so potrebna za obrambo Amerike. Tozadevno predlogo je stavil Charles I. Faddis, demokrat iz Pennsylvanije, ki je rekel:
"Zgodovina bo pokazala, da naše sedanje stališče z z ozirom na Francijo ni pridobilo ničesar. Ako bomo še dalje obdržali to stališče, se bo končalo z nesrečo. Zadnja leta je bilo dokazano, da pomirjevalna politika ne more dovesti nikamor. Zato poiivljam vlado, da se s silo polasti vseh francoskih pokrajin, ki so potrebne za nadaljevanje vojne."
pravi, da so Nemci pri nekem velikem mestu, ki so ga zelo u-trdilfc, poslali v boj 70 *'s|>o-ndadnih" tankov in 00 aeroplanov, med njimi taidi več str-mo glave*1 v. —	-	»■—■
Poročilo iz Stockholma pravi, da so Rusi zelo globoko vdrli v nemško črto pri Rževu, kjer sta bili popolnoma razbiti J07. infanterij^ka in 25. tanč-na divizija. Isto poročilo tudi pravi, da je prišel v Murmansk velik konvoj ameriškh, angleških in holan<it4kih parnikov. — Poročalo iz Moskve naznanja, da so Rusi odbili nemški zračni napad na Murmansk. Sest ruskih aeroplanov se je spustilo v •boj s 15 nemškimi strmo -glavci in 13 lovci, *ki so leteli proti Murmansku. Tri nemške aeroplane so izstrelili, ostale pa so pognali v beg.
List "Pravda" pravi, da na osrednji fronti pošiljajo Nemci v (boj po sto in sto aeroplanov, da bi zopet dobili premoč v zraku, toda list pravi, da Nemci ne bodo nikdar več i-meK nadvlade v zraku.
List "Izvestja" pravi, da je nek ruski aračni polk v 80 napadih uničil 200 nemških tankov in okl-opnih avtomobilov, 500 truikov, G0 topov i/n 80 aeroplanov na tleh. Ruski napadalni aeroplani so Oboroženi s topovi, ki jih imenujejo "spi-talni", ki streljajo mnogo hitrejše kot pa nemški.
RUSI V MOČNI OFENZIVI
Radio Moskva naznanja, da je armada maršala Timošenka Naše izseljeništvo v Avstra severozapad. od Harko-va pre- liji za naše junake v ujetni-
čeli; ofenzivo in da so že zavzeli več obljudenih krajev. V pondeljeik je bilo izstreljenih 17 nemških aeroplaaiov. Rusi pa so jih izgubili šest.
Na fronti okoli Leningrada in na osrednji fronti je padlo nad 5000 Nemcev.
Poročilo iz Stockholma, naznanja, da se je na i>olotOku Kerču na Krimu ydcreala močna ruska armada. I»ti viri pravijo, da ste ibili dve ruski rezervni diviziji opremljeni z ameriškim in angleškim orožjem, ki ga je prišlo v Rusiji v veliki množini navzlic vedno večjiui nemškim napadom na severno konvojsko progo.
V WashUigtonu so razpravljali o zalaganju Rusije z vojnimi potreibščinarai predsednik Roosevelt, ruski poslanik Maksim l/itvlmov in dva ruska častnika, ki s^a člana ruske nakupovalne komisije.
Litvinov j e predsedniku predstavil majorja Aleksandra Bal a jeva, načelnika komisije in admirala Mihajla Akulina, podpredsednika komisije. Ruska komisija bo ostala v Združenih državah, da nadzira ma-terjal, ki bo poslan v Rusijo po lend-lease postavi.
Ameriški poslanik admiral William II. Standlev je ime-včeraj daljši razgovor z ruskim vn a njim komisarjem Vjačesla-vom Molotovom, kateremu je zagotovil, da bodo Združene države Rusiji pošiljale potrebni vojni materjal.
Standleya bo najbrže sprejel tudi Josip Stalin, predno se bo vrnili rz Moskve v Kujbiišev.
DELAVNOST RDEČEGA KRIŽA ZA JUGOSLOVANSKE UJETNIKE
New Yoi/k, marc-april (JIC) — Iz urada jugoslovanskega delegata p r i Mednarodnem Rdečem Križu smo prejel sledeče :
Uradni Ust Mednarodnega Rdečega 'Križa v Ženevi, — "Bevue Internationale de la 2. Zbud'^i globoko vkoreni-Croix Rouge" je v neki svoji lnjena nacijonalna čuvstva v
Rusija za žedinjenje Slovanov
Kujbišev, USSR. (John Evans v "The Christian Science Monitor") 9. aprila. — V novih poizkusih za žedinjenje Slovanov so Rusi začeli "diplomatsko ofenzivo" proti nacizmu. Čeprav delovanje na tem polju ni privleklo toliko pažnje kakor ruska ofenziva na vzhodnem bojišču, vendar Rusi upajo da bodo uspehi zelo daljnosežni. Z vrsto vseh Slovanskih
kongres-ov, ki sedaj zborujejo v Moskvi, žele Ru>i doseči zlasti dve stvari:
1. Povečati sabotažo in dejanski odpor v krajih vzhodne Evrope, 'ki so jih zasedli Nemci.
številki prinesel poročilo delegata Mednarodnega Rdečega Križa Lambert a, ki je ob:<skai večje število ujetniških taibo--risč v Italiji. Med drugim glasilo poroča:
"<i. Lambert je posetil uje-
Iioligarih in Rumunih in pre-prečiti, če je mogoče, pošiljanje novih vojsk iz teh dežel v vrste nacijev.
V težnji za vodstvom političnega delovanja bolj ali manj združenih slovanskih narodov
tuLško taborišče, v katerem si ^ Rusija vrača k njeni tradi-lesene barake, kjer žive vojni I cijonalni politiki glede evrop-ujetniki, ikateriii večinoma so | skili zadev, politiki, ki jo je Avstralci, ter nekoliko Jugo j spravila leta 1914 v vojno za slovanov. Zavoji Rdečega Kri- dbranitev Slovanov pred voj-ža prihajajo redno iui ujetniki |	Centralnih sil.
so sprejeli tudi otoleko. Lambert jxiu<larja, da so bili omenjeni vojni ujetniki v dobrem stanju in da ?*o oblasti z njimi d^ro ravnale. Vojaška bolnišnica v Ravenni, v kateri jo nekoliko Grkov in Jugoslovanov, posveča vsem bolnikom dobro pažnjo. Prav tako je v vojaški bolnišneiei v BoTogni. kjer je okrevališče grškilf in jugoslovanskili ranjencev. — Hrana je dobra. Ujetniki lahko Obiskujejo gledališče in kino. Vse bolnike pregleduje mešana zdravniška komisija.
S sklenitvijo prijateljske po-gotPbe in pjrikta o nenapadanju z Jugoslavijo v aprilu 1940 je Rusija nameravala zavarovati južne Slovane pred vplivom o-Kisča in pokazala voljo za obnovitev starega prijateljstva s grbi in drugimi slovanskimi narodi v oviro proti nemškemu j prodiranju na vzhod.
panslavizem ter sklicala zborovanje predstavnikov vseh slovanskih narodov v ruski pre-stolici. V pozdravnih besedah delegatom je govornik dejal:
"Sedaj bije ura, ko se mora ves slovanski svet združiti za čimprejšnje in dokončno unioe-n j e germanskega fašizma. Združeni smo kot enaki z enakimi. NaŠi nameni so slkupni in vse dela*no za isti cilj — uničenje Hitlerjevih armij in uničenje hitlerrzma."
Nato je Rusija odločno zavrnila stare nazore o njeni želji po nadvladi nad slovanskimi narodi in zagotovila ponudbo široke avtonomije med Slovani na evropski celini in v delili Azije.
Sedaj si Rusi zopet prizadevajo združiti Slovane v boj proti skupnemu sovražniku. Rusi polagajo veliko važnost na Četniiško bojevanje v nacij-skem ozadju in mnogo uspehov ruskega protinapada je trefoa pripisovati temu načinu odpora.
Rusija upa, da bodo vsi Slo-
] vanski kongresi izdatno pove-
» i-	lomi ^Afn.1-
Prevaiatelji krivi visokih cen
Kot zatrjujejo veletrgovei ~ in trgovci z živili, so krivi sedanjih visokih cen samo prevaža tel ji, ki so združeni v organizaciji The International Brotherhood of Teamsters and Chauffeurs. Ravno ta organizacija je po zatrdilu trgovcev kriva, da so cene jajc in surovega masLa tako visoke.
Pod vodstvom predsednika
Joseplia G. Pappa, čegar prednik Sol Shuster je sedaj v zaporu zaradi iztirjevanja, je local št. 202 v popolni kontroli prevažanja jajc, presnega masla, sira, sadja in zelenjave na Washington Marketu v New Yorku, odkoder se vse to blago razpošilja na vse kraje New York a in njegovih predmestij..
Rooseveltovi se selijo
Pred dvema tednomr je Mrs*. Eleanor Roosevelt na Washington Square v New Yorku naje .a stanovanji, ker je i.ik Roosevelt postavil no prodaj hišo, k; io je podedoval po svoji pokojni materi na t9 W. 65th St. v New Yorku.
V pondeljek so pričeli s timki prevažati poh.štvo iz starega stanovanje v no\o staro van je u; 29 Washington Si »t-are.
V.ivzoča ^"e 'bila tud; ]»red-sednikova s novaiija prii
eali učidn&ovitost tega četivi-ške^a delovanja in prisilili Hit-
lerja držati v zasedenih pokrajinah tisoče svojih vojakov, ki bi se fdcer udeležili nemškega
Vendar je po vpadu ruskih
čet v Vzhodno Poljsko in zvezi z Nemci 17. septemibra 1939. in po ruskem vpadu v Besarabijo 29. jmiija 1940. ter po rezulta-
tih politike bolgarske vlade v. pomladanskega napada smerii osišča bilo malo upanja j Na vseli sedanjih zborova-v združenje vseh Slovanov. 'njih se je povdarjala potreba Ko pa so v avgustu lanskega |utrditve poljskega odbora in leta nemške čete korakale pro- j podpore močni četniški vojski ti MosSkvi, je Sovjetska vlada \generala "Draža Mihajloviča v predsed- bolj izrazito začela delovati za i Jugoslaviji.	—r—JIC.
PREME MBA V ODNOŠAJIH S FRANCIJO
Vsleil premenibe v francoski vladi iv Vichvju bo najbrže prišlo do velike prenienube v odnosa jih meti Združenimi dr žavami in Francijo.
Kakorhitro bo uradno naznanjeno, da je prišel v vlado
List "Exchange Telegraph" v Londonu poroča, da je 6 ruskih divizij, med katerim je tudi ena sibirska divizija, pričelo močno ofenzivo na osrednji fronti in d«a so v teku zelo vroči boji.
Nemška radio postaja priznava, da so Rusi na nekaterih krajih potisnili Nemce nazaj, toda pravi, da je bila ofenziva vstavljena.
soproga, ki je iz sta-j Pierre Laval kot ministrski iresla nekaj slik in podpredsednik, bo državni pod-jih je postavila na ' m k Soli-[tajnik Sumner Welles naprosil tev bo vzela dva dni in mnogo j francoskega poslanika Gasto-pohištva v stari hiši bo proda- na Henry-Have, da pojasni ce-
i.ega r.a javni dražbi
Potop zavezniških parnikov
Nemiško vrhovno poveljstvo naznanja, da so nemške pod-mora iee in mine potopile 15 zavezniških parnikov, med njimi dva ameriška, ko so se vračali v konvoju iz ruskega pri-I stanišča Murmanska.
bila nemško črto na razdaljo 12 milj. Južno Belgoroda sta dve ruski infanterijski diviziji zasedli postojanke, s' katerih obvladujejo nek dotok Doneča. Šest nemških divizij je v veriki nevarnosti, zlasti še, ker ruska artilerija brani dovoz vojaštva in municije. Tako ruski kot nemški viri
štvu
Te dni je jugoslovansko poslaništvo v Washington!! prejelo G00 dolarjev, ki jih je poslal jugoslovanski konzulat v Prementle-u. Pomoč so poslali jugoslovanski, izseljenci, po večini rudarji. V spremnem pi-.«mu je konzul g. Nikola Maric sporočil, da so jugoslovanski
naznanjajo veliko rusko ofen-1 izseljenci denar poslali za po-zirvo pri Vijazmi. Berlinska'moč jugoslovanskim vojnim u-radio postaja celo priznava, da'jetnikom v nemških in 'ijtaijan-so ruski tanki rabili prome- sikih ujetniških taboriščih. De-tne zveze.	nar ima že v rokah Ameriški
Rusko poročilo pravi, da so Rdeči Križ, ki bo y.anj poslal Rusi na več krajih fronte pri- večje število zavojev. — JIC.
I o zadevo.
Welles bo najbrže od francoskega poslanika zahteval, da mu ponovno zagotovi, da Francija Nemčiji ne bo izročila svojih bojnih ladij, kar je poslanik Henry-Have že pred dvema tednoma zagotovil.
srečala niti ene sovražne podmornice.
Korveta je čez Atlantik plula 25-krat in je na neki vožnji spremljala konvoj, ki je peljal gasolina, ki bi zadostoval za eno leto za vso privatne avtomobile v Angliji.
Državljanska vojna je bila hujša
Mrs. Mary T. Bliss, ki jc včeraj obhajala svoj 100. rojstni dan v Bolivar, N. .. se posmehuje vsem onim, ki se danes pritožujejo, da tega <di onega v trgovini ni mogoče dobiti in pravi, da je v resnici vladalo velllko pomanjkanje- mnogih zelo potrebnih stvari v državljanski fvojni in to, česar danes ni mogoče dobiti, sploh ni nobeno pomanjkanje.
Marshall se posvetuje z Mounbattenom
Včeraj jo Unel general Geo. Marshall, šesf ameriškega generalnega štaiba, več razgovo- JAPONCI ŠČUVAJO poveljnikom angleških j INDIJCE K UPORU
Četniki so obkoliH vsa mesta v Bosni in porušili vse železniške proge
Carigrad, 7. aprila (ICN —
~	da so močni	princem Louisom j	~ ~ ' ~	,
cetniski oddelki obkolili vsn ^fount,battenom Dogovori 1 a1 Japonski polrtieou agitator večja mesta v Bosni, v Jugo-] "*fa ^ / za več nadaljnih kon-;^ol»o Tokutomi je rekel, da je
_	! mogoče iaid i j »ko vprašanje kaj
hitro rešiti, ako se indijski na-
rov s
slaviji. Vse železniške proge v teh predelih so porušene. V obkoljenih mestih so močne nemške in italijanske posadke in med njimi ter četniki divjajo ostri "boji.
Pred nekaj dnevi so se Nemci hoteli prebiti irz Prijedora in pridružiti močnejšim edinioam. Četniki so jih napadli in pobili nad dvesto nemških časnikov in vojakov.
se se za ferenc.
Rekordna vožnja korvete
Angleška admiraliteta naznanja, da je korveta Heather v 17 mesecih prevozila 50,199 milj ini je v različnih konvojih ' več od popolnega
spremljala 1600 parnikov, ne da bi (bil izgubljen en sam par-■nik. Na celi vožnji korveta ni
rod 400,000,000 ljudi združi in
zahteva neodvisnost od Anglija
"Rešitev stoletne borbe ni odvisna od deibat, temveč od dela, ne od kompromisa, tem-" *pretrganja
vseh vezi,"' je rekel. "Ali Indijci čutijo iše kaj rafhlFh vezi do Anglije T "f
ZAČNITE HRANITI ZA U. S. SAVINGS BOND S T EM, DA KUPUJTE SAVINGS ZNAMKE. — ZNAMKE LAHKO PREMENITE ZA BOND, KADAR JIH IMATE DOVOLJ ZLRANIH
"GLAS N A B O D A- — New York
WEDNESDAY, APRIL 15,1942
VSTAXOYLJgN LETA 18t3
"GLAS NARODA"
or m ntar^D_
Ownad ud PabUabed by »•?«•!« PaMtefeteff B !■>■■>, (A
fruk Sakwr, President; J. Lapaba, Bee. — Flao* of ••rvaratloa u4 iddretM of t*ou officer«: 21« WB8T 18tb _ NEW YOftE. W. I.
of flw
49th Year
"■las Ma roda" I« Issoad ererj day except Saturday*, Boadayf awl Holidays, ■obvertpa«« Isarly H,- AdrertiMneat on
Ka mlo leto velja Utt aa Ameriko la Kanado $* — : m pol leta aa tetrt leta 91.00. i— Za New York aa celo lato IT.«! aa pol leta HH. Ka lnoaematvo aa celo leto 97-—; aa pol lata 9SA0.
-i
v—
Naroda" lakaja rmXi dan Unatiil eoboC nedelj la prunlkor.
•6LAI NARODA." ti« WEST 11* STREET, NEW Ti Telephone: CHeleen 1-1141
H. X.
INDIJA NA RAZPOTJU
Indija je največja in najbogatejša amrgleška kolonija, Ivi ima okoli 300,000,000 prebivalcev, ki pa se razlikujejo med sdboj po jezikih 'm po verah.
Že desetletja se skušajo Indijci rešiti angleškega oadffospodsitva iti v tem jih vddiijo poleg GandMja tudi drugi voditelji, ined katerimi je najvažnejši Jawaharlal Pandit Nehru, ki je pri vsem tem. tia je njegova stranka Vsemi dijaki kongres, zavrgla angleški načrt za indijski di mirni j. izjavil:
"Angležev ne bomo ovirali v njihovem vojnem prizadevanju in tudi ne naših ameriških prijateljev, ako slučajno priMlejo senu"
Pogajanja med posebnim odposlancem amgleške vlade sirom Staffordom Crdppsom in indijskimi voditelji so se razbila im Crdpps je menlJa že odpotoval v London.
Glede staleia Indije kot domini j, je Anglija napravila veliko napalko. ker tega vprašanja ni skušala rešiti že davno prej. ali saj ko se je med Anglijo in Nemčijo pričela vojna. In Anglija je napnatvida v item veliko napako, ker je čaikala itioliko časa, da je sovražnik prišel do vrat Mitje.
Kot an a no, je Anglija obljubila Indiji stalež domini ja šele po vojni in ne takoj sedaj. Poleg tega pa je Angfcja 1 udi pozvala Inldtijee, da «e skupno z Angleži borijo proti Japoncem, toda vodstvo vojne ostane popolnoma v rokah angleškega generala Wawella.
Indijski voditelji, to je zastopniki Vseindijstkega kongresa, čertilJi niso zahtevali, da je Indija tfakoj sedaj razglašena za angleški domini j, pa so stavili odločno zahtevo. da je obramba Indije popolnoma prepuščena indijskemu narodu.
Zastopniki muslimanske lige pa so Crippsu odgovorili- da angleški načrt za zaščit o Muslimanov ni zadosten, vsled česar l»ga zahteva svoj lasten političen stalež, katerega naj odloči pr^biscit ali ljiKteko glasovanje v vseh provincah, ne samo v onih. kjer s*> Muslimani v večini, •emveč tudi v provincah, kjer Muslimani tvorijo manjšine.
Obema strankama je Cripps (Ogovoril, da je za Indijo neobhodno potrebno, da se vse narodne skupine združijo v eno samo vlado. Rekel je. da ne mone poslovati no-bena ustava, Idiokler se vsi indijski narodi ne »družijo v eno.	--" Wft
Indijski voditelji se niso dali odvrniti od svojefca sklepa niti potom, ko jih je Cripps opozoril na nevarnost, ki jim preti od strani japonske armakUe, ki iz Burme prodira protri Indiji.
Kako se bo to vprašanje rešilo, je-težko povedaltd, torn ena stvar je gotova:
Anglija bo zastavila vse svoje sile, da Japoncem prepreči, da bi se polastili IrW.rje, o kateri se lahko re«e, da so pljuea Anglije, kajti iz Indije dobiva Anglija na i več i e
dohodke od vseh svojih kolonij.
Kakšne pogoje za Idlominij bo Anglija stavila pozneje, ako bo *z sedanje vojne izšla kot zanagovalka, je pač težko povedati. Ena stvar pa jo gdtiova, namreč, da Indija ne bo nikdar dosegla svoje neddvisnosti, ako sedaj z nlaga Ja ponsk a.
Ker je pri tem prizadetih mnogo miljonov ljudi, je vprašanje Indije ravno tako velike važnosti kot je vprašanj«1 Evrope.
In usoda IiHije je od izida sedanje vojne ravno tako odvisna, kot je odvisna usoida Evrope.
KUPUJTE
Citateljem in ertateljicam bo-di naznanjeno, da se jutri povrne na to mesto vaA stari prijatelj Peter Zgaga. Po <ioJgi Odsotnosti rmh kličemo z veseljem —i Dobrodošel!
Pogled na New York — _skozi motna očala
"Ali ste se že kaj pryvadili nagega mesta?"
"Hm, lun, ne rem kaj bi rekel?"
• • •
"Kaj mislite o našem po-u-ličnem prometu?"
"Preveč ljudi je, kamor se človek obrne. Aii je res treba,
da so vsi ti ljudje na cesti?" • * *
"Kako vam ugaja naš Central Park?"
"Hribčkov in samotnimi stezic manjka, da bi se človek pošteno in v miru sprehajal." • • •
"Kaj mislite o našem mogočnem Empire State Rml-dingu?"
Medtem ko iskreni prijatelji demokracije skušajo kar največ pomagati Rusi ji, da ji olajšajo velikanski pritisk osiških armad, kratkovidni politiki nasprotujejo vsaki pomoči, ki bi jo naj dobilaRusija, da porazi nacije in fašiste.
"Slovanova" prireditev
Nekaj zakasnelih podatkovo prometu v Sloveniji
Iz Ženeve v februarju. — 2. julija zvečer je prvie pripeljal vlak z Jesenic v Radovljico. I*tega dne so tudi začeli vozit-vlaki iz Jesenic v Bohinj. Dno 10. julija je bil popravljen bohinjski pretlor in vzpostavljena železniška zveza s Podbr-dom. Karavanški predor je bil popravljen 18. avgusta in prvič je peljal vlak z Jesenic v Celovec in Beljak dne -0. ar gust a. Prvi vlak iz Radovljica v Ljubljano je pripeljal due 22. avgusta. V splošnem je železniški promet bil zaprt vseli pet mesecev po zasedbi. V zadnji hčasih pa so napadi na že-
lezniške proge in mostove tako pogosti, zlasti na črti Maribor-Ljubljana-Trst, da je potovanje po železnici tvegano in. da so železniške zveze med poedi-nimis kraji zastale.
Sedaj, ko na nas vojne nadloge s v»aikim dnem hujše pritiskajo in nas z vsakim dnem tarejo z močnejšim pritiskom, outkrio bolj kot v mirnem in noflmailnean času potrebo po razvedrilu in zabavi ter po pri-jateljdki družbi, da se v njej od-I krito in svoibodno porazgovori-rao, si potožimio svoje n »prilike in težave ter tako olajšamo .svoje srce. S tem se duševno • okrepimo za uadaljni žlvljenj-|ski boj.
KUeio predsednik Roosevelt je zadnje čase že večkrat povdar-jal važnost in potrebo po.dobri zabavi in razvedrilu, češ, da se na ta način lažje vzdržuje du-šeevno ravnotežje in dobro razpoloženje pri posamezniku in privatnih družinah. kakor tudi (pri ceTih mestih in celem narodu. Kajti le tedaj bo domača fronta kos svojim velikim in važnim nalogam, tako v produkciji vojnega materijala in drugih potrebščin za svojfo in za zavezniške vojake po celem svetu, a istočasno da bo "ogenj na naših domačih, ognjiščih do-voij mjočno plapolal," ako bodo doma ljudske mase moČTfo-duš-no prenašale vsa bremena.
Kalkor vsaka priseljeniška Elkufpina v dobi prve generacije, tako tudi Slovenci črpamo svoje narodne, moralne sile iz svojih družinskih, krogov, iz svojega društvenega življenja ter iz svojega slovenskega časopisja, torej iz svoje slovenske individualnosti in ^upnosti.
Zato so naše društvene zabave ^testSi iste kulturnih društev nekaj talkega, kar staprocentno odgovarja sedanjemu času, razmeram in naišemni čustvovanju. Iste nas privajajo akunaj in nam istočasno nudijo to, kar je
tika pripomogla k pravemu fvojnenm razpoloženju. Iz prijaznosti pa bo sodelovala « svojim nastopom tudi znana mlada
najbližje našemu srcu, ker je sopranistinja Miss A. J. Kepic
lato tudi prišlo iz slovenskega
srca.
Tako na primer so lepe arie
katere čisti srebrni gfaw in lahkota s katero žvrgoli, jo v polni meri opravičuje do imena —
Tnsta), druga pa so v prede&k okrog severnih itatijanskBi jezer, v alpskem predgorju in sicer blizu =ledeČlil mest: Veetone Bogliaeio, Grumellina LaHio Montemalle in Prato al Isarco.
Zdi se, da je v tem; času bilo v ujetnisSkih taboriščih okrog 50,000 naših, rojakov.
iz oper, lepe so druge skladbe n]Ba<li 8,av^ 12 domačih logov
Dalje bo iz prijaznosti sodeloval tudi dobro znani ntladi har-monikarski "MaiAattan Trio" (OriH, Grill in Peko) ki je na zadnji p rireditvi skupnih društev v Arlington dvorani dosegel tafk aplavz kakor še nihče njihove vrste.
Hrvati ne marajo nacijev
Po poročilih, angleškega radija je 2000 Hrvatov od 6000, kolikor so jih Nemci poslali na rusko bojišče, pobegnili na rusko stran, druge .pa «rO poslali nazaj domov kot "politično nezanesljive." — JIC.
WI KOPRIVSEK ii njegov orkester na ploščato
Terexinka Polka
Na {dan incab—valček Str. M 575 I■ IlVftUESNE UNIVERSITY TAMBURICA — itv. M 571 Za toz. cenik in cene ploSč se obrnite na: JOHN MARSICH Inc. 468 Wert 42nd Stre«*, New York
in popevke ameriake In drugih narodov, toda nobena od njili naesega očka in naše mamice ne bo tako ganila, j in ta tako segla v srce kot naša slovenska pesem, zlasti na<:x>dna. V njej najde ta največ razvedrila, duševnega užitka in utehe. Ob lepo zapeti nart>dni pesmi za-'treipetajo kot speče strune sponami« nekdanjih lepih dni, lepe življenja in upov polne mladosti. Ob taki pesmi pri kozarcn vina in dobri dražbi se pa ti speči spomini zopet oglasijo.
Zato pa, ako sploh more kaj imeti res pravi učinek na našega človeka, v sedanjih težkih časili in razmerah, tedaj jo mora imeti naša narodna pesem,
iRvnko društvo "Slovan* se tega že doLgo zaveda ter zato goji narodno pesem v velik?: meri ter isto nudi svojim po-slutšalicem in to z vidnim uspehom Tega naziranja se bo držal "Slovan" tudi pri svoji pri-rediftV.j prihodnjo nedeljo v Slovenskem nar. donuu v Brook-lvrru. Glavna točka te prireditve bo peivski igrokaz, ki nosi naslov: "Fantje se zbirajo".
Na ta naslov je nanizanih, kot jagode na nit deset pesmi, sko-ro vse narodne. Besedilo vseh se nanaša na čas in okolnosti "iko fantje na vojsko gredo." Med temli- pesmimi so: 1) Fantje se zbirajo; 2.) Dekle* dekle, delaj paselc; 3.) Le sekaj, sekaj sm|rečico; 4.) Dekle, kaj pa tukaj delaš? 5.) Oblaki so rudeči;
6.)	Po polju že rožice cvete jo;
7.)	Ena ptička priletela; 8.) Na straži; 9.) Just before the battle 10.) Slovenski fantje vsi stik) uri.
Svoj koncertni program pa otvjori 'Slovan' & "Star Spangled Banner" ter z mogočno Genbičevo koncertno skladibo "SLovarfcki brod.". Tudi ta skladba je času in razmeram zelo primerua bo brez dvo-
Iz vsega tega je razvidno, da se rojakom v Xe\r Yorku in o-kolici nudi prihodnjo nedeljo posebrto bogat in izreden užitek. <ki ?=e veČ kot izplača, da ga človek vidi in slili. Prijatelji slovenske pesmi, zlasti narodne, jjodo brez dvoma odnesli z tega koncerta lepe in dolgotrajne vtise. Torej na svideoije v Nar. Slov. domu v Brooklvim prihodnjo nedeljo ob 4. popoldne.
GLAS IZ UJETNISKIH TABORIŠČ.
t (JIC.) — Te dni so prispela poročila, ki so bila poslana iz Evrope proti koncu decemhra. Poročila govore o stanju naišaih vojnih ujetnikov v Italiji-. Objavili jih je Mednarodni Rdeči Kigiiž v Ženevi, v svojem služ-•benem, glasilo.
Iz teh poročil je razvidno, da so delegati Mednarodnega Bde-čega KJriža oibiskaLi ujetnJška taborršča, kjer bivajo naši ujeti častniki, podčastniki in vo- i jaki. V glavnem os zaprt i v 10 razniih krajih, med katerVmi je eden v Jiužni Italiji (bJizin NapoKja) dva v zgornjem delu Italije fcbtizu Faenze pri Milanu), sedem pe v severni, oeirto-ma severotvfefaodni Itafejr.
V Južni Italiji je ujetnico taborišče v bližini Averza. V srednji Italiji so blizu nafe^ta mesta Cfertemaiari ore in bHau mesta San Lazaro AB»roni.
Taborišča v srednji Italiji so 'razporejena tako, da je samo eno bilzu naše meje (nedaleč
V naznanje
Pri včerajšnji zahvali društvu sv. Jožefa, štrv. 57 KSKJ. je bilo nehote izpoščeno naslednje :
Društvo sv. Jožefa, se prav iskreno zahvaljuje tudi Mladinskemu Ta.m5m rtteSkemu zboru za sodelovanje, nadalje vsem nažsim malčkom, ki so nastopili na programu, kakor tudi vso pohvalo zasluži naš odlični rojak Mr. Leo Zakrajšek, za kazanje tako krasnih filmskih, slik iz naše zasužnjene domovine. — A. F. Svet.
KLOBUČARJI
iskušeni na hidravHčnem stroju, na moških kkAmkih, dobe delo pri: GOOD VALUE HAT, 19 W. 4th STREET, NEW YORK OITY (5x /
hiiii mi iiiw ii ■ am 11 ni' iiiiiiiiiiiiiiiiiiiwiwi
TO JE
KNJIGA
katero boste
: VESELJEM CITAU
ŽIVI IZVIRI
Spisal IVAX MATtfM
t
Kajlfa Ja rrolerrstao pojta ▼ slovanski književnosti, knj-tl t ajt Je ▼ trinajsto dol«ik poflaTjlh opUaalli trinajst rodot alorenskesa naroda od davnito počatko* * ^»rem slovanstra do danaSoJepi dne. Knjiga je Terno srcalo naSesa il^UenJa In trplje-nja, ln kdor Jo ptebere bo aedeL o SUjveocito toC kot mu man naditl katerokoli oaSe ssodDvinako dela.
IS rOGUVU — «11 STKANI
V PLATNU VEZANO
J2.
UNTED STATES SAVINGS BONPS in STAMPS
"Preriifcok je. Pri na« imamo uebotičnik s 14 nadstropij in mislim, da je za, vsakega človeka dovolj vieok.'* * t »
"In naš subway?" "Vse bi še biV>, ko (bi le pod zemljo ne vozil. Tudi hitrost
in ropot mi ne ugajata.'' • * *
4 4 Aii vam ve&enni Tknes jSquare kaj imponira?"
"Preveč ljudi je tam in pr^ več luči sveti in tako noč ne
pride do veljave.'* • * *
"Kako vam ugajajo naši radio programi?"
4' Preveč postaj imate in človek ne ve, katero bi poslušal Tudi vse preveč reklaane imate na njih iai vaš jaizz je tudi neznosen. ' *
4' Koliko mesečne pristojbine plačate za programe?"
"Pravzaprav nič." • * #
"Kaj mislite o naših policajih?"
"Prenerodni so in tudi premalo galantni."
• • •
4'Kaj mislite o naših tart-vozaičih?"
"Prehitro in premalo pazuo vozijo in premalo manir imajo?"
• » •
"Kaj misiiifee o naših bankah?"
"Preveč denarja imajo in
premalo obresti plačujejo?" » * »
"In kaj je vaše mnenje o naših trgovinah?"
"Preveč vsako-vrstnega, blaga imajo in tako človek ne ve, za kaj bi- se odtočU. Naše dame imajo toliko skušnjav, da je joj."
• * »
"Kaj pa naši krnit" "Predolge programe imajo
in tndi p repo ceni so."
• * *'
"Kakšno mnenje imate o na-,Ai mladini?"
4' Preveč svobode ima in preveč slaščic in pečenke, a premalo discipline in vljudnosti in
tudi premalo — leskovke." • • •
4 4 Kaj mislite o naši vojni
industriji?"
4'Vse prepočasi se vrti njeno kolesje."
« * •
; "Kaj mislite o našem kulturnem življenju."
"'Menda je boljše, da o tem
ne govorim."
• • •
"Ali vam sploh kaj ugaja
pri nas?"
4 4 Hm, hm, ne vem kaj bi rekel.'*
• • *
*4 No, pa vendar, kaj mislite o nažem velemestu v splošnem?" "Norišnica."
—XYZ
"GLAS NARODA" — New fork
WEDNESDAY, APRIL 15,1942
VSTANOVLJEN LETA 1»2
n
Kanadski Vestnik
Poročila is raznih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
I
Kanadski radio o Jugoslaviji
\V. M. Birk, (OBC.) 27. mar-j'
ca. — "Prav kakor sveta deže- trnjovo pot mučeništva in Ča-la Palestina* majhna dežela na sti. Ljudstvo z miadim kra-giaviii cesti rmed dvtima veliki- Ijcti* na rehi se >e Mignilo in ma sosedoma — tako je bila tu- fnglo omahljivo vlado. Nji hodi Jugoslavija. Donava je bila va mesta so sedaj u učena, vata važna cesta iried dvema moč- ,si jiožgane, polja poteptana, in iil ima sosedoma — Avstro-Ogr- jv* .mlar se l>ore še naprej. Slav-wko in Ture i jo. Stkoraj ti^oč let j ni vrhovni poveljnik in vojni je bila ta dežela mejni kanue-n'minister, gene*:al I>raia Mihaj-med k*3čanistvv>in in mohame- lovič ;"e ostal, drugi člani vlade članstvom. Hitlerjev " veliki| in kralj Peter II. so v Lomkrtku. uaičrt'' je bi Ifprodor skozi Bal-'Prebivalstvo je odšlo v gpre, kan \* Irak — toda njegove ra- kjer se bojuje in napada so-Čmne je zmešal čisto nepričako-. vraižnika. izkoriščajoč izkrošivje van oftpofr Jugoslavije— Bo(gu ki si jrh je pridoibilo v svoji bodi hvala. Ofcstfvt generala "slavni zgodovini. Tretjino de-Bonmiela je odšla po -gobe rše žele so rztrgal": iz rok nacijske-jpreden je Hitler mogel zavzet i ga «už n.i-tvn.
Grčijo ali napasti Turčijo. Ta-k)o mni nič dnugoga ni preostalo, kot napasti Rmijo,s kakšnim rezultatom, vam .k znano. Boga hvala!
čeprav so dobro vedeli, kaj jih raika, Jugoslavija ni: hotela po gladki poti. Izbrala si je
J.ugodavi.ia .je krasna, gor-nata pokrajina, kakor Švica.
Njieni prebivalci so vneti ljubitelji s vie bode. Snbi, IB: vat i in
Slovenci so bili trinajst stoletij pod Afcstrijo. Obdržali so svojo kulturo s središčem v dva tf soč let stari Ljubljani. Hlrva-ti eo v srednjem vefcu imeli najpomembnejša razdofoja svoje Zgodovine. Zlasti m.> se odlikovala samoupravna mesta ob dabnatin-sfci obali od 15. do 17. stoletja.	so imeli od 12.
do 13. stoletja močno samostojno krailjestvo, potem pa so bili dlc 19. stoletja pod tumkim jarmom. Ngthoov mesto Beograd je postalo leta 1918 prestolnica Jugoslavije.
Ljudsko glasovanje v Kanadi
Kanadski uraitni krogi cenijo, da bo 27. aprila v plebiscitu glasovalo okoli 7,000,000 kanadskih državljanov. Kot znano, je bilo to ljudsko gl.ikovanje razpisano v namenu, da narod sam odločb- ako je vlada razvwana svoje obljube, da ne bo noben kanadski vojak prisiljen iti v boj izven Kanade. 35 drugimi bel«f dami: kanadska vlada želi vpeljalit obvezno vojaško službo in kanadski vojaki Jxxfo poslani na vse.ko fronto, na katertj je treiba braniti Anglijo..
Po naročilu Jniesa Caston-guaya, načelnika ljubkega gla sovanja, je bdo tiskanih de H milijonov glasovnic. Po volilnih okrajih so bili šesta vije rJ imeniki voViicev. toda iz imeni-fejev bo po mnogih krajih izpu-Sceno kako ime. Ako bo tedaj prišel volit kdo. čegar irr.e ni vpisano v imeniku- mora zanj
Vsi trije imajo veliko število[jft^iti kak drug volilec ee^ar znamenitih pesnikov; njihova }me ^ v imeniku, na kar more
glavna zabava je glasba. V Kanadi je okrog "ln.000 Jugoslovanov. Dr. Alojzij Kunie. Ju-
po rodu, je ustanovil ______ #	_
Slovenci so .se zdrnžiF v njej M mf on i eni orkester v Torontu'biVe 7 seeroamu 6,5B8.888 imen. Teta 1918 in ustanovili državo lin s toni mnogo prispeval fc^ teh pa ^ je volilo samo
voditi. .
(Kako se Knniadčani zanimajo za volitve, je razvidno iz volitev is leta 1940. Tedaj je
si je s 16,000,000 prebivalci.
glasbeni kulturi Kanade.**
Kanadčani naj se preskrbijo s premogom
44Tihe Financial Post" v Ot-~| tawi opozarja prebivalstvo, da plač, bo plačala kanadska via
bo mogoče v avgustu treba precej omejiti porabo premoga, to pa zato, ker je Kanada glede premoga odvisna od Združenih
da. Kanadska vlada bo plačala okoli $250-000 ali 50 centov za vakso tono.
JjetOfc pa se more tudi priča -
držarv, k,jer bo najbrže še to po- kovati, da bo prevoz premioga lot jo vjjoraba pi em^ga zelo o-Juirkgo dražji, kot pa druga le-iwjena, vsled česar se bo mora- ta, kajti prevažale ga bodo vela Kanada tudi omejit L	cinema železnice, ken: je prevoz
■Uradno je btlo naznanjeno, po morju, ki je mnogo cenejšT, da ne bo nilkdo delal proti po-j»ta(vi, ako si napolni i?e tako velike prostore s premogom.
I je t os bo Kanada potrebovala najmanj en rriilijon ton več prcinv>ga iz Združenih držav, kot pa pred dvema letoma. Tudi mehkega premoga je Kanada že lansko leto potrebovala dvaikrat toliko, kot predlansko leto in letos ga bo raibila se v<*c. Zato je treba že sedaj skrbeti za to, da bodo shcamSbe za premog za prihodnjo rfmo fce =edaj napolnjene.
Veridar pa je zelo spodbudno, da tudi Kanada sama prideluje vsalko leto več premoga. Iransko teto ga je pridelala nad 38,000,000 ton, letos ga bo prav ffotk»vo še minogo več. V zimi 1940-W41 je Kanada dobila iz Združenih držav 1,200-000 ton premoga, letos pa bo morala biti zadovol jna, ako ga dobi 500,-000 ton. Ta premog bo poslan v Kanado za isto ceno kbt lansko leto. Vsak po višek cene ki l»i nastal vsled višjih delavskih
zaradi pomanjkanja parnikov. akoro .popolnoma vstavljen.
RUDARSKI NAPREDEK V KANADI.
I*»sedaj največja produkcija raznih rod v Kanadi leta 1941 v vrednosti $270.000,000 bo letos pot»avljena celt v senco, kot je- legislating. province Ontario sporočil ministrski predstdnik Hepburn. Po njegovem zatrdilu bodo pifdelali ntoogjo bakra kraji severno od Ma*&eya ob severnem bregu jezera Ontario, in mangana v bližini Batciiawana zaliva ob jezeru Sarperior..
(Posebno mmogo lignita sedaj pridtihijejo pri Onakawani ob reki \fioose, južno od James zaliva. Iz majhne globočine so od leta 1939 dobHi že 12,000,000 fon 1'gnita. .
ADVERTISE in
"GLAS NARODA"
BONUS ZA SIR IN PRAfilGE
Ministrski predsednik v provinci Ontario je naznanil, da bodo letos tamierji zepet dobivali bonus za «nr in prašiče. Hekt 1 je, da je ta bornih za pno-
vinco dobro investiranje.
Provinca plača dva centa ho-nusa za funt sira, kai znaša $2,088.-473, v-led eegar je pridelek sira v ietu 194" znašal 102,764.800 funtov v primeri z 88,968.000 funtov leta 1940. V januarju je b.l pridelek sira štirikrat tako velik, kot isti sec lansko kto. .
Nad 10O.UGO farme rje v je vložilo prošnjo ra honn* ^L za zaklanega prašiča vrste A in za 50 centov za i-J -to B. Vlada je za bonu* piaeala $900,000.
Vsled plačevanja, bon ti s a .-o farmarji pričeli rediti pTašiee v veliko večjem številu kot pa doslej. Z otirom na t-- povečanje je kanadska vlada rudi skrbela, da je prrhajalo dovoJj krme iz zapada na vzhodno kraje.
KANADSKA ŽELEZNICA KAŽE DOBIČEK.
Henii^kaning and Northern O nit arm železnica, ki je državna last, je imela v poslovnem letu. ki je bilo koitf-ano 3L maja 1941, $1,316,471 dobička v iprimeri z dobičkom $161,751 prejšnjega leta.
tAfmiptrski predisednik Hep-bnm je rekelt da iz državne bla-gajne ni železnica dobila nobena podpore, temveč se je vzdrževala sama rn je že celo napravila lep dobiček.
4,f>r2.531.
Kanadski volile i. ki bledo za ali pa "ne", napravili ssnanienje "x'f, morajo imeti naslednje lastnosti r
1. Mora biti «tar 21 let.
i2. ^Cora brti an;cieSki državljan po rojstni ali narodnosti.
3. Je moral živeti v Kanadi
12 mesecev pred volihifen dnem.
14. Je rrloral stalno živeti v vo-Hbiem okraju od 30. marca 1912.
V splciŠnem je določba, da rvsaikdo s takimi lastnostmi od da svogo glasovnico. Toda je 12 iajjem.
oninri, ki jim ni dovoljeno volitfc, ko sodniki, ki jžh imenuje governor, Rskiml in Indijanci, ki žive v rezervacijah in ki nfco bili v armadi v prv? svetovni vojni ali pa v sedanji.
Označba "Indijanec" pomeni vsalkega polnoikrvnega ali samo krvno mešanega Indijanca, ki doWva podporo od vlade.
Kazmjemei, slabloumjii ali vsi, ki so po kanadski dbrarrubni po stavi v kaamilnici na dan volitev.
Japond!-, razun okoli 40, ki so .služili v kanadski armadi tefcorrt zadnje sve.tjcfvne vojne, ne morejo voliti po kanadski postavi. •
Niadalje postava odreka pra-vieo voliti osebam, ki izhajajo bj plemena, s katerim je Kanada v vojni in niso v kanadski armadi.
Voliti tudi ni dovoljeno onim ki Ao htcteli biti rešeni vojaške luzbe zaft adl kake vere. ki pre-povrdnjejo nositi orožje, in kdor po postavi tudi ne more voliti pri pravi ncialnih volit-vato.
Tudi osebe v državnih ali krm jeW^h pirotnišnicah ne morejo voliti, ako jim ni dovoljen no voliti pri proviMcijalnih vo-Htxnh. .
Prememba y delavski kompenzaciji
V l^rislatnri province Ontario je bila predložena predloga, ki je bolj namenjena razložiti in pojasnil kot pa spremeniti obstoječo postavo o delavski komjjxrrzac i j i — Worinnew *
ANGLEŽI ZAHTEVAJO DRUGO VOJNO FRONTO
ComgjenBation Act.
Predlog nima namena preminiti načina, kako se izvršuje tozadevna postava, pač pa lozni načini, ki so se .tekom let-raaa'i-K in so takorekofi prešli v po-stavo.
{Poglavitna premenriba se zahteva glede prevoza kakega mrliča na veliko raadaljo. Večja preroemiba pa se zahteva glede določbe, ki je v veljavi že od leta 1915 in se tiče odSkocfeai-ne za defao, toda le delno ohromelost.
Uretja prememba pa je gle-dfc tako imenovane rudarske je-itteke in navadne jetike. Pti
-SPANISH in M LESSONS" — iUn* v 29-tih nslocBk. — gUika slovnic*. — Spisal io k R L* Cortina.
Ta knjiga j« popoln* In P«v a« pri-krajšuna. Od prve do znduje strani Je j« popolnoma ista, kot jo Je pisatelj napisal in kot j« bUa prv otno izdana. m viitfo ceoD. Cena Je *ato nizka, ker
u« se porabile prvotne tiskarske forme, in ker Je pisatelj »prejel nižjo ceno.
Fo tej priprosti stopnjevalni metodi vam Corinta pomaga, da se lahko na-nSte Španščine.
Jo praktično učenje ima kur najmanj nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter ru ud brati, .govoriti In ra. zumeti špansko.
Corintovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji, Sole, poslaništva in ekaportne tvrrtke po celem sveta. Je praktično, pri prost o in uspešno.
Prodanih je bilo 2e nad 2.000,0» Cortinoeib knjig.
Če vas ta knjiga zanimiva. Jo lahko naročite pri
KNJIGARNI SLOVENK; Ptr»USH-ING pOMPANT, 216 West 18th Street, Nw York, N. Y. — C«na je aamo
tem gre v prvi vrsti za bo£n>-ke za jetiko, pri katerih se nahajajo baeili jetike v slini, tako da bolnik iz zdrav* t v enih o* z hov ne sme ve5 opravljat? ffvoje^a dela. .
ČEBELE MESTO SLADKORJA.
po-
D.
m
"Boljši sem kot ti,
in to ti tudi dokažem!''
HAŠE zaničevanje do Japoaeer naa je spravilo t vehko sitnost. ZarrzeH so se, (hi izrrše določeno delo in do sedaj so napravili vse po načrtu. Sedanje njihovo prizadevanje je obrnjeno v to, da vsak mož na bojnem polju, v mornarici, v zračni sili« stori kar največ po svoji zmožnosti in da VSAK CIVILIST, DOMA DO 8KBAJNE MEJE POMAGA ONIM NA FRONTI.
Ali je Japonec boljii, ko si ti? AH morejo delati načrte, pridelovati z večjo odločnostjo in večjim uspehom kot pa Kanadčani?
Edino njihovo upanje na uspeh je v '"blitz-kriegu." In "blitzkrieg" pomeni bojevati se, kot bi morala biti vojna končana v šestih mesecih. Od nas je odvisno, da jih premagamo v njihovi lastni borbi. In na ta način moremo to doseči— pripravimo se na dolgo vojno, in delajmo, kot bi MORALO vse biti končano v šestih mesecih.
J U N A Ž KI MOŽJE N E SMEJO UMRETI KER SEM JA2 OMAHOVAL
To poslanico je izdal Department of Munitloa* and Supylj for Canada.
Pred nekaj dnevi se je na Trafalgar trgu v Londonu zbralo nad 30,000 ljodi in so po^tnša-li liberalnega poslanca Thomasa L. Horabina, ki) je v svojem govoru zahteval, da Anglija s svojimi zaveznicami odpre novo vojno fronto.
Rojaka prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da ae poslnfojtjo — CfNJTEl) STATES
oziroma CANADIAN POSTAL MOKBY ORDER, ako je vam le prlroina
Najlažje je premagati manjkanje .sladkorja s tem, da ei vsakdo nabavi čebele. Med je mogoče vživaft. kot oaravno hrano ravno tako pa tadi za oslajanje raznih jedil. Poleg tega pa \V>ja3ka industrija potrebuje mnogo voska, ki ga pole« medu pridelujejo čebele.
Kot <pravl C. B. Gooderham, ravnatelj državne farms za čebele v Ottawi, je najbolj priporočljivo pričeti z 2 funta težkim zavOtkom čebel. .
IČebele bodo v zavitkih pričeli razpošiljati zadnje dneve aprila in prve dni maja. Čebele prihajajo iz junih držav in proti koncu marca je mogoče že pričeti z če/bel o rejo po obrežnih krajih Britske Colnmbije.
Pojasnila glede pošiljanja in dobave čebel je mogoče dobiti v vsaki bantki in za eno pošilja-tev čebel je treba plačati vojni davek 10 odstotkov vredrtopff*, predno carinski urad izroči zavitek.
Uwpeh v čebeloreji je odvisen od časa. kdaj poidejo čebele, od ravnanja ž njimi in od vremena. .
državah je prihajal iz Daljnega Iztotka. Večrja del je prihajal iz Malaje in Nizo&eirtske Vzbjodne Indije in vsakdo zna, kaj se je Bgodilo v Mala ji in Nizozemski Vzhodni Ind?ji. Japeioci so tam. .
iZato nikomur n~ dovoljeno kmpovati nove obroče za oibi-čajno miiV>vno vozarenje. Celo graitij ki se rabi za popravljanje starih obroeev je skrbno raci joniran in smo prenehali iz-deknranje dolge vrste produktov, za kartere je gum i j potreben in smo omk>jili izdelovanje še daljše vrste produktov.
»Vlada Združenih držav je znala, da Japonci utegnejo slediti Nemčiji, in It ali,ji v blazni nakani pri^vojevarrja sveta, in zato si je »v dnevih pared Pearl Harbor nakopičila zaloge novega giaraja. Vendarle zaloera ne znaša mnogo več kot količine gpmija, kakonsne so za čs&a mira vporabljali motoristi, tovorni avtomobili in druge ma-^ovne svnhe vsakih 12 mesecev — približno 600-000 ton.
ISedaj pazimo na to, da ta zaloga gumija traja čim dalje mogoče in da se rabi le za stvari, ki so nujno potrebne za zmago v tej vojni. Tudi' izdelujemo toliko umetnega gumija, kolikor moremo, katero snov nalivamo sintetični gumi j, ki se iz-dekije iz petroleja. Gradimo nove tovarne za izdelovanje tega sintetičnega grrmija in po preteku enega leta, več ali ■inlanj ga bomo imeli precej.
GUMIJ.
Ameriška civilizacija se premika na kolesih in večinoma ta (kolesa raibijo gumijeve obroče. Vojna za svobodo je tudi vojna koles, Vojna koles z gumije-Sčroi obroči na borilnih vozovih in vojaških kamjonili in pristajalnih opremah vojaških letal. Onmij se rabi tudi za kolesje mo*go&tfh tankov in za prevla-■čenjo gasoIinfiQdb tanikov boril-11 n2i letal, da jih krogije zlahka ' ne prebkxlejo
Združene države potrebujejo sedaj več gumija, kot kdaj poprej. Potrebujejo grami j, ali dobivati ga ne morejo. Pred vojno -^eč kot 90 odstotkov vsega gmnija, ki es rabi v Zdr.
^Etmiga stvar, za kar se prizadevamo, je pomagati latin&ko-ameriakini deželam, da posvečajo pridelovanje narafvnega gumija in odposlali smo učenjake in izvedence v Južno Ainer&o, da pomagajo v postaviti gumijevo indiu»trijo v Zapadni He-aibferi. Gumijeva drevesa rastejo najboljše v pasu, k"r se razteza 15 do 16 stopinji širine ob dbeh Ktranech ekvatorja.
iMonda pa nas največji vir gnnija je ravno sedaj takozva-ni "reclaimed rubber/' To je gmrtij iz tiikaj^njih smetišč odpadkov — starih gumijevih obroeev, gumfoevilh čevljev, obnošenih gumijevih rokavic in tisočih drugih predmetov, napravljenih iz gymdja, ki niso več za rabo. Poslan nazaj v tovarno in pomešan z nekim odstotkom novega gunrrja, se ta frekia&niraoi materij al more vporabljati večinoma za iste svrhe, za katere se novi gumij vporabilja. Izdelujemo -ga sedaj v razmerju več kot 300,000 ton na leto, ako moremo vee stari gn*n,ij spraviti nazaj v re-klamacij^ke tcrrame. MI si lahko pomagamo pri tem, da na-twTamo stari guraij in ga prodamo pri najbližjem prekupo-vakm odpadkov.
Skoraj tret jina gmraja- ki se rabi za Vojaške svnhe. se more pridobivati iz gnmijevih odpad kov. Na primer vojaški raincoat lv 7>otrelK>val priWi^no tri četrtine fnnta gnmijevib odpadkov.
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes gf Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo ^^ ^
t^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 «trani"^aSi
Recepti so napisani v angleškem jtsikn; ponekod pa so1 tudi t jexilra naroda, U mu je kaka jed poortso v navadil h
Ta knjiga je nekaj posebnega sa ona, ki sa zanimajo sa < ■ kuhanje in se hočejo ▼ njem čimbolj lsvefbail in i izpopolniti.	, ij
^^^^^^-^^•^NaroČite pri ^T^TT^^T^rž'
KMSLOVEMC pubushbsg CO.
216 Wert 18th Street	; Hav York, K. Y.
"CESS N 1 B O D A" «£ New Tort
WEDNESDAY, APRIL 15,1942
vstanovljen leta ims
Slovenci na Gorenjskem pod Hitlerjem
(Izviraio poročilo iz Slovenijo.) (Nadaljevanje.)
"H'utiJa win se brez \\sake krhale- saj nisem ničesar stoli la, kar bi. nm^lo napotLti revolucijski tribunal, da bi nasitopil : i or i meni. Sicer sem se tudi zatelkla k znani rodbini. Toda vHikor -^e zdi, je nektjo iiadal ntoje bivališče. Poglavar dotienK1 rodbine, gospod Ilinrtar, se naliaja med onimi, ki so jih obesili." • Po teh besedah jo je zopet Obšla groza.	*
WolikeTistemorv obraz se je zniiačil. ''Tolovaja bi moral ustreliti. Toda bal sem se, da bi vas ne mogel resiiti, ker i)i kiontuni-ti na nas streljali."
*' Bolje je bilo tako, gospod grof."
Toni ji je ponudil iše en kozairec vina. Se^la je po njean 5n izpila. Vrnila je koZarec »trežaju in vprašala: :
"Kako ste dobili. go>-pod grof, orni vladni ukaz! Bree onega ukaza bi se Szanluelv ne bil uklonil."
"V Pešti se dobi za denar vse. SJ .-vjef^ka repubkika je <ank> pofrvora države. Njena vlada je izrazita zločinca organizacija. Člani vlade .-o tatovi, krvoloki, pohotneži, ki iz »abljajo svojo moč samo v oeebne naaniene. Pri tem imajo čut, da sode na -sodu sni mik a in se sami čudijo, da že niso zdavnaj zleteli v zrak. Zavedajo se, da so že šteti dnevi njihovega gospodstrva."
"Vi ste kljubovali n varnosti, ne da bi bil spoznani. Ako bi vas bila sodrga s^casnala, bi vas bila umorila."
G;of Wolkemstein se je otožno nasmehnil:
"'IS'tar sem že,'barone »a, par lat, ki jih imam še pred seboj, ii»o ne delajo previdnega. Prt pravi jen sem vsak dan. da se poslovim («1 življenja."
**Kakršne vzroike imate, da Dolžnost plemstva je, da >e bori za nač lo zakonitosti proti revoluciji."
"Madžarsko pleuilstvo .(•• zapustilo svojega kralja. S tem si je izreklo svojo smrtno obsodbo. Samo tam je obstoj plemstva uprareflčen, kjer sty. j i kakor skala za vladanjem, pripravljeno se boriti za krono in zanjo iranreti,"
"Vi ste zares pravi vitez." ja vzkliknila ofočudovaje ba-ronesa. Medtem se je avto v največji brzini približal dolini" reke Ti-e. Ko je dospel v nižino, je zmanjkal svojo brzino. Na ol«orju so se pojavile slamnate strehe vasi. gredi m«cd njimi zvk ni k. Pred vasjo so stali vozovi in konji. Po šotorih in okrog po kočah je bilo nastanjeno vojaštvo. Preko ceste je bil položen dolgdi og, ki .p prisilil avto, da se ustavi. Straža je čuvala barijero. Poveljujoči oficir s sc/,3iskhn perestm na kap: j;. pristopil k aivtomiobMu. Kratflco in vljudno je vprašal:
"Kam/ hočete, gospoda?"
"Jaz sem grof Wolkenstein in imam sporočiti nujne vesti njegovi ekscellenci podadnriralu Horthvju".
"Obžalujem," je pripominil častnik. "Ne morem vam dovoliti prehoda, gospod grof. Moram preje vprašati vrhovno povel jsitvo."
(Iz radovljiškega okraja so odpeljali v St. V d in pozneje v Snbijo, naslednje Slovence. Prva številka v oklepaju pomeni ženo, druga pa število otrok.
Aljaž, delavec (1—t.) Avguštin, trgovski pomočnik. Av-šeuek Janko, tovarniški deln-vec in posestnik (1-r-l.) Bokal Ana. posestniea z enim otrokom. Balch Franc, posestnik (1—1.) Brankorvič, oskrbnik planinske koče na Rožici z ženo. Božič Jože, st. tovarniški delovodja (1—1). Božič Alojzij, tovarniški delovodja (1—2. Bogataj Anton, dela vet. (1—i) Bavdelc Viktor, žel. uradnik (1—1). Buh Anton. tov. uradnik (1—2). Balen Jože, posestnik in trgovec (1—2). i?!tram Prane polj. nadzornik z ženo. Bertionecelj Ela, vrtnai tea z ma terjo. Bertoneelj Janez. tov. delavec z ženo. Cerar Drage tehnični uradnik (I—1). Čuden Anton, upokojenec (l—I). Oe ne Janez, trgovee z očetom in ženo. CVrnut Milica, učiteljiy ea. Ferjan Ivana, otr. vrtn rica. Ferjan Fanica, uradni z otrokom. Ing. Gostisa Danilo
tov. delavec (l—1). Paglaiu-zi Istok, tov. uradnik z ženo. Poljšak Marija, posestniea in delavka z 2 otrokoma. Pikon Miha, tov. delavec (1—3j. Potrto Ivan. obč. uradnik (l—2.) Potočnik Oto, tov. delavec (I 2.) Pavlic, carinski upravnik (družino ima v Zagrebu). Peiiko, učitelj"ca meš". šole. Po-har Ivan, tov. uradnik (l—2.) Plajh August, tov delavec z ženo. Peternolj Marija, učiteljica mešč. šole. Pristov Mir, u-radnkk .(družinio ima v Srbiji). Božič Leopold ,tov. uradnik. Ravhekar Avgust, tov. delavec in pa^estn'k (1—2). fiavhik Jože. kaplan. Sever Melanija
V tem času narodne »ti-<ke potrebuje naša domovina vato pomoč. Kupujte redno United States Savings Bonds in Stamps.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
Pavlič Franc, delavec z materjo ženo in otroci. Gorjnp Terezia. Laharnar Ivan, šolski upravitelj (1—6). Podobnik Anton, •tov. delavec z ženo. Petrič Gabriel, župnik s kuharico. Ra zinger Valentfn, šolski upravi-tel j (1—3). |
Močnik Jože, ka-učiteljica mešč. šole. Stearu M., j plan. Praprotnik, tov. delavec tehn. uradnik (1—1). Savin- BI. flbbrava. Polak Viktor, de-
na- V—
i ca--ve
šek Stanko, dentist (1—2). Smole Oton. tov. nradnik. IV. Stanovnik Aleš, odvetnik (družino ima v Ljubljani.) Širok Anton, delavec, ft tebi n Mrko. tov. uradnik (1—1). Dr. ftpi-car Bojan (ženo ima v Ljublja ■4)- ftp i car Mtilan. uradnik (1 V—3). Dr. fttemrnihar Ivo, od-etnik (1—1). Tufekčič Adolf
e izpostavljate nevarnosti! tehn. uradnik (1-1). O.-rnp
~	" -1—----♦ = Anton, žel. uradnik z ženo. Go-
rnp Stane, uradnik. Gorup Albert ,tov. delavec Ga*er Silvester, lov. uraduik. Gospodari/' Jakob, ravnatelj iru^č. šole (1—2). Gm-ekar Leopold, kaplan. Globo oni k Fra p«', tov. delavec. Itumer Lcvro, tov, uradnik (1—1). Janhubia St. Jarc Minko z ženo. Krasna Fr župnik pri Sv. Križu. Korošec Vda, tov. uradnica. Kovači? Miihael, trgovec (1—2.'» Kri stan Cvetko trg. poslovodja (1 —1.) Klavora Franc, učitelj jaošč. šole (1—1.) Kčgovšek Jernej, tov. delavec (1—1.) Kavčič Jože, obč. nameščenec (1—2.) Korene Ai.ton. s taščo in ženo z 2 otrokomr.. Kovčič. tov. delavec (1—1.) Krašovec AVolikenstein j mimo odgovoi il:	Polde, toiv. dela ver. Kodrich
"Nič ne de, g spod nadporočnik. V vozu se prav dobro J Maks. Čevljarski mo jster z že-j k h-u tirno in lahko mimo počakamo na odgovor. Samo eno I^evstik Aoljzii. tov. dela vprašanje še intern: "Ali 3» nahaja baroin Koveszhaza v sprem-fV(ic- Lavšegar Rado, tov. de -tvu njegove etaseeHenice?*'	jlavec z mateijo (1—Z.) Mar-
"Ztli so mi, da sem že cul to in*>. Na morem pa dati toč-t^izeti Marija, učiteljica. Mar nega pojasnila."	|kelj Rudolf, tov. delavec z že-
"F3 i bi vam zelo hvaležen, gospjed nadporočnik, ako vpra- no- ^trak, p^tri"* uradnik. iMo-šate po baronu in ako je tam, rmu sporočite, da sem privedel rič Fr., posestnik in traovec 1
lav^c. Udovič Ana. Dodič Janez, učitelj. Slivnik Jakob, posestnik. Sitar Peter, trgovec Misveilt, poslovodja z ženo. — fSkupaj 38 oseb.
Iz Bohinjska Scfduja v a«: Bulovec Marija, učiteljca. Golf Anton, župufk. Dodlo Ajiton župnik Kopri\mi«k. Jazbar Štefanija, učiteljica. Stara fužina.
SLOVENSKE PESMI Zbirk* • narodnih peoil Izdala Glasbena Matiea t Clevdandu.
Cena —
Emil Adanto-—lt JUGOSLOVANSKIH NAKODMll PESMI »a mom
.....•.»•»*«••••«• M&
Sest narodnih pesmi
Ud iber .............
Sest narodnih pesmi
ftani «b«r .............
KERDO JUVANEC:
Zjutraj......................3«
Slovanaka ......... ........-•M
PKIEK JEREB: Pelin roSa; VASILIJ MIRE: Pod okolja.........M
ZOR KO PRELOVEO:
Le eokrat lie Slava dela .

tov. uradnik	p«"' Makse Anna." Župan Valentin
—1) in materjo. Mfikolavčič Anton, trafikant ((i—2). Dr.
seboj njegovo hčerko, baron<e«o Arariko." Balkone*a ee .je nagnila iz voza in prosila: "Pov .'rte mojemu očetu, da me je gu. f rešil iz rok kr\*ni- Obersnel i>raks, prokurist. z že-ka Szamuelvja."	|uo. Ocepefk Kari. gostilničar v
Poklical je podčastnika, mu ,na rekov al poročilo in ga poslal Hntšici (1—2.) Ogrir. Rudolf, k vrhovnemoi poveljniku Ko je -*el odišel, se je nadporočni k vrnil k vozu, da bi delal grofu in baronesi družbo. .
''llovolite, da se predstavim: nad}>oročnik Aleksander IIeg> esfalva. Zelo sr.ieon l>ont. ako mi dovolite, da vam lahko postrežem s kakšnim okrepčilom."
r "Hvala, .gospo«! nadporočnik-" se je vljudno zfihvalil grof "\VoHkemstein. "Zelo ljubezni vi ste, toda vojaki niso navadn<o posebno dobro prenkrbljeni z žkvili. Jfuz imam bogato zalogo in vas vljudno vabim, da se prisedete k nami in malo ptigriz-it te." . Toni je opravil svoj posel. PoBcižil je na nii^ioo gnjat v aspikn, emerital^ki sir, tonino v olju, mrzlo svinjsko pečenko-ka-ndirano sadje, vse v toliki mlnožiini, da bi zadoestcA'alo za pet, šest oseb.
rastni k se ni' miogel dovK-lj naemliti. iTako dobrih stvari že dolgo ni jedel. Ko je Toni odtnlašil še steklenico vina, je nadporočnik veselo priponunil:
"Res šteti se moram za srečnega, da sem baš danes prišel ua stražo. Tako okusno jesti v tako izbrani družbi je za nas v sedanjih časih v resnici izreden užitek.'*
AVilkeoistein se je zasmejal in dvignil svojo ča$o. Trčili so lin se se prijetno zabavali, dokler se ni vrnil podčastnk, ki je nadporočnik poslal k vrhovni komandi. Vrnil ?e je v <preir«stvu dveh častnikov in gospoda v c*Mvilu_ Ko jih je ha- * ronesa opazila, se je dvignila s sedeža in od radosti zavniskala:
"Papa, dragi papa!" Goap| d v civilu je pritekel k vozu. objel baroneso in jo pritisnil na svoja pnsa .
"Aranka, moja draga In-eika!" je v prekipcvajoSi radosti klical ter jo poljuboval na čelo in lica. Konično jo je d vignil z voza in jo postavil na tla, dtortono, kalkor bi bila porcelanasta punčka. "llh'Rla Bogu; da te zopet imlam, mloja sladka punčka. Tako sem bil v skrbeh za te!M
"Samo temu gospodu, grofu WoUkenlsteinu, se imaš zahvaliti, da me vidiš Še živo. Obefiiti so me hoteli.'
V spominu na strašsm dogodek se je stregla na vsem telesu. Oče jo sprva obledel in zajecljal:	'
"'Tebe, lrtojo ljubljenko, -so hoteli umoriti f" *
Janko. tov. uradnik. Vari. tov. delovodja z ženo. Vovk Pero. tov. dolovodja. Vagaja Marija, učit^ljca z otrokom. Vole JViže, car. uradnikk (1—3). Visiter Viktor, tov. delavec (1 —3). Zupan Ivan, vlakovodja (1—3). Žigama Franc, tov. u-radnik. Zmitek Ferd. žel. n-uradnik (1—«1). Arcon Srečko z ženo. Aintonič Anton. (1—1). PetroVčič Srečko, tehn. uradnik (l1—1). C'emivec Sergej telm. uradnik z ženo. — Skupaj 231 oseb. .
ftz Rateč: žirpn k Ouderman in njegova kuharica.
Iz Kranjske gore: Dr. Bre-gar Stanko, sodni predstojnik. Cink Kari, žtvrmik. Toman kaplan. Kavčič, postajali načelnik (1—2). Kavčičeva mati. Župnikova sestrična Johanna in dekla. Knan" Anton, šolski upravnik (1—1). Knap ml. (1 —1). Petrove- žaerar (1—1).
(Razen tesra sta bila v policijskih zaporih v Celovcu vpoko-ieni kapetan Ferjanči? Avarust in rez. *!et. kanetan Lavtižar Joža J Dr. Penka so odpeljali Italijani.
(Iz Dorvja in Moj tirane: Ba-jič Rezina, žena CTaovarja z 3 otiVlki. Petemel Aleksander.
Iz Gorja: Pečar Ivan, (1—2).
Prane VVnturlnl—SEST MEŠANIH
in moSkih zborov ......
UR. VOLABlC: Rožmarin; JOB. PAVClO: Potrkan plot ......M
IZ STARE ZALOGE pa ima mo 4e naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
AaMrttka tlovenaka Ura. (Halmr) J«
Orlovske blame (Vodoplvee)---M
Slovenski akordi, tt aetonlk bi
mo&klh iborov (Kari Ada»M) ■«
Trije aseiani ibort (Glasbena Matica) _____________________
V pepeln^nl no£l, kantata aa aola, ■bor In orkester, (Saltnerl.... M
Mladini, peaatl sa nladioo • klavir-Jew (E. Adaadt) __________ M
Kerdo Jttvai
Ti. mladih let.
Peter Jereb—OSEM ZBOROV (sao-ftkl m nwtenll .... -........
Nato pa ga je obvladala jeza in ogorčenje, kateri je dajal izraza v kopi najfcrepfloejših nladžarMkih kletvic in psovk.
Wolkenistein je sme hI.pile opazoval ta prlizor. Nato se je obrnil k barone«, rekoč:
X-
(Nadaljevanje.)
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JSfci J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki , . . Posluje že 48. leto Članstvo 37.800	Premoženje $5,000,000
SGLVENTNOST K. S. K. JEDXOTE ZNAŠA 127.24%
če boteS dobro sebi ln svojim dragim, zavaruj se pri najbolj&i. pošteni In nadsolvenlni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer so lahko savarnje* ta smrtni ne, Tazne poškodbe, operacije, proti bolezni in oneaspcloofL
K. S. K. JEDNOTA sprejema mo£ke in ienske od 16. do 99. leto; otroke pa takoj po rojstva in do 1C. leto pod svojo okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od S250.M do $5,000.0«.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov ln sirot. Ce io nisi član ali Članica te mogotec ln bogate katoliške podporne organizacije, potrudi ae in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse drage podrobnosti se obrnite na uradnike ln uradnice krajevnih k. S. k. Jed note, ali pa na:
O L A V K I
351-353 No. Chicago Street,
URAD
Joliet, Illinois
Moški zbori
OSKAA DEV:
Barfiloa: OJ. iooj ioeel ,e iov; Kam nI, fantje, drov v »as po}-
d«mo ......................
OSKAR DEV:
prečno, ljubca moja; Ko frtlCi-ea na tu}e gre; Soči; MoJ o«ka ma konjička dva; Dobit sem |d-Hoiv; Hlofo; Je rpllinlla la« 40
EMIL ADAMI0:
Umira devojka (tM>lrkranJ«ks.. ZO
Vso noC prt potocl ...........JCt
JorJera ......................JB
Hodi Micka domo; Raj drugega hočem; Zdrarlca ........i*
VASILIJ MIRK In A. GROBUINO: VetrM: P« gradlal ..........JO
66
XI« WB8T IStb STREET
in Rožena, weitelja z 1 otrokom. — Skrnpaj 8 oseb.
Iz Boh. B Lstrice: Grbee. žel. uradnik (1—2). HabLe Anton (1—1). Leveč, uoi tel jica, Majcen, učiteljica. Nomenj, šolnki upravnik (1—2). Neki žel. u-radnik. Sknloničič, ban. uradnik (iMl). — Skupaj 17 o«,h.
Iz Bleda: Cerne Anton, avija-tičar. Repe Sla\-ko. trgovec (12). Paogerc Mrhael, trgovec (1—6). Zabret Franc, župnik. Soukal Fransc, kaplan. Valu^-nik Pavel, vpok. železničar z ženo. Korošec Kat", ^stilni-čaika. Peraus Leopold, gostilničar (1—3). Kapeianovie Silva. Svetina A/v-gust, kinoope-rator (1—2). Skumavc Anton, poslovodja (1—2). Gradnik vpok. uradnik (—1). Vrhunc .Toin nje>gov brat. Vrhnnc, postni upravitelj na Bledu (1
—D. H
Iz Ribnega: Kramer, župnik.
(fa Lesce: Cunja, ravnatelj * 'Verige*' z materjo (1—2) Komrpare. obe. tajnik (1—1). Knez, šolski upravitelj (1—1). Rutar, učitelj (1—2). — Skupaj 15 osob.
Hiz Be<run.ie: iMiežek Franc, go-stiki'flear, (1—2). Starič. tov. delavec z ženo. — Skopaj 6 o-feb..
tPole^- tega. so pripeljali na Koroško v policijske zapore Grča. rja Matevža in Grča rja Avgfuf>ta, oba iz Dfeslovc, ter Perkoviča Franca z Breznice.
Iz Karane gorice: Žagar Ivan šolski upravitelj (1—2). Ru-kan Franc, posnstnik Sp, Lipni-ca (1—2). — »kupaj 8 oseb. INdiana:
Iz Kirone: Smitek. učitelj. indianapoUs:
ilz Radovljice: Dr. Močnik,!Illinois: sodni predstojnik z ženo. Hro-1 Chlcaio> J" B"eik vat Ludrvik, pletar s tažčo (1— 5). Kimstelj Jože kaplan. Fa-tur Jakob, dekan z nečakinjo. Resman Frana župan (1—2). Pavlošič ^farija, učiteljica in Regina, upiokojena uradnica. _Zopano Apolonija, učiteljica. Novak Janko, tovarnar. Strniša Marijan, orož. podporočnik. Pavlin Fr., učitelj. iPun-tar Viljeari učitelj. Kobentar Anton, motel j (1—1). Pere Fr. pek (H—1). Zidar Miljutin, postni uradnik (1—1). Pavšek Anton, polatni upravnik (1—3). HamzelvBlkv, uslužbenec na arla-varstvu. Jeglič Ataalija, Leo-poldna in Albina. Skrt Anton, vjpok. železničar (1—3). Bom-nik Ivan, ulpok. oroznl'k (1—1). T>r. Vrečar Ivan, okrajni glavar (1—2). Kozamemik, fin. stražnik (1—). Trojer Srečko, fin. stražnik (1—6). Kocevar Alojzij. Remec Franc, lesni in-drustrijalec (I—2). Dva Remče-va hlapca. Al&man Jožev. iDež-man Marija, posestniea e peti-mli otrod«. Grilc Franc (1—1). Pogačarjevi k Predtrga. Ros
Dre pesmi, (Prelovee) zbor In solo __________
Naši himni, dvoglasno---------
Corsid odmevi. <l*barnar). irezek, moški
U.
M
JO
ZA TA3IBURICB:
VA GORENJSKEM JE FLETNO, podpoari slovenskih narodnih pesmi za taruburice, zložil Mar ko Bajnk...............75
J«
Slovenske narodne
raštd zbor (Bajuk) _:------
Rom šel na planlnee, (Bajnk). podpori ..................... ...........
ZA CITRE:
Podnk za dtre. (Koieljskl)
za klavir:
* zvezki —
Buri pridejo. — Koračnica —-
FANTJE NA VASI. 18 namdnlb m moAkl mbnr. a ril PrecelJ.. M
Nsrotilo pafiljlte na:
Glas Naroda
99
NEW YORK. N. V.
i VA2NO ZA NAROČNIKE
Poleg naslon Je razvidno do kdaj Imate plaCano naročnino. Prva iterllka pomeni mesec, druga dan In iretja pa le«u. Da nam prihranite nepotrebnega dela ln stroškov, Vre prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pofiljlte naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte naftemn zastopniac v Vašem kraja ali pa kaieremn imel sastopulkov. kojlti Imena so tiskana a debelimi črkami, ker so opravičeni obiskati tu>u druse naselbine, kjer Jo kaj naših rojakov na— Ijenlb. ZaatopoLk bo Vam izročil potrdilo aa plačano naročnino.
CJLLlFOliN 1A: ■
San 1'ranclseo. Jacob Lsnfeli
OLORAJJO: Pueblo, Peter Cullg. Waiaeubnrs, šft. J. Bajab
Frank ZupančlO
Oleern, J. Fabian i Chicago. OSoora
ln lUlaola) Jollet, Jennie Bamblcb Lm ttalle. J. S pel teb
Mascoutah, Martin Dolenc
North Chicago in Waukegaa,
VMOplTM
If ARI LAND:
RltamUler, Fr. MICHIQAN: Detroit. L. 4INNB80TA: Chl«bolm, J. Lukanlcb Bly, Jos. J. Peohel ■velech, Lonls OouAa Gilbert, Louis Vessel Hlbblng. John Hov«s MONTANA: Roundup, M. U. Panlaa Washoe. L. Champa
4IBBASKA: Omaha, P. nw XORK: Brooklyn, Gowanda. Karl Little Falls. Worcester, Peter Rode ffllO:
Cleveland, Anton Bobek.
linger. Jacob Reanlk. Job- 8iapnla Qlrard, An ton Nagode Ijorain, Louis Balant. John KumJe Toongatown, Anton KikaU
OREGON:
Oregon City. J. KoMar
PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevntkar Cooemangb. J. Brezovee Coverdale ln okolica, Jos. Ps'.ernel Kxport, Louis Supančii Farrell, Jerry Okorn ; Forest City, Math Ramto Fr. Blodnlkar Greensbnrg, frank Novak Homer City. Fr. Ferenchsk
Imperial, Vence Palcich
Johnstown, John Polaati Enyn, Ant. Taofcij Loaerne. Frank Batlock Hid way. Jo«* 2nst Pittsburgh in okolica, Philip Pr*r»r Steelton, A. Bren Turtle Creek. Fr. Sehifrar West Newton, Jo^^b Jovaa
WISCONSIN. Milwaukee, West Allls, Fr, Skok Sheboygan,
WYOMING: Rock Springs. Louis Diamond vUle, Joe RoU«0
Tank zastopnik late potrdilo sa sve Ja prejel.
r<wi«vi «01 an «t«an>'
Edvard, davlcni slu^a, (1—5). Gtovič Marko, pisamonoša (1—1 Miiklavčfč Miarijan, tov. uradnik. Dr. Triller Mirko, odvetnik (1—1). EBrovatin Miiko z
ženo. Jese Pavel davčni uradnik. Soba Jože, vojaški referent z ženo. — Skuf>aij 107 o?eb.
(Nadaljevanje prihodnjič.)
«