Stev. 275. Posamezna Številka stane 1 Din. V Lfa^fanl, v sre^s dne 5. decemura 1923. Leio LL NaroCnlna za državo SHS: do preklica: •) po pošti mesečno Oia 14 b, dostavljen j na dom mesečno...... 12 za Inozemstvo: mesečno .,.,,.. Oin 23 s Sobotna Izdaja: = T Jugoslaviji.....Oin 20 t Inozemstvu ..... „ 40 5 Cene lnseratom:^ Knostolpna petltua vrsta mali oglasi po Oin. 1-50 In Diu. 2 —, veliki oglasi nsd 45 mm višine po Din. 2 50, poslana itd. po D.n. 4 —. Pri večjem naročilu popust Izhaja vsak dan tzvzemii ponedeljka in dneva po praz« nika ob 5. ari zjutraj. MT OredništTo je v Kopitarjevi ulioi štev. tt/lU. Hosoplsl se ne vračajo; ne (rank Irana pisma ae ae sprejemalo. Oredn. telet štv. 50, upravn. itv. 323. Političen list za slovenski narod. Oprava |ev Kopitarjevi ni. 8. — Bačun poštne bran. ljubljanske St. 850 za naročnino ln št 349 za oglase, sagreb 39.811, sarajev. 7563, praške ln dana). 24.797. Pozor na žeparje! Na odru stoje »Jutro«, »Slov. narod<, iTabor«, »Kmet list« ter vihte svoje meče za narodno in državno idejo, za demokracijo, za svobodno misel in za koncentracijo vseh naprednih sil. Bodljaji in napadi veljajo avtonomistom, separatistom, klerikalcem in njihovi skupščinski delegaciji, ki nič ne dela, nič ne govori, nič ne doseže. Dbčinstvo z napetostjo zasleduje živahno borbo ter ne more svoje poglede obrniti proč od zanimive igre na odru. Toda med tem pa se isti režiserji, ki so postavili temperamentne igralce na oder in zamislili in-teresantno borbo, za odrom brez skrbi udeležujejo druge zabave, plesa okoli zlatega teleta. Njihovo načelo je: V motnem riba-ritil Isto igro uprizarjajo malikovalci zlatega teleta v Zagrebu hrvatskemu narodu. Ni še dolgo, da so si ti režiserji tudi na zagrebškem odru nastavili svoje popolnoma zanesljive igralce kakor so »Novosti«, »Ag-ramer Tagblatt« in »Morgen«, a »Riječ« je itak že od nekdaj popolnoma zanesljiva. Neljubo je slovenskim in hrvatskim fastnikom gledališčnih odrov samo to, da njihovi najožji prijatelji niso na vladi. To pa je zakrivilo »21 klerikalnih tigrov« in sato jih je treba tepsti dan za dnevom. To nalogo je prevzel ljubljanski oder in jo tudi vestno izvršuje. Zagrebški oder pa ima drugo nalogo: upostaviti veze s vladnimi krogi. Tepsti mora hrvatske separatiste ter biti blngonaklonjen radikalni vladi. Se tudi točno izvršuje. Namenjeno je bilo, da se prvi veliki ribji lov ipvrši na državnem posestvu Be-Ije. Tri banke, po ena radikalna in demokratska v Belgradu in vodilna demokratska f Zagrebu bi naj bili udeležene. Posestvo bi se vzelo v najem za eksploatacijo. Toda uloge ali pravzaprav nagrade so bile nepravilno razdeljene in lov se še ni mogel iztržiti. Trboveljska družba je glavna molzna trava demokratov. Sicer večina kapitala ni aacionalna, a predstavniki so te nbolj narodni. Da se prejemki stabilizirajo, morali Bo najprej ukrotiti nemirne .elavce. Na mi-steriozen način se je začelo agitirati za štrajk, ki je tudi izbruhnil, čeprav popolnoma nepripravljen in nepremišljen, strajk ni uspel, delavci so ukročeni, mdikovavci elatega teleta pa mirni pri svojem delu. Da jih tudi neljuba politična konstelacija ne bi motila, se misli sedež Trboveljske premestiti v Belgrad. Že se iščejo med radikali zaščitniki, kakor nam telefon poroča, celo v najvišjih vladnih krogih. Dosedanji niso dovolj močni. Vse je torej pripravljeno, da se bo tudi ta ribji lov lahko vr?il nemoteno. Tudi pri dobavi za novo orožje, ki bi s© naj kupilo prvotno na Angleškem, je hi-lo vse pripravljeno, da se napravi velik lov, ki bi bil tem katastrofalnejši, ker bi obenem upropastil tekom let sigurno tudi našo valuto. Toda tu je posegla višja moč vmes, dobro zasnovani lov se je ponesrečil in orožje se sedaj naroča na Francoskem, kakor čujemo, pod strogo in visoko kontrolo. Škoda, kajti »Jutro«, »Narod«, »Tabor« in >Kmet. list« so morali svojo pripravljeno fanfaro o potrebni oboroženi obrambi otač-bine vreči med staro šaro. Kar se tiče Hipotekanie in Slovenske banke, so uspeli sicer tudi ti lovi, toda male ribice, niti sto milijončkov ne skupaj! Bolj vabljiva je Kreditna banka in ž njo pakirnice v Vevčah in druge industrije ... Ob-Bnem se tudi uniči narodnonapredna stranka, ki je odveč, ker se lahko brez načelnega nasilja porazdeli med demokrate in radikale. Te dni smo priča velike borbo za Kreditno banko. »Jutro«, ki zna sicer dobro maskirati svoje pozicije, se vendar ni moglo premagati, da bi v zadnji številki odkrito ne poseglo v ta boj. Seveda na prvi in drugi strani še meče blato na SLS in njene poslance, toda na prilogi in med inserati bobna odkrito za naskok na Kreditno ban- Krušni očetje Jutra«, Slov. naroda« in tovarišev neprestano napadajo žepe jugoslovanskih državljanov, bodisi na lasten ali hijenaroden račun, skrbno pripravljajo mro-te kapitalizma za lov na naše narodno imetje ter po dobro premišljenem načrtu kon- centrirajo svoje sile. Čim večja je njihova delavnost, tem glasneje morajo njihova trobila napadati vse, ki se nočejo udinjati zlatemu teletu. Narod se mora nahujskati na »klerikalnega zmaja«, na separatiste, na bogzna kaj vse, samo da ne vidi in čuti prstov, ki mu segajo v njegove žepe. Krušni očetje so zopet na lovu, kajti njihova trobila so zadnji čas neprimerno glasna.. Narod, pozor na žeparje! Belgrad, 4. decembra. (Izv.) V političnih krogih se misli, da bodo v prihodnjih dneh padle važne odločitve, posebno v zunanje - političnih vprašanjih in se s tem spravlja v zvezo nenaden odhod kralja Aleksandra v Pariz. Uradno poročilo sicer pravi, da se je kralj odpeljal v Pariz k nekemu zobozdravniku radi zob, vendar se temu uradnemu poročilu ne veruje. Za časa kraljeve odsotnosti bo vlada sama vtšila funkcije vladarja. Predvsem se misli, da bo vlada v tem času poskušala doseči z italijansko vlado sporazum glede Reke v smislu informacij, ki smo jih svoj čas že objavili. Ker ta sporazum ne bi bil ravno v korist naši državi, zato je vlada smatrala za potrebno, da sama prevzame odgovornost za rešitev tega vprašanja in se nekaterih drugih zadev. Bolgarski kralj na potu v Pariz. Sofija, 4. decembra. (Izv.) Danes je kralj Boris odpotoval preko Bukarešte v Pariz. Zanimivo je, da je kralj Boris potoval preko Bukarešte, kjer se je za nekaj časa ustavil in stopil v stik z romunskim dvorom. Značilno je tudi, da se to potovanje v Pariz vrši istočasno s potovanjem kralja Aleksandra. Belgrad., 4. decembra. (Izv.) Z ozirom na potovanje bolgarskega kralja Borisa v Pariz in z ozirom na njegov razgovor z romunskim dvorom tt v tukajšnjih diplomatskih krogih misli, da je to v zVezi s predstoječo poroko kralja Borisa z najmlajšo hčerko romunskega kralja II e-ano. Misli se dalje, da se bo kralj Boris v Parizu sestal s kraljem Aleksandrom. Konkordat. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Danes popoldne se je v ministrstvu za vere vršila pod predsedstvom ministra dr. J a n i č a seja komisije za proučevanje načrta za konkordat. Komisija je danes svoje delo končala in je minister dr. Janič na večerni seji ministrskega sveta predložil načrt. Vlada se danes še ni podrobno pečala s terr. načrtom, misli se pa, da se bodo v najkrajšem času pričela direktna pogajanja z Vatikanom. Seja ministrskega sveta. Belgrad, 4. dec. (Izv.) Na seji ministrskega sveta, ki je trajala do 9. zvečer se je precej govorilo o Radičevem bivanju v Londonu. Prebrana se bila tozadevna poročila našega londonskega poslanika, ki se bistveno razlikujejo cd drugih poročil v bel-grajskem časopisju. Poleg tega se je vlada bavila z vprašanjem proračuna. Odobreni so bili nekateri krediti, med njimi 12 milijonov posojila belgrajski občini. Afera ministra dr. žerjava, Belgra, 4. (Izv.) Odkritja o dr. 2er-javovi akciji prehrane pasivnih krajev, ki so jih objavili tudi nekateri belgraj-ski listi, so v tukajšniih parlamentarnih krogih izzvala živo zanimanje. Posebno se je danes govorilo v parlamentu o manipulacijah z denarjem na podlagi ugotovitve ministra za socialno politiko dr. Peleša, kako je dr. Žerjav nakazal Gospodarskemu društvu v Zagrebu 6 milijonov dinarjev, dasiravno je bila ta visoka vsota dvignjena pri Narodni banki no račun Potrošačkega saveza v Mostaru. Splošno prevladuje mnenje, da bi se ta afera morala razčistiti pred forumom, ki je edino kom peten ten izreči svojo sodbo o takih manipulacijah. Kakor so vašemu dopisniku danes zatrjevali nekateri poslanci iz vladnih in tudi opozicionalni h klubov, bodo v tej zadevi vložene interpelacije, da vlada izjavi, kaj je ukrenila dosedaj, da se po temeljiti preiskavi eru-irani krivci postavijo na zatožno klop. Taka interpelacija ie tembolj potrebna, ker so se v Belgradu že pojavili ljudje, ki delajo z vso silo, da se stvar prikrije. Med drugimi .je prišel v Belgrad sam predsednik Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva, bivši demokratski minister dr. Franjo Poljak, ki jo že obletal vsa ministrstva. Kakor nam za tr ju jejo z dobro poučene strani, je tudi prihod predsednika Slavenske banke Avgusta Praprotnika, preko katere banke se je ta manipulacija izvršila, v zvezi s to zadevo. Ne bo odveč pripomniti, cla so. je mudil v Belgradu tudi znani ljubljanski odvetnik-radikal in povsod izjavljal, da namerava dr. Žerjav s svojimi pristaši prestopiti v radikalno stranko. No da bi se podrobneje pečali s temi izjavami ljubljanskega radikala, ki je igral vidno vlogo pri pogajanjih med dr. Šuster-šičem in radikali v svrho podpiranja ^Ljudskega, dnevnika« iz dispozicijskega fonda, jih je vendar zanimivo priobčiti, ker dokazujejo, na kak način se skuša na radikale vplivati, da bi to novo demokratsko afero prikrili. Poleg naštetih so na uelu še drugi vplivni aktivni in neaktivni politiki in advokati. V interesu javne morale pa je, da se ta af?ra ne zatuša, kakor so ce že razne druge afere. DefoaJa o proračunu pravosodnega ministrstva. Belgrad, 4. decembra. (Izv.) Danes je finančni odbor razpravljal o proračunu ministrstva za pravosodje. Med ostalim je govoril tudi poslanec Vesenjak, ki je med drugim dejal: Pravosodje jc edino v Sloveniji približno v redu, obstoji pa nevarnost, da najboljši sodniki ne pobegnejo iz službe, ker se ne uvažujejo zahteve sodnikov. Le gmotno neodvisni sodniki so tudi objektivni in zato zahteva, da se zahtevam sodnikov ugodi. Govornik zahteva ureditev zemljiške knjige in govori obširneje o kaznilnicah. Ostro obsoja, da se hoče pri Sv. Miklavžu pri Mariboru razlastiti posestvo Scherbauma in Schonborna za novo kaznilnico, ker bi v tem slučaju zgubilo eksistenco okoli 130 revnih družin. Tzreka se na -elno proti redukciji v sodni stroki in posebno za pospešitev civilnih pravd v Vojvodini. Razprava se bo jutri nadaljevala. DR, SPAHO V ZAGREBU. Zagreb, 4. (Izv.) Danes sta se pripeljala vZagreb predsednik, Jugosl. muslimanske organizacije dr. S ji a h o in tajnik dr. B e h m e n. Popoldne sta šla v predsedstvo HESS, kjer sta se mudila od 5. do pol 8. Dr. Spaho je poročal o razmerah v Belgradu in Bosni, podpredsednik HRSS pa je poročal o razmerah aa Hrvatskem. Največ so razpravljali o volitvah in o pripravah zanje. ČASNIKARSKA UGIBANJA 0 KOADJU-TORJU I>R. BAUERJA. Zagreb, 4. decembra. (Izv.) Nekateri listi so prinesli vest, da bo dobil nadškof dr. Bduer koadjutorja s pravico nasledstva. Imenujejo še tudi nekatere kandidate. Vaš poročevalec je na merodajnem mestu zvedel, da so te vesti brez vsake podlage. POVODENJ NA HRVATSKEM. Zagreb, 4. decembra. (Izv.) Sava je bila danes popoldne še 2 m 40 cm nad nor-malo. Ljudstvo se vrača v svoja stanovanja. Uvedena je velika akcija za pomoč oškodovancem. AKCIJA ZA POMOČ HRVATSKI. Belgrad, 4. decembra. (Izv.) Danes je ministrski predsednik Nikola Pašic sprejel dr. Janka Š i m r a k a in Stjepana B a -riča, ki sta intervenirala za pomoč Za- grebu in drugim krajem na Hrvatskem, k? so bili oškodovani vsled povodnji. PERSPEKTIVA ZA SVOBODO TISKA. Zagreb, 4. decembra. (Izv.) Današnje popoldansko opozicionalno časopisje poroča, da je radikalna vlada zadnji čas razpravljala o prepovedi kolportaže hrvatskih listov. Prepoved je baje že sklenjena. Izvzeta bosta samo lista »Novosti" in "»Agrarne r Tagblatt«;. DEMANTI VESTI 0 IZGONU RADIČA Zagreb, 4. decembra. (Izv.) »Slobodni dom« prinaša izjavo predsedstva HRSS, v kateri dementira vse vesti o poskusu, da se Stjepan Radič izžene iz Londona. Program nemške vlade. Berlin, 4. dec. (Izv.) Danes se je nova vlada predstavila državnemu zboru. Kancler dr. Marx je v svojem govoru naglašal saniranje nemških financ kot glavno državno in narodno potrebo. Zahteval je tudi odobrenje pooblastilnega zakona, da more vlada vsak hip ukreniti vse, kar se ji zdi v dosego tega cilja potrebno. Berlin, 4. dec. (Izv.) Iz parlamentarni!* krogov se poroča, da se je med parlamentarnimi strankami dosegel kompromis. Izvolila se bo parlamentarna komisija 28 članov, ki bo skupaj z vlado uveljavljala po-oblastilni zakon. Državni zbor bo za dalj časa odgoden. Državni kancler dr. Mars je v poznih večernih urah poročal vladi o tem kompromisu. Berlin, 4. dec. (Izv.) Državni svet jtf sprejel pooblastilui zakon s 45 proti 9 glasovom. POMILOŠČENI NEMCI IZ PORUHRJA'. Pariz, 4. dec. (Izv.) Francoska in belgijska vlada sta sklenili pomilostiti večje število oseb, ki so bile zaradi pasivnega odpora izgnane in jim omogočiti povratek v domovino. Protifašistovska opozicija.t Rini. 4. dec. (Izv.) Prot: fašizmu se po« javlja močna opozicija. Da opozicijo potlačijo, so sklicali fašisti v nedeljo veliko javno zborovanje, na katerem je glavni tajnik fašistov zapretil opoziciji, naj pripravi prej 200 tisoč oboroženih ljudi, preden bo mogla fašistom iztrgati vlado iz rok. ČEŠKE FINANCE. Praga. 4. decembra. (Izv.) Zadnji bančni izkaz izkazuje 1.979,740.296 milijonov kron bančne rezerve. POSOJILO MAŽARSKI. Belgrad, 4. decembra. (Izv.) Dne 10. t. m. se bo v Parizu sestal svet Društva narodov, ki bo predvsem razpravljal o mednarodnem posojilu Mažarski. JUGOSLAVIJA - MAŽARSKA. Budimpešta, 4. decembra. (Izv.) »Pe* sti Hirlapi' objavlja razgovor z ministrom dr. Ninčičem, ki je rekel med drugim, da vsa jugoslovanska javnost odklanja misel podonavske federacije. Za gospodarsko obnovo Srednje Evrope pa bi bilo ugodno prijazno razmerje med Ogrsko in Jugoslavijo. Iz razgovorov z ministrom Dar livarjem v Ženevi je Ninčič razvidel, da bi tako razmerje mod obema državama bilo mogoče. VOLIVNA REFORMA V FRANCIJI. Pariz, 4. dec. (Izv.) Zbornica nadaljuje! razpravo o reformi volivnega reda. Predlog, uaj se uvede zopet stari sistem relativne večine v okrajih, je pri zadnjem glasovanju padel z 1 glasom večine (281 proti 280), a danes je zopet v drugi obliki na dnevnem redu. rTALIJA OSTANE V DRUŠTVU NARODOV. Rini, 4. decembra. (Izv.) Agenzia Ste« fani -ugotavlja, da vesti o izstopu Italije, Španije in južnoameriških držav iz Društva narodov niso resnične. BOGATA AMERIKA. Pariz, 4. decembra. (Izv.) V ameriških' državnih zakladnicah se nahaja za 4 milijarde 168 milijonov dolarjev zlata. To jo i6—49 % vsega vidnega zlala ua svetu. Minister dr Peleš o poslovanju dr. žerjava. (Od našega dopisnika.) Belgrad, 2. decembra 1923. Ker so zadnji čas prodrle v javnost govorice o čudnem načinu, kako je vlada izvajala akcijo za prehrano pasivnih krajev, in ker je stvar bila že predmet razpravam v ministrskem svetu, sem se podal k g. ministru za socialno politiko dr. Dušanu Pelešu, ki mi je dobesedno o tej stvari Izjavil sledeče: >Vi želite, da Vas informiram o akciji prehrane pasivnih krajev. To vprašanje sem posebno zadnje dni temeljito in intenzivno proučaval, ker je dozorelo za likvidacijo. Z radostjo se vsled tega odzivam Vaši prošnji da bo javnost informirana o stanju stvari, toda omejil se bom na dejstva, iz kalerih se bo lahko razvidel uspeh ali neuspeh akcije za prehrano pasivnih krajev. S kombinacijo, ki jo bom pozneje obraz* težil, je ministrstvo za socialno politiko pričelo 1. 1921. (takrat je bil dr. Žerjav minister, op. ur.) z akcijo za prehrano v letu 1921/22 in to na ta način, da so se poverjenikom, s katerimi je sklenilo pogodbo, odprli pri Narodni banki SHS v Belgradu krediti, s katerimi naj bi se izvedla prehrana pasivnih krajev v Sloveniji, Srbiji, Hrvatski, Črni gori, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Ta akcija se je na isti podlagi, to je s krediti Narodne banke SHS, nadaljevala tudi za leto 1922/23 (tudi še pod dr. Z e r j a v o m). L. 1921 ?o bili za prehrano v letu 1921/22 dovoljeni krediti: Iliji Gvozdanoviču na Ce-tinju 6 milijonov dinarjev. H rvatsko-slavenskemu gospodarskemu društvu d. d. v Zagrebu 10 milijonov dinarjev ln Okrožnemu po-trošačkemu savezu v Mostaru 7 milijonov dinarjev. Za prehrano v letu 1922/23 pa sledeči krediti: Ljubi Radoviču in tovarišem v Podgo-rici 4 milijone Din; Hr.-sl. gospodarskemu društvu d. d. v Zagrebu 19 milijonov Din (od tega 12 milijonov za Srbijo); Iliji Gvozdanoviču na Cetinju 5 milijonov Din. Žitnemu Zavodu v Ljubljani 8 milijonov Din. Okrožnemu potrošačkemu savezu v Mostaru 6 milijonov Din. Zadružnemu savezu v Splitu 12 milijonov Din in Potrošački zadrugi v Belgradu 1 milijon Din. Za obe akciji torej skupaj 78 milijonov Din. Poleg teb kreditov Narodne banke SHS so posamezni poverjeniki dobivali od ministrstva za socialno politiko tako v denarju kakor v blagu razne vsote bodiM neposredno bodisi po naredbi ministra za socialno politiko od drugih poverjenikov. Tako je n. pr. poverjenik za prehrano Črne gore in Sand-iaka Radovič Ln tovariši v Podgorici dobil od ministrstva za javna dela posojilo 4 milijone Din. Poverjenik Zadružni savez v Splitu je tJobil poleg kredita 12 milij. Din v blagu vrednost 15 milij. 676.153.44 Din, torej skupaj 27,676.153.44 Din. Poverjenik Hr.-sl. gospodarsko društvo je dobilo poleg kredita 29 (10 -f 19) milijonov Din še v gotovini in v blagu nadaljnjo vsoto 57 milijonov 234.124.2 Din, torej skupno 86,234.124.2 Din. Ilija Gvoz-danovič na Cetinju je poleg kredita 11 milijonov (6 -f- 5) Din dobil od ministrstva v gotovini še 1 milijon Din in v blagu (koruze) 2 milijona Din vrednosti. Pntr. savez v Mostaru poleg kredita od 13 milijonov (7 -f 6) še v blagu 853.891.35 Din. Cinovnička potr. zadruga v Belgradu je dobila vsega skupaj samo 1. milijon Din, toda je tudi ta kredit izčrpal samo do 500.000 Din, kar je pa tudi že uredila in nas torej ne interesira. Z navedenimi poverjeniki je ministrstvo *a socialno politiko zaključevalo pogodbe v prehrani pasivnih krajev. Z vsemi na sledeči podlagi: a) V svrho prehrane pomanjkanje trpečega prebivalstva v.... je dotični poverjenik dolžan, da na svojo odgovornost in z žirom, ki se bo za to svrho smatral zadostnim, dvigne pri Narodni banki — eventuelno tudi pri samem ministrstvu za socialno politiko — vse one vsote denarja, ki so ali ki bodo določene kot obratni kapital ali kredit za zniža van je cen blagu (»fond perduc). b) K ceni, s katero bo min. za soc. politiko stavilo blago poverjeniku na razpolago, ima poverjenik pravico priračunati vea efektivne stroške, zvezane s tem poslovanjem, med katere spadajo tudi še neplačani prevozni, manipulacijski in magacinski stroški, stroški potovanja za obavljenje teh poslov (komisije!), dalje stroški obresti na posodo vzetega obratnega kapitala in stroški za potrebne bančne garancije za tako posojilo itd., a poleg tega 2%% nabavne cene vsega prevzetega blaga kot nagrada poverjeniku in za osiguranje kala pavšalno 2%. (Torej obresti za pri Nar. banki izposojen kapital kakor tudi provizija bankam, ki dajo poverjeniku žiro pri Nar. banki, gredo na račun države in istotako tudi garantiran dobiček 1Y>% na celo kupno ceno prevzetega blaga. Op. g. ministra.) "» c) Da bo poverjenik zavarovan proti vsaki izgubi, zvezane s prodajo blaga vsled variacije cen, jamči ministrstvo za soc. politiko za razliko rned nabavnimi in prodajnimi cenami kakor tudi za eventualne izgube na blagu, nastale brez krivde poverjenika in končno tudi za vse nagrade, ki jih predvideva pogodba d) Pri likvidaciji poslovanja je poverjeniku dovoljeno od vsote, zbraue od prodaje blaga, pridržati v breme min. za soc. politiko one zneske, ki bi se pokazali kot potrebni za pokritje izgub na blagu in škode, nastale pri izvajanju državne podporne akcije, v kolikor je škoda nastala brez krivde poverjenika. Ministrstvo za soc. politiko pa prevzame nase dolžnost, da bo pri končni likvidaciji in iz plačanju kreditov, dvignjenih v to svrho pri Nar. banki, za razlike, nastale pri tem poslu v breme ministrstva za soc. politiko, nastopilo v škodo države kot plačnik ali kot prejemnik dotičnega ostatka obveze. To so glavni pogoji, pod katerimi je min. za soc. politiko zaupalo prehrano navedenim poverjenikom. Za državo so iz te akcije, posebno iz one za prehrano v L 1922/23, ko je bil pri Nar. banki odprt kredit od 55 milijonov Din, nastale ogromne škode. Za vzrok, da je nastala škoda v takem obsegu, se lahko označita v glavnem sledeča dva pogoja pogodbe: 1. Ta, da je nabavo hrane izvrševalo min. za soc. politiko, ki je bilo vsled pomanjkanja strokovnjakov, bodisi radi birokratizma, bodisi radi zgrešene špekulacije že pri nakupu blaga podražilo kupno ceno hrano v tej meri, da je država morala trpeti škodo, kakor bom pozneje navedel. Kakor sem n. pr. informiran, se je ob prlčetku kampanje za 1. 1922/23 pričelo z akcijo, da se koruza po nizki ceni kupi v Romuniji. Toda medtem, ko so se vršila pogajanja, ki so se končala z neuspehom, je cena koruzi prav občutno poskočila. Nato se je ministrstvo za soc. politiko odločilo, da kupi v Ameriki 1100 vagonov koruze, kar se je zgodilo, toda ministrstvo se ni pobrigalo, da se pri nakupu preskrbi z dolarji, in ko je bilo pozneje treba plačati, je dolar poskočil za 10 do 15 dinarjev, kar je seveda znatno zvišalo tudi ceno koruzi. (Op. ur.: Poleg tega so se potrošile velike svote tudi za komisijo »strokovnjakov« za koruzo v Ameriki.) 2. Drugi vzrok je ia, da se je poverjenikom dala garancija proti vsaki Izgubi in vrhtega še garancija od strani države za 2 M % dobiček na kupno ceno prevzetega blaga. Ta garancija seveda poverjenika ni silila k skrajni pazljivosti in obzirnosti pri režijskih stroških. Mogla bi se končno kot nepo voljna navesti tudi ona točka iz pogodbe, kjer je poverjenikom dano na prosto, da pri likvidaciji pri-drže v breme min. za soc. politiko one zneske kupovine, ki so jih dobili za prodano blago, kar najmarij rečeno otežuje likvidacijo in postavlja poverjenike v boljši položaj. Ker je na ta način nabavljena hrana stala več nego so bile za časa razdeljevanja tri-ne cene, je prebivalstvo lahko kupovalo potrebščine pri trgovcih doBti ceneje in se hrana, ki jo je stavilo v promet min. za soc. politiko preko svojih poverjenikov, ni mogla razpečati, da-siravno jo je ljudstvo v svoji be
  • na poček< do 1. novembra t. 1. Za slučaj, da bi se ta dolg ne izplačal do 1. novembra t. 1., pa imajo polno vrednost kakor gotovina obveznice, izdane pri sprejemu hrane od občin, samoupravnih jedinic in še drugih aprovizacijskih ustanov. Te ob"ezn'ce torej veljajo kot gotovina pri vračanju kreditov Nar. banki, vsote, ki bi še ostale nepokrite, pa padajo v breme državne blagajne, dokler se ne izvrši izterjanje vseh vs.t. Viednost te sna poček< izdane hrane je večja od 30 milijonov Din, ministrstvu pa so poverjeniki do danes izročili obveznic samo v vrednosti 18,382.328.52 Din. Krediti bi morah biti pri Narodni banki plačani 1. decembra. Poverjeniki pa so razen Ilije Gvozdanoviča, ki bilance sploh še ni predložil, poslali obračune ministrstvu šele poslednje dni (od 19. do 26. novembra), tako, da ti obračuni, ki so zelo komplicirani, niso mogli biti radi kratkega časa pregledani in likvidirani, vsled česar je min. svet na seji 30. m.vembra sklenil, da se vsi ti krediti pri Narodni banki podaljšajo še za 3 mesece, v katerem času se mora izvršiti končna likvidacija. Z ozirom na te težke izkušnje se je težko odločit' za novo akcijo, ki se vrši lahko samo tako, da država nc prevzame nase nobenega jamstva napram osebam, ki bi eventualno prevzele prehrano pasivnih krajev pod kontrolo ministrstva. Cisto gotovo je, da ge po takih metodah in na tak način akcija ne sme več vršiti,« Na to sem slavil g. ministru na vprašanje, da-li mu je znano, da je minister dr. Žerjav vršil izplačilo preko raznih bank, je g. dr. Peleš odgovoril, da se je to vršilo in sicer se je denar nakazoval preko Sla venske banke in preko Balkanske banke. Koliko je šlo vsled teh transakcij denarja v izgubo za provizije, g. ministru dr. Pelešu ni znano. Na vprašanje o aferi 6 milijonov Din kredita za Potrošački savez v Mostaru, katera zadeva je za vse manipulacije najbolj tipična, je minister dr. Peleš odgovoril: »Okrožni potrošački savez v Mostaru je imel dobiti pri Narodni banki v svrho prehrane nadaljnji kredit 6 milijonov Din. Savez je menico žirom Zadružne gosp. banke v Sarajevu izročil ministrstvu za soc. politiko, ki je me- Calvin Coolidge, predsednik Amerike. Biografi severoameriških predsednikov nam že kakih petdeset let z matematično natančnostjo pripovedujejo, kako se je povzpel ta ali oni vsled svoje energije, pridnosti in nadarjenosti od neznatnega vajenca ali česa podobnega do predsednika najmočnejše republike sveta. Tako je bilo z Rooseveltom, Taftom, Wilsonom in Har-dingom. In zmeraj so znali ameriški senatorji z matematično gotovostjo izbrati za predsednika ravno najbolj nadarjenega in najbolj odličnega. Coolidge — izgovori Ku-lidž — je pa izjema, on ni šel po začrtani poti, on je predsednik po naključju. Samo slepo naključje nenadne Hardingove smrti je dvignilo Coolidgea, tedanjega podpredsednika, avtomatično na predsedniški stol. Coolidge je bil vse svoje življenje razvajeno dete sreče, ki igra tako v življenju posameznika kakor v življeju narodov tako vlogo. Coolidge nima pravzaprav nobene biografije. Ko je Harding nenadoma umrl, je bilo ameriško časopisje v veliki zadregi in ni imelo pri rokah niti navadnih podatkov o dotedanjem življenju prvega ameriškega državljana. Mislimo, da je marsi-kak časnikar takrat kai slabo spal, zlasti nico eskontiralo, toda sprejete valute 6 milj. Din ni dostavilo akceptantu, temveč Hrv.slav, gospodarskemu društvu preko Slavenske banke v Zagrebu. Potrošački Savez in njegov ži-rant so prišli k meni in se pritožili, zahtevajoč, da se jih oslobodi te menice, toda to s« zaradi kratkega časa nI moglo izvršiti, ampak se je menica prolongirala.« Na vprašanje, kaj se namerava p od vzeti proti ljudem, ki so na tak način manipulirali, je g. dr. Peleš odgovoril, da še ni vse popol-noma razčiščeno. vesti. taki, ki so morali pisati uvodne članke. Noti *ie lastnosti njegovih štirih prednikov ni bilo najti na njem: Roosevelt je kot senator z železno energijo nastopal proti korupciji uradov, Taft je znal z diplomatsko pretkanostjo pridobiti simpatije inozemskih državnikov za interese Zedinjenih držav; Wilson je bil prvovrsten učenjak; Harding pa sijajen žurnalist in nedosegljiv ljudski tribun. Edino, kar so vedeli povedati o Coolidgeu. je bila njegova pridnost, vestnost in težnost kot uradnik. Ko je bil guverner v državi Mašsachussets, je izbruhnil generalni štrajk; pridružila se je stav-kujocim tudi policija. Promet, trgovina in industrija so bili v veliki nevarnosti. Coolidge se kot malo energičen mož ni zganil in mu tudi njegovo dobro srce ni dovolilo, da bi se bil poslužil orožja. Ta njegova neodločnost in dobrota se je pa izkazala kot dobra; kajti ko se je štrajk kmalu polegel, so vsi guvernerja hvalili, kako je udušil štrajk brez prelivanja krvi. In ta negativna vloga je bila edina, ki so jo mogli navesti biografi v uvodnih člankih vodilnih časnikov. Ko je bil Harding izvoljen za predsednika, je zahtevala republikanska stranka za Coolidgea kakšno odlikovanje. Velika zadrega. Diplomat ni bil nikoli; zato mu niso mogli dati ministrskega mesta. Odločili so se zato za neodgovorno in samo reprezentativno dostojanstvo podpredsednika. Da bi iz tega podpredsedništva vzraslo enkrat predsedništvo, o tem nihče nili sanjal ni, najmanj pa Coolidge sam. Saj to tudi ni običajno, da bi podpredsednik p' stal predsednik; vsaj v zadnjih Iridesetih letih ne vodo na\esli nobenega takega slučaja. Na smrt kot hrast r očnegf in zdravega Hardinga misliti je bilo pa tudi skoro izključeno. Tako je iz pisarniškega ravnatelja postal Coolidge guverner v Bosto:-- potem naenkrat predsednik Zc'iujenih držav. V Ameriki je postala njegova kariera prislov-na, in če hočrjo ozn? Tli5 koga kot posebno srečnega, pravijo, da ima >Coolidgeovo srečo«. In zgodil so je /e večji čudež. Sreča ga ni napravila samo za predsednika, napravila ga je ludi za dobrega predsedn;ka. Pomanjkanje žc 'ja in znanja mu nadomeščata izredna previdnost i. nenavaden takt. Sedaj, ko grozi v stari Evropi svetovna katastrofa, sedi novi predsednik n-j več jo republike sveta v Beli uiši onostran oceana in — r—I3i; le redkokdaj slišimo o kakšni njegovi izjavi. In če kaj reče, jo -elo previden. SprLo ner?1—evropske ~:aec j je molčanje ameriškega predsednika gotovo še najboljša dipw^**ka poteza. + Borba za banke. Demokrati bi radi dobili v svoje roke Ljubljansko kreditno banko, da s tem politično zadenejo narod« nonapredno stranko. Med borznimi poročili v včerajšnjem »Jutru« čitamo v poročilu iz Zagreba: »Od bančnih papirjev so posebno pozornost vzbujale delnice Ljubljanske kreditne banke, ker se je izvedelo, da se dve skupini pogajata za večino v zavodu ... Prodajalo se je med 240 in 260 Din po velikosti paketa.« V istem »Jutru« objavlja tudi Ribnikar-Žerjavova »Aloma« tale inserat: »Kupim za plačilo v gotovini delnice Ljubljanske kreditne banke v vsaki množini po 265 Din komad.« Skupina delničarjev, ki sedaj poseduje banko, izjavlja, da je za svojo večino sigurna, ker se ji je posrečilo ustvariti ugoden sindikat Nasprotna Praprotnik-Žerjavova skupina upa kljub temu z nakupom akcij v zadnjem tre-notku dobiti večino. Ker je s svojim dosedanjim delovanjem demokratska stranka zaigrala zaupanje ljudstva in zgubila vsak politični upliv, upa sedaj, da se bo z bančnimi sredstvi in gospodarskim pritiskom vzdržala nad vodo. Bankokratstvo v najizrazitejši obliki se po »demokratski« stranki uvaja v javno življenje Slovencev in Hrvatov. + Nemški vpliv v našem gosnodarstva. Delniška pivovarna Laško je prišla, kakor se glasi terminus tehnicus, v »druge roke«. Da so te »druge roke« po večini nemške, pa nam gg. demokratski delničarji ne povedo, ker bodo ž njimi mirno sodelovali, kakor se to že god! pri mnogobrojnih drugih gospodarskih ustanovah -a S^venskem. Upravna mesta pri podjetjih nemškega kapitala, ako so v slovenskih r- .ah. »nacionalizirajo«; nemška podjetja na naših tleh in jim zasi-gurajo vladno zaščito. Demokrati se pač »narodno« ujedinjujejo, kjer in kakor je treba. -4- »Narod« modruje. Na prvi strani modruje o klerikalnem zmaju, ki g« hodi vsako noč strašit, da ne more spati kakor bi rad. Toda ta modrovanja o zmaju so že tako dolgočasna, da ata že noben človek več ne posluša, kadar začno. Zato se je »Narod« danes lotil novega modrovanja, o federalizmu. Naiprej pravi, da »Slovenčev« člankar sam priznava, »da je treba državo graditi na temeljih, ki so historično podani«. To resnico naglaša »Slovenec« že precej mesecev, pa ata so jo šele 3. decembra leta l.r -o. razumeli, kljub temu pa se ata delajo tako, kakor da bi bil »Narod« to trditev že zdavnaj zagovarjal. Histr^čna razvojna podlar" je se ved i glavna osnova vseh ...Lonomij, toda tako daleč zopet :"jrod~va« mcurost ne seže in zato pade takoj na hrbet in pravi, da je tre*>a na avtonomije čakali kakor so čakali v Švici (200 let). Ko bi bili mi zlobni, bi vprašali, kako dolgo so čaka1' Amerikanci, ki so s federacijo začeli — ri naj bo, bodo ata že še tudi na to prišli. Potem pravi »Narod«, da »fe'sralistiena ideja sama po sebi ni slaba, (oda za njeno reali~i.cijo rf"°"sjo biti podani vsi *x>gcji, ki >ih pa pri ~»as ni« pravi »Narod«, tisti »Narod«, ki pai vrstic prej trdi, »da je treba graditi državo na temeljih, ki so h5-*ory_io podani«. ?Narod< dokazuje s svoiim oisauiem, da avtonomi-stičnih temeljev naše države sploh ne pozna, ker če bi jih poznal, bi si svoja modrovanja raje prihranil in si no služil poštenih dvojk i" ' jk iz zgodovine. -f Nezadovoljen je. »Slov. Narod« t našim odgovorom glede proslave državnega praznika 1. decembra ni zadovoljen. Zlasti so ga zbodle besede, da mi na komando ne bomo pisali. To je za »Narod« nekaj neverjetnega in se kar za glavo prijema od začudenja, češ, kako to, da ljudje, ki so nekdaj »manifestirali za Avstrijo«, danes nočejo več praznovati na komando, kakor to še vedno dela »Narod«, ki ni samo nekdaj praznoval na komando, ampak to še danes dela. Toda rešitev tega problema je zelo enostavna: So ljudje, ki so bili pod Avstrijo in še pred nes še niso otresli, ker brez hlapčevanja duha (»avstrijakantstva«) in se ga do dane sše niso otresli, ker brez hlapčevanja ne morejo živeti, so pa tudi ljudje, ki so se podložniškega hlapčevanja otresli, in to napram vsakomur in za vedno. Tega pa nas stari ata očividno ne razumejo, kakor tudi ne razumejo razlike med državnim praznikom in med katoliškim shodom. Je pa ta razlika čisto enostavna, tako enostavna, da jo tudi vsak »hinavec in moralno do skrajnosti pokvarjen človek« lahko razume: Praznovanje državnega praznika je ukazano, priti na katoliški shod je pa prepuščeno svobodni odločitvi. Na prihodnji katoliški shod lahko celo ata »Narode pri-šepajo. 4 Iz naprednega tabora. »Jutro« poroča, da je Pucelj s svojim strankarskim shodom v Mariboru na d-n uic'\:n?er>ja doživel popolen poraz. »Udeležba komaj 50 ljudi je pokazala, da se samostojneži v mariborskem okraju od uničujočega poraza pri zadnjih volitvah niso prav nič opomogli.« Delijo usodo demokratov na celi črti! — Da bi »Jutro« dokazalo svojim lahkovernim či-tateljem, da naši poslanci nič ne delajo, je zamolčalo tudi Sušnikov predlog za takojšnjo pomoč oškodovancem vsled povodnji v Sloveniji. Zelo objektiven in pošten način poročanja in vojevanja! — V Gor. Logatcu so demokrati zadnjo nedeljo pred cerkvijo pozvali SLS, da se udeleži popoldanskega shoda JDS. Prišel ni niti eden!« poroča zmagovalno »Jutro«. Zares lep uspeh! + Nepotrebne skrbi radikalov. Ljubljansko radikalsko glasilo si dela nepotrebne skrbi o »zmedah in nezadovoljstvu v SLS«, dasi vsak otrok ve, da SLS še nikdar ni bila tako konsolidirana kakor je danes, kar je pokazalo zadnje zborovanje delegatov v Ljubljani, Gospode radikale pač skomina po taki trdni fronti, kakor je SLS, ker v njihovi stranki v Sloveniji je skoro toliko frakcij, kolikor Hanov. -f Koncentracija naprednih sil vabi v svoje naročje tudi — komuniste. Iz raznih pojavov zadnjih dni sodi »Narod«, da se komunisti otresajo »klerikalnega varuštva« in se nagibajo vsled tega k naprednim silam Jadranske, Kreditne in Slavenske banke. Liberalci bodo pa poskrbeli, da komunizem spremeni svoj program v smislu »zmernosti«, »treznosti«, »realnosti«, kakor se glasijo znani bankirski politični ic'eali. »Narod« vidi že vse socialiste, od desnih do levih, v objemu z »napredno koncentracijo«, klerikalizem pa čisto izolira i in pobit na tleh. Da li ne delajo gg. od bančnega koncema račun brez kramarja? Vse se (udi ne da kupiti, čeprav živimo v zeio pokvarjenih časih. Zveza delovnega ljudstva. Včerajšnje »Jutro« in »Slov. Narod« flapovedujeta z velikim veseljem konec »Zveze delovnega ljudstva« in odstop ljubljanskega župana dr. L. Periča. Razumemo to demokratsko veselje in se ne čudimo, da skušata oba bratca Arko-Žerjavove vzajemnosti vzbuditi nezaupanje med ljubljanskim prebivalstvom do občinskega sveta in ljubljanskega župana. Da pri tem delu demokratska organa hudo potvarjata resnico in servirata javnosti napačne številke, se popolnoma sklada z moralo gospodov, ki so vodili pri svojih bankah najrazličnejše politične fonde z najrazličnejšimi bančnimi številkami. Sedanji ljubljanski občinski svet šteje 19 članov, občinskih svetovalcev. Sedanja večina »Zveza delovnega ljudstva« je imela doslej v občinskem svetu ne samo absolutno, temveč celo kvalificirano dvetret-iinsko večino, ker je 36 občinskih svetovalcev tvorilo večino, opozicija pa je se-itojala le iz 13 članov, od katerih odpade 5 na JDS, 8 pa na takozvano zajednico. V »Zvezi delovnega ljudstva« šteje SLS 16 svojih članov, socialisti 10 in neodvisna delavska stranka 10. Ugotoviti je tedaj treba, da »Zveza delovnega ljudstva« in večina ljubljanskega občinskega sveta ni razbita, ako iz nje izstopi 10 članov neodvisne delavske stranke, ker se gospod župan še vedno lahko opira na absolutno večino obč. sveta 26 obč. svetovalcev, t. j, 16 SLS in 10 socialistov. Razmerje v občinskem svetu je po izstopu dr. Le-meževih pristašev, ki se pridružijo baje demokratski opoziciji, je potem 26 članov delovne večine proti 23 članom opozicije. Ni tedaj prav nikakega povoda, da ljubljanski župan dr, Perič odstopi, ker ima za seboj večino občinskega sveta in neomajno zaupanje, s kakršnim se dr, Lemež niti v svoji skupini ne more ponašati. Izstop zastopnikov neodvisne delavske stranke iz »Zveze delovnega ljudstva« nas nikakor ni presenetil. Bil je priprav-jen po dr. Lemežu in smo ga slutili že zdavnaj. Odkar je pričela takozvana neodvisna delavska skupina hoditi posebna pota in se cepiti v razne frakcije (skupina rabjančič in skupina dr. Lemež), smo z napetostjo pričakovali, kdaj bo dr. Lemež napravil radikalno gesto in obrnil hrbet svojim zaveznikom in zagrešil felonijo nad »razredno-zavednim proletarijatom«, kakršne se je naučil pri demokratih, ki so zanj vzor politične modrosti. Tudi nejavni poset nekega člana neodvisne delavske skupine pri dr. Žerjavu ni ostal našim očem prikrit, vedeli smo prav dobo, da se za hrbtom pripravlja izdajstvo in da nekateri člani neodvisne delavske ikupine le čakajo ugodnega trenutka. Ne vemo za enkrat cene, za kojo so prodali dr. Lemeževi pristaši »razredno zavedni proletarijat« demokratom, vemo le, da delavstvo obsoja eksirature dr. Lemeža m obžaluje njegovo kratkovidnost. Neodvisna delavska skupina je v občinskem svetu doslej imela v rokah načelstvo najvažnejšega odseka, dr. Lemež je bil načelnik finančnega odseka. Isti dr. Lemež, ki je imel ključ vsega občinskega gospodarstva, danes izstopa iz »Zveze delovnega ljudstva«, ker se večina ni hotela udati njegovemu terorju in zavihteti bič nad poštenim in vestnim mestnim uradnikom, proti kateremu se je dr. Lemež zarotil. Naši zastopniki v ljubljanskem občinskem svetu nočejo delati nikomur na ljubo partizanske politike, temveč spoštujejo tudi politično prepričanje vsakega mestnega uslužbenca, ki se nikakor ne sme šikanirati, ako vestno in marljivo vrži svojo službo in ne pusti, da bi kdorkoli posegal v lastninsko pravico občine. Točno izpolnjevanje službe za nas ne more biti povod preganjanja, terorju se pa ne udarno, ker nismo bili nikdar vpisani v register dr. Lemeževih ožjih privržencev. Neodvisna delavska skupina je hotela izvajati teror, zahtevala je glavo občinskega svetovalca SLS Orehka. V naglici, ne vedoč, da stoji za njim neomajno ves klub obč. svetovalcev SLS, je tovariš Fr. Orehek podal izjavo, da izstopa iz obč. sveta. Ko se je pa uveril v klubu, da z niim soglašajo prav vsi klubovi člani in da ne dovolijo, da bi dr. Lemež kakorkoli pesegal v zadeve kluba SLS in svojevoljno postavljal in odstavljal odsekove načelnike, je svoj odstop takoj preklical in izjavil, da vztraja s klubom v večini obč. sveta in se brezpogojno podvrže strankini disciplini. Seveda neodvisni delavski skupini ni všeč, ker njihov dr. Lemež nastopa imenom svojega kluba in razglaša sklepe, katerih njegov klub nikoli ni sklenil. Vprašanje je. če bo vseh 10 zastopnikov neodvisne delavske skupine v ljubljanskem občinskem svetu sledilo nepremišljenemu koraku dr. Lemeža, ki se je naveličal dela v finančnem odseku. Zdi se nam, da bo dr. Lemeža radi njegovega nastopa še presneto glava bolela in da bo kamen, ki ga je vzdignil in zagnal v »Zvezo 'delovnega ljudstva«, padel nazaj njemu na glavo, ker bo »razredno zaveden proletarijat« njegovo početje sodil in obsodil. Z izstopom iz sedanje večine občinskega sveta se hoče dr. Lemež zahvaliti demokratom, ker so delavstvu spletli bič z zakonom o zaščiti države. — Zadružni-politično-jfospodarski tečaj. Dne 12. decembra 1923 točno ob 9. dopoldne se prične v Kamniku zadružni-pojitično-gospodčirski tečaj v Kamniškem domu. Na tečaiu bodo predavali strokovnjaki. Dolžnost mož in fantov iz vsake občine kamniškega okraja, posebno bližnje okolice, je, da se tečaja zanesljivo in točno udeležijo. — Božidar Sever v domovini. G. Sever je prišel v spremstvu našega poslaništva iz Budimpešte v Bek rad. Tam ostane par rini, da se ozdravi od muk pol-drugoletne mažarske ječe, da poroča vladi o ogrski krivici. Potom se vrne v Dolnjo Lendavo. Te dni ,jp bil g. Sever v ero-urni avrlienci pri kralju. — Na Bohinjski ^eli je Sava naredila ogromno škodo. Pobrala je vse lesene mostove v Soteski in na Boh. Beli. Vas Kup-ljenik je popolnoma odrezana od Boh. Bele in od železnice. Voda je narasla 4 metre nad normalo. Odnesla je cele svisli s senom ob bližnjih travnikih. Najstarejši ljudje ne pomnijo take povodnji. Povodenj leta 1851. je bila grozna, a ne tako silna kakor sedanja. Vaščani ne bodo megli postaviti vseh mostov preko Save iz lastnih sredstev. Državna pomoč je nujno potrebna. — Podružnica »Kmetijske družbe« Ljubljana. Snoči se je vršil pri »Kmetijski družbi« drugi občni zbor podružnice ljubljanske. Zborovanje je otvoril predsed. kmet. svet. g. Viljem Rohrman, ki je ugotovil sklepčnost in povedal, da bi se moralo vršiti to zborovanje že 4. novembra, ki pa ni bilo sklepčno. Poudarjal je, da se je ustanovila ljubljanska podružnica lani aprila in sicer predvsem za to, da pridejo tudi ljubljanski člani na občnem zboru »Kmetijske družbe« do svojih pravic. Podružnica je v stalnih stikih z družbo, ki je danes zopet v boju (po zaslugi SKS, op. ured.). Občni zbor Kmetijske družbe se ima vršiti dne 16. decembra, Če se ne bo preložil, da se ustreže pravilom in nasprotni stranki. (G. Rob rmana bi vprašali, kako se la njegova izjava strinja z dejstvom, da g. Pipan pošilja na Štajersko vabila za nelegalno sklicani občni zbor Kmetijske družbe 16. decembra? Op. ured.) Njegovi želji, naj bi taki spori prenehali, da more družba mirno in stvarno delati, ustrežejo prav lahko pristaši SKS v Kmetijski družbi, od katerih je to odvisno. Tajnik Albin D u 1 a r je poročal v kratkem, da je štela podružnica L 1922. 240 članov, sedaj pa jih šteje 280. Podružnica se je posebno zanimala za mestno vrtnarstvo in se je ustanovilo tudi posebno vrtnarsko in sadjarsko društvo, ki prav dobro uspeva, kar je pokazala tudi letošnja vrtnarska razstava. Zadnji občni zbor se je vršil 30. aprila 1922. Nato so se na predlog g. Viktorja Rohrmana preskočile druge točke dnevnega reda in so se vršile volitve podružničnih delegatov za glavni občni zbor. t »Kmetijske družbe«. Voli se po pravilih na 40 članov podružnice po en delegat. — Prea volitvijo se je razvilo precej ostro prerekanje, pri katerem je bil posebno glasen demokrat g. Turk. Pri sklepanju za kompromisno listo demokratov in samostojnežev so se namreč sporazumeli za kompromisnega kandidata Zupančiča, pri volitvi pa se je pokazal na veliko začudenje g. Turka, kot kompromisni kandidat inž. Kosmač, kar ga je silno razburilo in je hotel, če bi se vztrajalo pri njem, tudi ves kompromis razbiti. Konec te živahue rabuke so bile volitve, pri katerih so bili izvoljeni ti-le delegatje: Franc Gombač, viš. drž. klet nadz., Makso H r o v a t' n , pos. in ti-skarnar, neizogibni Alfonz Jamnik, dipl. agr. P u c h Josip, pos. Jos. Turk, pos. in trg., Š t e r k Peter, pos. in trg. in pa Franc Pogačnik, pos. in trg. — Sprejeto je bilo nato poročilo blagajnika Antona Bukovca, po katerem prednje podružnica nekaj čez 1000 Din čistega premoženja. — Podaljšanje legitimacij za znižano vožnjo na državnih železnicah in hrodovih zn leto 1921. Zaradi podaljšanja legitimacij za znižano vožnjo, ki jih je izdala direkcija državnih železnic v Zagrebu aktivnim in vpokojenim državnim uslužbencem, upokojenim častnikom in njih družinskim članom, za leto 1924, morajo vse državne oblasti, ustanove in uradi civilnega reda predložiti direkciji državnih železnic v Zagrebu (odseku za izdajanje voznih listov) v roku od 15. decembra 1923 do 15. januarja 1924 legitimacije svojih aktivnih uslužbencev in njih družinskih članov in sicer z izkazom, v katerem morajo biti zapisani imetniki legitimacij v abecednem redu, pri vsakem I pa številka legitimacije. Pri otrocih mora biti zapisana tudi starost in opravilo, t. j. ali hodijo v šolo, ali so doma itd. Otroci moškega spola imajo pravico do legitimacij do izpolnjenega 16. leta, če so na visokih šolah pa do 25. leta. Otroci ženskega spola imajo pravico do legitimacije, dokler se ne omože, oboji pa le s tem pogojem, da žive skupaj s starši in da nimajo nobenega posebnega zaslužka, kar morajo oblastva na osebno odgovornost načelnika oblasti v izkazu potrditi. — Upokojeni častniki in državni uslužbenci morajo svoje legitimacije in legitimacije družinskih članov zaradi podaljšanja izročiti svojim pristojnim likvidaturam, ki jih bodo s prej omenjenimi izkazi v istem roku predložile direkciji. — Za podaljšanje legitimacije te treba plačati 1 dinar pristojbine, ki se mora poslati direkciji v gotovini z izkazom vred. — Pošiljke v kartonih. Slamrtikarski in klobučarski podjetniki so se na ministrstvo pritožili, da smatrajo nekatere pošte kartone, v katerih pošiljajo omenjeni obrtniki svoje izdelke, za ločenke, češ da našteva točka 1-4 čl. 38 pivega dela poštnega pravilnika med paketi, ki se imajo odpravljati kakor ločenke, tudi papirnate škatle v lesenem okviru. Navedeni pritožbi je ministrstvo ugodilo z odlokom št. 69.536 z dne 5. nov. 1923 odredilo, da se taki kartoni ne smatrajo za ločenke, ker nimajo take oblike, da bi se ne dali z drugimi pošiljkami vred naložiti in pa ker so zadosti trdni, tako da ni treba ž njimi nič oprezneje ravnati kakor z drugimi navadnimi paketi. To velja pa seveda samo za take kartone, ki ne presegajo v dolžino 1 m in v širino 50 cm in so manj težki kakor 10 kg. — Katastrofa v bergamaških alpab. Prod dvema letoma so na glenski planoti v bergamaških alpah zgradili umetno jezero, iz katerega naj bi dobivala vodo elektrarna občine Vilmore. Jezero je bilo 2 km široko in 4 km dolgo in .je bilo določeno, da sprejme vase 6—10 milijonov kubičnih mrtrov vode. Vil-morske električne naprave so veljale kot najmodernejše in največje v Evropi in so stale 40 milijonov lir. Minolo soboto zjutraj je pa silno vodovje, ki se je s plan'n stekalo v umeino jezero, predrlo nasipe in udarilo na niže ležeče kraje in vasi s tako orjaško silo, da je razdrlo in odneslo vse, kar je doseglo: hiše, tovarne, elektrarne, ceste itd. Kraji Derzo, Vilminore, St. Ardrae i. dr. so deloma izginili s površja zemlje. V vodi je našlo smrt do 600 oseb. V Artogni so našli truplo matere, ki je še stiskala na prsih trimesečno dete. Tudi žena in dva otroka ravnatelja električnih naprav v Derzu so našli smrt pod vodnim plazom. Ljudstvo je strahovito razbiirjeno in zahteva, da se inženirji, ki so zgradili umetno jezero na Glenu, pokličejo pred sodišče in najstrožje kaznujejo. Škodo cenijo na 100 milijonov lir. — Predrzen vlom v Trstu. V Trstu so neznani zlikovci vlomili v skladišče veletvrdke Jakob Brtmner v Trslu, ul. Mazzini 14, in odnesli za pol milijona gotovine, vrednostnih papirjev in dragocenosti. Vlomilci so prišli v skladišče na ta način, da so z vitrihi odprli vežna vrata, šli v prvo nadstropje, kjer ima tvrdka svoje pisarne, odprli tudi tukaj vrata z vitrihi in dospeli tako do železnih stopnic, ki vodijo iz pisarn v skladišče v pritličju. Na teh stopnicah so vlomilci šiloma odprli dve železni vrati in dospeli v skladišče. V skladišču je varnostna celica s tremi močnimi, železnimi vrati, za katerimi stoje tri enako močne železne blagajne. Vse te ovire so lopovi s svojim izvrstnim orodjem premagali in odprli tudi eno izmed blagajn, v kateri so našli in vzeli za pol milijona lir vrednosti. Nato so skušali odpreti še drugo blagajno, kar se jim pa ni posrečilo ali pa so morda iz strahu pred zasačenjem prostovoljno odnehali. Nato so odšli po istem potu, kakor so bili prišli, puslivši na mestu celo zbirko tatinskega orodja. Tvrdka je bila proti vlomu zavarovana. — Dražba občinskega lova Moste, objavljena s tukijšn ;im razglasom - dno 14. IL 1923, štov. 7199-3, se prične 20. decembra ob deveti uri. Okrajno glavarstvo v LjubljanL — Izredna prilika za nakup šivalnih strojev se nudi p. n. občinstva pri dobro znani tvrdki I. Gore -, ki je prejela izborne šivalne stroje slovite nemške tvornice znamk« »Excella«, ki so urejeni za umetno .oženje, šivanje, krpanji) perila in ..inšenje nogavic. Za božič in novo leto imajo kupci še izredno ugodnost 10 odstotkov popusta. Oglejte si to stroje, pre'no se odločite r.a nakup. — I« Mamice na Studcncu ie pobegnila Liz* Mahne, okrog 30 let stara. Nosi Jrnkasto križasto obleko, ogrnjena je s pletom, na glavi ima svilnata ruto. — Velik vlom. V Novem Saau ju bilo vlom*! i ljeno v noči na 29. nov. v trgovino z zlatnino j Zoltana Hirschelhausena. Vlomilcc je odnesel 18 : zlatih in 9 srebrnih obeskov, 8 zlatih prstanov, 13 zlatih verižic, zlat kolje in več manj vrednih obeskov in okraskov. Škodo za ukradeno blago, ki jo je napravil vlomilec pri vlomu, cenijo na 60,000 kron. — Izgnan je za vedno iz Slovenije s sodb®' okr. glavarstva v Celju iz ozirov javnega reda in varnosti Milivoja Kaljcvič, čevljar, doma iz U2ice v Srbiji. — Penesrečeni delavci. V tovarni «Wcsten< v Celju se je obrezal s čepinjami po levi nogi delavec Ferdinand KukoviČ, delavec Anton Ve-rovnik pa si je zmečkal pri stiskalnici prste na desni roki. — V pivovarni Gritz v Maribor'1 si j« zmečkal delavec Franc Terčko pri zlaganju sodov desno roko, voznik Matija Matella pa je padci pod voz in je dobil poškodbe na levi rold in na gavi. Pri mestnem oskrbništvu v Celju se je ucekal s sekiro delavec Franc Jeler na levo roko. —• Pri ključavničarju Bogomirju Gradtu v. Celju sc je težko poškodoval vajenec Franc Cerar u sicer na levi roki. — V tovarni mesnih izdelkov Herman VVogerer v Mariboru se je nevarno obrezal po rokah pomočnik Rudoli Zcliška. — Pcppermint-Lysoform, najboljša antiseptična voda za usta, se zopet dobi v vsaki lekarni in drogeriji. 7324 Dijaki praznik. Na praznik Brezmadežne, dne 8. de« cembra praznuje kat. dijaštvo svoj praznik. Ta dan hočemo pokazati tudi mi. da je naš cilj življenje po naukih Kristusa - Boga. Praznujemo pa ta praznik na sledeč način: 1. Priprava na praznik: vsak večer od srede 5. t. m. do petka 7. t. m. se vrši pri jezuitih cb pol 7. kratek nagovor z Htanijami. 2. Na praznik 8. t. m. je ob pol 6. v stolnici sv. maša s cerkvenim govorom in skupno sv. obhajilo vsega kat, dijaštva. 3. Popoldne ob 4. so v nunski cerkvi večernice. 4. Zvečer ob pol 8. v. LTnicnu telovadni večer. Vsled raznih zaprek se vrši dijaško zborovanje šele v nedeljo 16. t. m. ob pol 10. v dvorani Akademskega doma. Spored je sledeč: 1. Religioznost in inteligenca. Govori teolog. 2. Namen in delo akad. društev. Govori akademik. 3. Naš namen in naše delo. Govori srednješolka. 4. Razor orje. Govori srednješolec. Krekova koča eia Ratftovcu! Kmalu po smrti dr. Kreka se je v njegovi domovni občini Selca porodila misel, postaviti mu na vrhu 1700 m visoke gore Ra* ti t ovca, tega kralja škofjeloškega pogorja, planinsko kočo, ki naj bi bila trajen spomenik Krekove ljubezni do njegove ožje domovine in posebno do gore Ratitovca, obenem pa koristno napravo za razširjenje planinskega športa in tujskega prometa po še malo znani, ali krasni selški dolini. Vzlic vsem mogočim nasprotstvom in težavam je sedanji odbor škofjeloške podrui-nicec S. P D. z veliko doslednostjo in pogumom deloval na uresničenje teh misli. Vse Krekove prijatelje in ljubitelje planin bo go. tovo razveselila vest, da je bila koča na Ra-titovcu, ki nosi Krekovo ime, letos v jeseni dograjena in pokrita. Prihodnje leto se bode opremila od znotraj, ter upa odbor, da jo bo mogoče otvorili že meseca julija. Dosedanji stroški za gradbo Krekove ko« če presegajo svoto 240.000 K, preračun jeni stroški za notranjo opremo pa znašajo čez 150.000 K. Podružnica se je morala, ako je hotela kočo ob pravem času še letos dograditi, močno zadolžiti Podružnica se obrača na vse Krekove prijatelje in častilce, da ne puste prošnje podružnice, ki prihajajo do njih nerešene, ampak, da počastite Krekov spomin s svojim prispevkom. Vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel, ter se bode svoječasno seznam vseh darovalcev javno priobčil. Pripomnimo, dn je Krekova koča na Ra« titovcu prva nova zgradba, ki priraste Slo-venskemu planinskemu društvu od časa svetovne vojne. Sanes ob 7 vsi v Union na JVliklavžev večeri Gospodarstvu. K povzdlgl lesne Industrije na Gorjancih, V jugovzhodni smeri kot nadaljevanje ribniških in kočevskih hribov se razprostirajo kot nekdanja meja med bivšo Kranjsko ln Hrvaško tja do Samobora do nedavnosti na severni strani še s pragozdom zaraščeni Gorjanci. To gorovje hrani velikanske množine lesa najboljše kakovosti: hrastine, smre-kovine, jalovine, kostanjevlne in drugega za vsako obrt potrebnega lesa. Tu je v dolinicah ln kotlinah relativno gosto naseljeno prebivalstvo, Podgorci, ki so večinoma potoma! pred 8 stoletji semkaj pribeglih bosnišklh Izseljencev — Marlakov, deloma rimsko-kato-llške, deloma pravoslavne vere. Trd življenjski boj za obstoj se tu bije. Zemlja je malo rodovitna, nepregledni gozdni kompleksi pokrivajo tla, borna živinox*eja daje malo zaslužka. Skromne življenjske zahteve, neumorna pridnost ln trdna telesna narava označujejo ljudstvo. S krošnjarstvom in t Izselitvijo v Ameriko so si pomagali pred otvoritvijo dolenjske in belokranjske železnice. V zadnjih desetletjih se razmerje zbolj-inje. Enostranska eksploataclja lesnih izdelkov — polfabrikatov, desk, tramov iz mehkega in trdega lesa, izvoz hrastine in kostanjevine, nudi tako lastnikom gozdov kakor tuli delavcem skromen zaslužek. Najbolj je razvita prodaja djrv za kurjavo in oglja. Preobsežno izsekavanje in trebljenje gozdov, kakor se sedaj po vojni začenja, bo sčasoma neugodno vplivalo na kllmatlčne razmere v teh hribih kakor tudi velikega dela Dolenjske. Sedaj neznani hudourniki bodo odnašali zemljo in prod. Že sedaj nastopajo ob deževnih pomladnih in jesenskih nalivih povodnji v novomeškem in kostanjeviškem okraju. Nevihte z nalivi in točo se bodo vedno pojavljale in namesto blagoslova nam bodo vedno pretile vremenske nezgode, uničujoč poljske pridelke. Treba je tedaj racijonalnega gozdnega gospodarstva. Obsežni gozdovi na Gorjancih nam pač nndijo za stoletja dovolj lesa za izdelavo najrazličnejših lesnih izdelkov. Treba je t« eksploatacijo le racionalizirati. Ako upoštevamo mnogovrstnost in množino lesnega materijala, število krepkih in pridnih delavnih moči, razpolaga vodne moči in premoga, parkete, ladijska tla, lesno volno, lepenko, celulozo in papir, ledene jermenice, leseia kopita, lesen- podpbtnike, lesene žeblje, merila, sode za vino, furnire, vehe, ščetke, zobotrebce, samokolnlce, impregmran les (zlasti vinogradniške kole) itd. Sedanja izraba lesa kot polizdelek (deske, trami, drva za knrjavo, oglje itd.), . e Izkorišča dovolj racij onalno odpadkov, ki znašajo 30—50 odstotkov celotne količine lesa. Vedno obsežnejša enostranska eksploatacija nam more prinesti v teku časa več škode kakor koristi. V tem oziru naj bodo Gorjanci za Novo mesto Z3nica v očesu: vir trajnih dohodkov. Lesne trgovce in industrijce pa s tem opozarjamo na še premalo razvite tehnično izrabo lesa naših Gorjancev v smislu racijonalnega gozdnega gospodarstva in aa možen zaslužek, ki se tu nudi. L. » • • g Žitni trg. Na novosadski produktni boril notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 325-330 Din, koruza 200—250 Din, fižol 545—550 Din, pseni" moka št. 0 520 Din, št. 6 320—325 Din, št. 7 290 Din. Tendenca živahna. g Uvoz italijanske moke. Kakor poročajo listi, je Dalmacija iu v manjši meri tudi Bosna, preplavljena z italijansko moko, kateri je konkurenca omogočena radi visokih cen v pro-ducentskih deželah in tarifne politike. Zato je predlagalo poljedelsko ministrstvo ministrskemu svetu, da naj se ukine uvoz moke brez carine. g Kredit ia sanacijo valute Nemčije. Med Nemčijo in med neko angleško finančno skupino se vrše pogajanja v svrho sanacije nemške valute. Kakor poroča >Neue Freie Pressec, potekajo pogajanja ugodno. Gre tu za posojilo v znesku 100 milijonov zlatih mark. g Žetev pšenice 1923. Po podatkih poljedelskega ministrstva se je letos pridelalo v celi državi na hektar 14.15 meterskih stotov (v preteklem letu 9.52). V Sloveniji je bil hektarski donos letos 13.88 stotov (lani 13.03). Letos zaznamenuje največji pridelek na hektar Vojvodina z 15.78 stoti, dočim je lani stala na prvem mestu grvatska in Slavonija z 18.78, kateri je takoj sledila Slovenija, ki je letos na tretjem mestu. BORZA. Cnrieb, 4. 12. (Izv.) Devize: Pešta 0.03, ttalija 24.77, London 24.91, Newyork 574.0. Pariz 30.77, Praga 16.7750, Dunaj 0.0081, Sofija t.40. Belgrad 6.4650. — Valute: n. a. K 0.0081. Zagreb, 4. 12. (Izv.) Deviz«: Pešta 0.46— 1.47, Italija 3.8825—3.8450, London 886.0—387.0, Uewyork cable 8855—89.0, čeki 88.0—88.75, Pa-•iz 4.7250—4.7750, Praga 21.5850—2.0«. Dunaj U24750—0.125750, Cnricb 15.4750-15.5250, Sofija 70.0, Varšava 0.00035. — Valute: ček 885.0— »8.0. dolar 87.0-87.5Ct šfaJersKe novice. š Miklavžev večer prirede v sredo 5. t. m. krščansko-socijalne organizacije v Mariboru. Prireditev se vrši v Gambrinovi dvorani. š Shod krščansko-soeialnega delavstva v Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 2. decembra dopoldne. Poročal je g. poslanec Žebot š Sestanek državnih nastavljeneev nižjih kategorij se je vršil v Mariboru dne 1. decembra zvečer. Poročal je g. poslanec Žebot o razvrščanju. š Shod samostojnežev. Dne 1'. decembra so imeli samostojneži shod v mariborskem Narodnem domu. Kljub velikemu bobnanju v »Kmet. listu« in plakatom se je udeležilo shoda kvečjemu kakih 120 oseb. Predsedoval je shodu neki Lipovšek. Glavni govornik je bil g. Pucelj, govorila sta pa še Džamonja in Urek. Vsebina vseh govorov je bilo jadikova-nje, da niso samostojneži več na vladi. Mer-molja in Drofenik, ki sta imela prej glavno besedo, sta se to pot držala bolj v ozadju. s Ustanovni občni zbor kovaške zadruge v Mariboru se vrši dne 9. decembra. š Mariborski invalidi so tako srečni, da imajo posebnega gerenta, ki se, kakor kaže naslednja vest, zanje zelo briga. Iz Belgrada so namreč člani mariborske invalidske organizacije dobili povabila, da naj se vpišejo v radikalno mladinsko organizacijo. Sprejemajo invalide-omladinee do 37 leta. To je menda prvi blagoslov, ki so ga prejeli invalidi iz Belgrada, pa še ta je pristno belgrajski. Svojemu gerentu — radikalnemu priganjaču so ubogi invalidi res dolžni zahvalo. i Na svatbi gg. Pavla in Anice Strgar se je nabralo za bralno društvo na Zdolah pri Brežicah 1400 K. š Policijske vesti. Mariborska policija je aretirala dva že dolgo iskana ptička, nekega Grossa in Mikša, ld sta bila pjsebna špecija-lista v vlomilstvu v vagone na kolodvoru. Te dni sta se ujela v past, ko sta hotela iz nekega vagona odnesti zaboj s salamami š Neznani vlomilci so v noči or". 28. na 29. novembra vlomili v graščino Hrastovec v Voličini pri Sv. Lenartu. Odnesli so razno blago v vred iosti 15 tisoč dinarjev. S Predrzen vlom v Žalen. V noči na 28. novembra je bilo vlomljeno v trgovino Justine Vre-carjeve v Žalcu. Tatovi so odnesli 64 m Se vi jota, 50 m cefira, 32 m flancle, po 30 m barhanta in klota, 25 svilenih naglavnih rut in pepelnato odejo v skupni vrednosU do 80.000 K. Vlomilno orodje, in sicer dleto in cepin, je ukradel tat iz shrambe za orodje na kolodvoru v Petrovčah, kjer je razbil ključavnico na vratih. lj Klub občinskih svetnikov SLS ima svojo sejo nocoj ob 7. (sedmih) v tiskarni. Polnoštevilna udeležba nujno potrebna. Zadeva zelo važna! — Predsednik. lj Sožaije ob smrti pesnika Stritarja je mestni občini ljubljanski izrazilo mesto Brežice s sledečo brzojavko: Poklanjajoč se spominu pesnika Stritarja, Vašega častnega občana, Vam Izrekamo ob njegovi smrti sožaije ter prosimo pri pogrebu nadomestitve. lj Lep Miklavžev dar so dobili kurjači državne železnice v ljubljanski kurilnici po novi službeni pragmatiki. Namesto svojih običajnih prejemkov je vsaki nenastavljeni kurjač dobil po 200 do 250 Din manj kakor navadno. Ti reveži se sedaj hodijo pritoževat k svojemu načelniku g. inženirju Fincu, zakaj in kako je to, da bi mi morali biti prikrajšani, saj je bilo izrečno rečeno, da nikdo ne sme dobiti manj prejemkov kakor jih je dosedaj dobival. Seveda glavno je, da se je ustanovila 30. novembra v Sp. Šiški Radika-lija ter da je bil izvoljen za L podpredsednika g. inž. Fine. Drugo je postranska stvjor. Kurjači ln vsi, ki trpite pod tem režimom, zapomnite si to. lj Cestna železnica ljubljanska. Uslužbenci C. e. ž. ljubljanske so imeli dne 3. t. m. zvečer sestanek. Poročala sta tajnik Zve.ee jugosl. žel. tov. So vre in občinski svetnik g P i r o. Na sestanku se je sklenilo: 1. Zahvala občinskemu svetu ljubljanskemu ua, dosedanja posredovanja za dosego upravičenih gmotnih zahtev in prošnja, da to akcijo tudi v bodoče podpiia z vso svojo avtoriteto. 2. Občinski svet ljubljanski je na predlog Zveze jugosl. žel. že na svoji seji 12. 10. t. 1. pozval družbo, naj izplača uslužbencem c. e. ž. povišek plač in rodbinskih doklad tudi za mesca marc in april t. L; ker družba tej zahtevi še ni ugodila, naj občinski svet uporabi napram njej vsa sredstva ki so mu razpoložljiva po pogodbi, in naj onemogoči vsako zavlačevanje. 8. Občinsk5 svet naj ukrene vse, da se napravi red v vodst-u c- e. ž., ki je v veliki meri krivo neurejenih razmer tn nerednosti pri tem podjetju. 4. Družba se pozivlje, naj nemudoma uredi pen-zljsko vprašanje vseh uslužbencev v splošnem in posebej, da takoj poviša upokojenemu Francu Matičiču* pokojnino tako, da bo mogel živeti. 5. Uslužbenci apelirajo tudi na sekvestra c. e. ž, naj kot zakoniti varuh podjetja ukrene vse, da bo družba takoj izpolnila napram uslužbencem obveznosti v smislu omenjenega sklepa občinskega sveta. 6. Ker družba na eni strani v septembru nI izplačala običajnega nabavnega prispevka ln tudi noče izplačati poviškov za mesca marc ln april 1.1, na drugi strani pa si uslužbenci -aradl tega za zimo ne morejo ničesar na- baviti, opozarjajo uslužbenci merodajne faktorje in javnost, da bodo v znak protesta v presledkih ustavljali promet dotlej, da družba plačilo izvrši. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Jaklič, poee-stnikova hči, 28 let — Silvio KramarSič, sin carinskega deklaranta, 2 leti. — Uršula Pianlnšec, hiral-ka, 75 let. — Petronela Sumi, žena rač. svetnika, 48 let. — Alojzij Gregorič, pošt nrad. ravnatelj, 58 let — Josipi na Pielik, h« trgovca in posestnika, komaj rojena. — Marjeta Tončič, zasebnica, 77 let. — Stojan Janue, sin gostiln, in pos, 2 leti. — Ivan Zupančič, gostilničar in posestnik, 59 let — Lenka Sajovie, hči zidarskega pomočnika, 19 mesecev. — Fran Kastelie, tiskarn, vajenec, 19 let — Štefan Klemenčič, sin žel. sprevodnika, 6 ur. — Anton Jene, hirala: 76 let. — Rajko pl- Tarbuk, podpolkovnik, 49 let — Slavica Grubič, narednlkova hči, 2 leti in pol- lj Danes vsi v Union na Miklavžev večer! — Predprodaja vstopnic zjutraj od 9. do pol 1. v Šentpeterski Prosveti; popoldan od 2. tire dalje pa v Unionu pred veliko dvorano. — Kdor še nima vstopnice, naj si jo pravočasno preskrbi. — Pričetek točno ob 7. zvečer, vsled česar prosimo p. n. občinstvo, da to blagohotno upošteva in pride pravočasno na prireditev. lj Seja akcijskega odbora v korist vestfal-skih Sloveneev bo nocoj ob 8. v prostorih univerze. Udeležba za vse obvezna. lj Miklavžev večer ima pevski zbor Z vere jugoslov. železničarjev v četrtek 6. t m. v salonu gostilne pri »Levu« na Gosposvetski cesti ob 7. uri zv. Vstopnina prosta. Darila, natančno označena, se sprejemajo isti dan od 5 naprej v prireditvenem lokalu. lj Tedenski zdravstvo: ' izkaz. Od 25. do 30. cov°.m' -a 1923. „' bil v Ljubljani rojenih 20, umrlo je pa v tem času i3 oseb, od tega 11 tujcev. Vzrolr smrti v 7 slučajih jetiia, v 2 pljut lica, v 1 zastrupi jen je rane, v 3 srčna hiba, bolezni žilja, v 1 rak, ostalo drur! naravni srrri"' v-roki. lj Nalezljive bolezni v Ljubljani. Od 25. do 30. novembra 1923 so bili v Ljubljani naznanjeni 3 slučaji škrlatice in 2 slučaja duš-1,1 i vega kalija. lj Ukradena zastava. Neznani ponočnjaki so raztrgali dve narodni zastavi pri vhodu v Narodno kavarno. Eno so popolnoma raztrgali, drugo pa so odnesli. Polomili so tudi drogove. Kavarna! ima okrog 1000 K škode. lj Saje so se vnele v dimniku hiše Katarine Bačnikove v Zeleni jami št 141. Domačini so ogenj pravočasno opazili in ga sami pogasili. Škode je le toliko, kolikor so jo napravili s polivanjem. Kako jo ogenj nastal, se ne ve, dimnik je bil pravočasno omeden. lj Pobegli hudodelci. Iz ljubljanske jetniž-nice so pobeglii Anton Anžur iz Gaberja, prist. v Dev. Mar. v Polju, ki je bil obsojen radi tatvine na 2 in pol leU težke ječe; Jakob Lam-preeht iz Gornjega brda, pristojen v Poljane, ki je bil obsojen na 10 mesecev teike ječe, in pa Andrej Trpine, pekovski pomočnik iz Bleda, ki je bil obsojen na 14 mesecev težke ječe. Vsi so bili obsojeni zaradi hudodelstva tatvine in vsi so pobegli v obleki kaznjencev. lj Došle so S mirna preproge, izdelano od Industrije preprog (Lavoslav Neuhaus) iz Osijeka ter so razstavljene pri tvrdki »Iiolizej — oprema stanovanj« na Gosposvetski cesti 13. Ta tvrdka ima edino zastopstvo za Slovenijo in prevzema vsa naročila- Preproge so pravo ročno delo; odlikuje jih poleg izredne lepote v risbi in barvi tudi velika, vsestranska trpežnost, ker so delane iz prave v *.ie in barvane z najboljšimi barvami. Priporočamo vsakomur, da si jih ogleda. 7700 Najcenejše iti najnovejša obleke za dame in gospode dobite samo: Šelenb. ul. 3, Griiar & Mejai. Prosveta. pr Tržič. Z novembrom je društvo sv. Jožefa končalo jesenski tečaj prosvetnih večerov. Njih namen je sodelujoče izobraževati v govorništvu, petju in dramatiki, poslušajo-čim pa nuditi tozadeven užitek. Jesenski tečaj se je prav dobro obnesel. Udeležba je bila 90 odstotna, v polovici slučajev pa 100 odstotna. Progrnmne točke so izpadle dobro, mnoge prav dobro. Nobena točka se ni smela izvajati brez priprave in brez skušenj. Vabljenim se je nudilo v vsem kolikor mogoče veliko udobnosti. Tako pomenijo ti večeri lep uspeh k vsestranski izobrazbi kot sad marljivega vzajemnega dela delavstva in »ta. črne« inteligence. (Tržičanom so namreč nazivi »ta črni«, sta rdeči«, »ta lakasti« že popolnoma prešli v meso in kri.) Mesca decembra in januarija se vrše vsled mraza ln grdih potov tedenska društvena predavanje v manjšem obsegu. Februarja pa se prične pomladanski tečaj prosvetnih večerov. Odmor je tudi potreben za priučenje pevskih in dramatskih točk. — Ob tej priliki bi radi zapisali besedo na naslov finančni oblasti. Društvo prireja, predavanja v smislu § 2 svojih pravil. Pa mora kljub temu plačati za vsak prosvetni večer še takso 10 Din, ki se bo menda povišala na 20 Din. Čudno. Večeri so vsake vstopnine prosti. Društvo ima s temi večeri več sto dinarjev stroškov. In država te stroške vrh tega se obdavči. Morda društvo s temi vtčerl kaj pridobi na moralnem ugledu. Toda I ta ugled ne donese društvu prav nič denarja. 1 Čemu potem tak ugled obdavčevati? Na eni strani gredo milijoni v prosvetne namene, na J drugi strani pa se v isti sapi z davki ubij", privatna inidjativa za ljudsko prosveto. Ali ni to nezmisel! Bili bi hvaležni višji finanč- ni oblasti za po jasnilo: 1. Ali je res treba plačevati za prosvetne večere takso po $ 99 taksne naredbe. 2. Ali res znaša ta taksa 20 Din za vsak večeri Ljudski oder V nedeljo 9. decembra: .PRI BELEM KO« NJIČKU«. Veseloigra v treh dejanjih. Začetek ob pol 8. zvečer. Predprodaja vstopnic od četrtka naprej ysak večer od 5. do 7. ure zvečer in ▼ nedeljo od 10. do 12. ure dopoldne ln popoldn« od 4. ure naprej do začetka predstave v pisarni Ljudskega odra. Cerkveni vestnik. c Conf. sodal. za ribniško okrožje bo t, sredo, 5. dec. ob pol enajstih v Sodražicl. (Op. uredništva: Dopisnico s tem poročilom, ki jo bila, kakor kaže poštni pečat, oddana v Sodražicl dne 30. novembra, smo prejeli šele včeraj 4. decembra.) c DijaSka Marijina kongregacija v zavodu sv. Stanislava letos zunanjim članom ne bo poslala "ponovitve-., zato naj jI U kar sami spo-roče, da so posvečenje ponovili. Orlovski vestnik. ~~ Dijaška orlovska srenja priredi dne 8. dec. v veliki dvorani hotela Union telovadni večer s komerzom. Zanimivost bodo gotovo vzbujale orliške simbolične vaje: Vera, upanje, ljubezen. Sodeluje godba Dravske divizije pod vodstvo* i g. dr. Čerina. Začetek ob o' mlh zvečer. Prijatelji telovadbe, in zabave se vabijo k udeležbi v obilnem 'tevilu. Odbor. Odsekom ljubljan. orlovskega okrožja! Vsled Miklavževgea večera se danes vadi-teljski in organizatorični tečaj ne vršita. V nedeljo naj pa bo udeležba na obeh tečajih polnoštevilna! — Okrožni odbor. Izpred sodišča« Nevaren paragraf, ki je že marsikomu napravil precej sitnosti, zamude in občutne škode, je znaui § 104 srb. kaz. zak. ln sicer žalienje uradnih oseb v službi Po tem paragrafu obtoženi so bili preje obsojeni samo na zaporno kazen, kar je bilo večkrat z ozirom na socijalno stalifče raznih obtožencev zelo mučno za vse. Po dolgem prizadevanju slovenskih sodnikov se sme spremeniti sedaj zaporna kazen v denarno globo. Evo par slučajev: Neki Ivan M. je nahrulil stražnika, da nima pravice ga aretirati, ker pozna_ tudi on zakone bolje kot stražniJL Obsojen je bil na 800 kron globe ali na 4 dni zapora. — Sluga drž. žel. Fr. B. iz Cola je razžalil poštno npraviteliico v Šentvidu in jo zafrkaval, ko je prišla ta s plsmonošpm na kolodvor. Rekel ji je tudi. da bo kmalu »sfrleta«, ker ljudi hujska. Ker se je sodišče uverilo. da je prišla tožnira res službeno na kolodvor, je bil obsojen B. na 600 kron globe. — Marija K. iz Dobranj je nahrulila povodom obdačenja sadja na ljubljanski mitnici paznika, ki jo je peljal v svrho ugotovitve blaga v pisarno, z besedami: Ferdamani jebla.itarji, kak so siten, po cesti špandrajo. na ljudi šokirajo. Obsojena je bila žena n p 200 kron globe ali 1 dan zapora. — Čev. pom. Viljem V. se je razhudil na Rimski cesti nad stražnikom Sti-bllom in ga je končno prav grdo ozmerjal. Rekel mu je tudi. da je preneumen. da bi ga odgnal. Obsojen je bil na 5 dni zapora. Franjo Neubaner. Ksaver Meško: f^ase življenje, Že davno bi bil rad prebral »Naše življenje«. Dolgo sem se pripravljal Dragi Meško, ne zameri: nam, ki se vsaj včasi radi zasmejemo ali pošalimo, je Tvoja žalost vendarle pretemna in pretežka. Ali jaz jo razumem, ker poznam in umejem Tvojo dušo, Tvoje srce in ker vem, kaj se pravi plakati nad grobom najlepših, najbolj vzviše* nih idealov. Plakai je za njimi veliki Gregorčič, jokam za njimi tudi jaz, njegov majhni učenec--- Iz Meškove knjige vNaše življenje« kriči "razočaranje. Begunec je on, begunci so drngi, ki so morali zapustiti solno-no Goriško in divno Koroško. Povsod so tujci. Domov ne morejo, ker jim je dom razdejan ali pa zaseden od sovražnikov, Lahov in. Nemcev. Mešku se godi kakor Simonu Jenku, ki je pel: »Gorje, kdor nima. doma, kdor ni nikjer sam svoj gospod, naj križem svet prerema, saj vendar tujec je povsod.* »Seda za tujo mizo, preseda mu vsak grižljaj, vsakemu se mora klanjati za košček kruha. Morda bi bilo bolje, da bi bil Meško kar doslovno navedel Jenka, čegar verzi so boljši, nego Meškovi v črtici »Begunci«. Meška, mehkočutnega, ljubitelja trpinov, zapuščenih, preziranlh, boli spoznanje, da je ves svet sebičen, dobičkaželjen, da siromakom privošči le drobtinice, ki padajo z bogato obloženih miz bogatinov. Mogočneži tega sveta vržejo beračem krono ali dinar, pa drve naprej in se niti ne zmenijo več za stradajoče reveže, ln Meško se ozrč od teh sebičnežev na sv. Frančiška, ki sam nI imel ničesar, pa je prodal celo sv. pismo, samo da ni odpustil brez daru uboge ženice. Ko se mu pristudi ta svet,, ko vidi, kakšni plašljivci, kukavice so celo -»najboljši prijatelji«, ki jih je strah svojega lastnega prepričanja, in trepetajo, da se ne bi izJali. ko celo krvni bratje zmajujejo z glavami, videč, kako mora pogumen mož v ječo in si šopetajo: »Nekaj bo vendarle res«, tedaj gr» pisatelj na grob svoje matere. Dobro se še spominjam lista, ki ml Ba'jo pisal Moško prod leti: »Matere so bilo edine, ki so nas ljubile nesebično, zaradi nas samih. Nobena rana pa ne peče Meška tako ka-icor izguba njegove druge domovino — Koroške. Kolikrat sva sanjarila, kollkrat kovala načrte, kako bova delovala sknpaj v t.ej rajskolepi deželi! Kako kruto jo usoda razdrla vse to naklepe! Mene jo vrgel val usode čisto drugam, on pa, ki je deloval med dobrim koroškim ljudstvom toliko let, je moral bežati, ker ni bil varen niti svojega življenja. Še danes bi živel rad v ljubljenem Korotanu s skromnimi dohodki selske-ga župnika, ko bi mogel uživati le osebno prostost. Iz izgubljene Koroške so ozre Meško na Goriško. Slovenee-oflcir se spominja kostanjevega drevoreda, zasajenega od rodno hišo do železniške postaje. Vse njegovo življenje se je takorekoč odigralo v tem drevoredu. Ko pride iz vojsko in iz ujetništva domov. vidi, kaj je vojska napravila iz njegove nekdaj mirne, srečne domovine. Kostanje so granate lzruvale s koreninami ln ona, ki mu je obljubljala pod kostanji ljubezen in zvestobo, je vrgla njegovo sliko iz srca in se poročila z drugim. Mladi mož zbeži z doma, kor ne more prenašati teh spominov. Matej Prosen leži težko ranjen v bolnišnici. Boli ga rana, ali mnogo hujši so njegovi dušni boji. Očita sam sebi, da jo morilec, ubijalec, ker jo ubijal v vojski. Duhovnik ga sicer potolaži, češ da on nI odgovoren, ker v vojski vojak le svoje življenje brani, ko stoji sovražniku nasproti, fo ne boš ti njega, bo on tebe. Ali Prosen se ne more otresti strašnih misli. Teh dušnih bojev ga reši — smrt. »Sestra Hildegarda, ki hi morala posvetiti vse svoje misli bolnikom, niti ne opazi, da je že mrtev. Saj s-3 smeje Iščem kuharico fcstno, pošteno, samostojno, starejše dekle ali udovo brez otrok, za kuhanje gospodi in poslom, s pomočjo dekle, z večletnimi spričevali. Naslov pri upravi •Slovenca« pod številko 7709. tam nokje ob koncu sobo ta famozna sestra Rdečega križal Saj jo vendar zato v bolnišnici, da se zabava z zdravnikom ali s kakim ofioirčkoni, soveda zdravim, ne bolnim! Meškove misli se vrnejo zopet h Koroški. Opisuje strašne dušne borbe .od 10. do 13. oktobra leta 1920. V Ljubljani v'Loonišču čaka i zida plehiscita. V sredo 18. oktobra zvečer v6 gotovo: dovršeno je! Koroška je izgubljena. Kaj je Meško čutil ta čas, ve le tisti, ki se je i vso plemenito dušo, z vsem mehkim in občntljivim srcem zaljubil v deželo smrečjih gozdov, sinjih jezer, vnebo-kipečih planin, bistre Zlle, dražestnlh Zi-ljank, v deželo pesmi in eiter, v dobro ljudstvo, ki si samo ne more pomagati, ki bi pa zaslužilo lepšo usodo. Meško se kar ne more odtrgati od svojo ljubljene Koroško. Po črtici »Mrak«, v kateri opisuje vso čare večernih ur, se mu porode najstrašnejši spomini. Prebudi se — v ječi! — Spominjam se, kako so med svetovno vojsko Mažari vrgli v občinsko ječo frančiškane v Uoku v Sremu. Očitali so jim, da so dajali Srbom znamenja z lučjo v cerkvi. TJbogi redovniki so se v ječi drug drugemu izpovedovali in čakali obsodbe. Ko so bili drugo jutro zf llšani, so dokazali, da je gorela v cerkvi samo večna luč, na kar so jih sodniki vendarle oprostili. I$den izmed njih mi je zatrjeval, da se pod nobenim pogojem ne vrno več v Uok, ker je preveč pretrpel ln ne bi mogel več gledati mesta svojih muk. — Toliko, kolikor so zakrivili ti redovniki, toliko — nič več in nič mauj — ni bil kriv Meško. Toliko, kolikor jaz, ki so mi tik pred vojsko očitali, da sem javno pel himno kralja Petra. Nisem znal niti besed niti melodije. Brez besed in brez melodije je pa nekam težko peti, čeprav imam nekaj glasu ln posluha. — Tako je nedolžni Meško moral v ječo, ker so je te- "UVLSMM!. * danja Avstrija žalostnega spomina tresla pred vsakim otrokom, da je ue bi izdal. --V Beškl v Sremu so ustrelili učiteljico, ki je z razkriljenimi rokami prosila krvnike, naj jI prizaneso, kor v vsem svojem življenju ni niti pomišljala na kako izdajstvo. Zastonj! — Pravoslavni svečenik, miren človek, se je umaknil za nekaj dni v svojo zidanico. Sel si je domov nekaj obleko iskat. Izdajalec! Usmrtili so ga! — Pa bodi dovolj teh žalostnih spominov! Kakor utrujen od težkega premišljevanja, kakor da bi hotel lz ječe zopet nazaj v lepši svet, nam naslika Meško v zadnji črtici »Otilija«. ljubezen Alojzija Goloba do Otllije Munde. Sanjavi, idealni dijak Lojze se zaljubi a vsem svojim poštenim srcem v lepo Otilijo, nekdanjo svojo sošolko. Stara, a vedno nova pesem: Sentlmentalno-nni-mi, sanjavi dijak, ki živi daleč od doma v mestu, si ne moro misliti drugače, nego da Tli tka v domači vasi misli vedno le nanj, da živi le zanj, da se nobona, njena misel in želja ne dotakne nobenega drugega. Domov pri-šedsi pa mora izkusiti bridko resnico, da je žensko srce kakor loček, ki ga ziblje zdaj valček, zdaj vetrič, kdor je pač bližje ln kdor zna bolj uspavajoče zibati. Oboževano Tili-ko jo modtem pridobil mladi učitelj Svetina za svoje nelepo namene. Pač globoko je padla ta deklica, da mu sama smehljaje prizna, da hodi Svetiua k njoj in ponuja precejšno dozo pokvarjenosti, če Golobu še očita: »Zakaj pa ti nikoli ne pridošt« In lx lepih sanj vzbujeni, v grdo, ostudno, ogabno realnost strmočl Alojzij Golob piše svojemu prijatelju: »Saj niso vredne ,da trpimo zaradi njih. Še pri takih, ki bi človek prisegel nanje, spoznamo prej ali sloj, da ni vsaj vso tako kakor smo mislili. Mi smo pač idealisti!« Tako se Iztrga tudi iz zadnje črtice, kakor iz lepo začete pesmi, disharmonija razočaranja, ki ga je prepolno — naše življenje! Pošteno DEKLE nekoliko trgov, naobraženo, takoj sprejmem. Naslov v upravi pod štev, 7711. častna izjava Kri T žalujem v polnem obsegu vse, kar sem v času 23.—25. oklobra t. L žaljivega govorila o gosp. Francu Burgar, strojevodji j. ž., ga prosim radi teda odpuščanja in se mu zahvaljujem, da mi je odpustil. - Ljublfona, 3. decembra 1923. MARIJA PODKRAJNIK. Tesarskega preddelavca (prejmejo k večjemu podjetju. Biti mora vešč teoret. in popolnoma praktičnega tesar, dela, zmožen priučiti se voditi lamostojno obrt. - V pismeni ponudbi je natančno navesti, kje in koliko časa je HI v službi. Dobro je, ako. Ima obrtno iolo. — Pismene ponudbe na upravništvo •Slovenca« pod »ZMOŽEN 7618«. Ilirict z vsemi Izpiti in prakso, iSče Utll Idi kakršnegakoli pisarniškega dela v Ljubljani. — Cenjene ponudbe na upravništvo «Slovenca« pod šifro; «ZA-NESLJIV 7701«. "i* Globoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc Vsemogočni našega predobrega ata, soproga, sina, brata in strica, gospoda Franca Jenko pleskarskega mojstra dan«« 3. dec. po dolgem trpljenju, previdenega s sv. zalcra-menti za umirajoče, poklical k Sebi v večno življenje. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo 5. t. m. ob 2 uri pop. iz hiše žalosti, Jerne-jeva cesta 74, v Spod. Šiški, na pokopališče v Dravlje. Sp. Šiška, 3. decembra 1923. ŽALUJOČI OSTALI. Odvetnik V LJubljani Najboljši premog, drva in * •> __li_ VIIDITIT ______. nni Mn* z razsežno prakso sprejme kandidata s subst. pravico er. DRUŽABNIKA. Rc- ilektira se le na verzirano, samostojno in prvovrstno moč. Pogoji zelo ugodni, nastop po dogovoru. — Dopisi na upravo lista pod «DISKRETNO«. 7606 Primerno DARILO mt^ Vsakovrstne {opice in jumperje kupite NAJCENEJE na Trnovskem pristana 30 6 oken,,z opeko krit, stoječ na kamnitih podstavkih na ljubljanskem polju med mestom in smodnišnico. Naslov v upravj »Slovenca« pod številko' 7707. nn!?0 KUPITE najceneje pri DRUŽBI UlJIJC ILIRIJA, Liubljana, Kralja Pe-tra trg štev 8, telelon štev. 220. 2447 OKRASKI ZA BOŽIČNO DREVO božične »večice, jaslice, razglednice za božič in novo leto, kupite na debelo na|cen je pri tvrdki IVAN BAHOVEC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg št, 7. 7486 M* primeroma tf njenem potplalu kavčts&ov poipeSmk en petplah i Iščem prazno SOBO za tri odrasle osebe v bližini «Mestnega doma«, eventuelno s kuhinjo. - Cenjene ponudbe pod: .PRAZNA SOBA 7580« na upravo »Slovenca«. n bozic je za naše siov. hiše že od davnih dni najprimernejše darilo naša že 24. leto izhajajoča Hišo z gostilniško v bližini Ljubljane, pošljejo na koncesijo imam naprodaj — Vprašanja naj se upravo .Slovenca« pod šifro «MEHANA 7699«. C« HALO J ČUJETE ? HALO I Svetujem Vam, da ja ne kupita preje emajllr. kuhinjske posode predno si ne ogledate blago od NOVO-DOŠI.E PARTIJE v veliki izberi pri »F0RTUNA« trg, dr. BIZJAK in Comp., Ljubljana, F^C MaMS-OVI HaSl., Krekov trg 7—8 (poleg Mestn. doma)., 1 Sasie siran nudi vsako količino po najnižji ceni SCEKES-aBJIBMECT Pratika S s podobo sv. Družine Seziie po njej, dokler je v zalogi Preprodajalci znaten ponust !BS!BBBBBBBaBflBnaSBBBBBBBflBBHfiflBB»BBBBBHaiiiBSSBUBBilBBBBB!<* a Engross — Konkur. cene — En detail j BREŽICE OB SAVI. Poravnajte naročnino! Lepo posestvo 40 oralov gozda, njiv in_ travnikov, na- >ve štev. 13, tor. papirnate robe, Zagr«b, Nova c. 79. Obriramo ozadja za koledarje, dnevne bloke: slovensk«, hrvatsko in v cirilici po brezkonkurenčnih tvorniških cenah. Rrodaj po ugodni ceni. Natančneje pove IARTIN ŠKARJE, ----- Rimske OGEČE Toplice. Poceni naprodaj: velika zaloga U železa, 80 mro, in kotnegr, 60 mm, v kosih, 2 motorja KS, 220—380 voltov, _„_!„_ .„„„„_ 150 perijod, dalje brek - vo« za 8 oseb, mtiam SDS?n0 OPraVO i raznovrstne izolatorsks opore, Izolatorji. r r ■ Alojzij ARHAR, elektrotehnično pod- jetje, Spod. Šiška, Jernejeva cesta 47. g a n 0 ■ □ ti » E m a 1 □ SmimmimK Gospodje, kateri imajo daljšo prakso v izdelavi finih ko?., dobijo prednost, ker želimo naše podjetje razširiti v glavnem na io široko. Izčrpljive ponudbe s priporočili o dosedanjem |j delovanju, kakor tudi spričevala, katera se povrnejo, se naj i oddajo pod naslovom »TOVARNA FINIH KOŽ« na uprav- b iz mecesnovega lesa po ugodi Ljubljana, škofja ulica 13-111, vrata 20. godni cenL nišlvo »Slovenca«, Maci nye prepisovanja »d. ItnvkUlk tudi na stroj v nemškem ln slovenskem jeziku sprejema na dom. Ponudbe pod »Vestno« na upravo. oddam TAKOJ lepo, prostorno SOBO z balkonom na Sv. Jakoba nabrežju za samskega gospoda ali zakonski par brez otrok. Poizve se: Sv. Jakoba nabr. 7/12, roizvc se: GRAMOFON dobro ohranjen, s 13 ploščami, naprodaj. Cena 800 Din. - Ogleda sc lahko v Dravljah (žapule štev. 15). . 7705 Zahvala. Povodom smrti našega blagega iskrcnoljubljenega brata, strica, gospoda Ivana Ranzinger se najlepše zahvaljujemo vsem, za ustmene in pismene izraze sočutja ter vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Zagorje, dne 4. decembra 1923. žalujoči ostali. m m m m m m sa m m m s ri bi Inserati v »SLOVENCU« imajo popoien uspeh! m m m m m m m m m m m m m Leseno kopalno BANJO z odtokom za pranje prodam, in lesen I/GmCI - Istotam naprodaj večja množina ČEBULE, — Naslov v upravi (Slovenca* pod štev. 7579. PRODAM popolnoma nov STROJ ZA IZDELOVANJE ZAREZANE CEMENTNE strešne opeke Ijevtca ŠV. 9, pri dolenjskem kolodvoru. PRESELITEV! Poponoma varno naložite svoj denar prt 91 Vzajemni posojilnici v Ljubljani, r, s. z o. z. • it © © sss ki se it PRESELILA iz hlle Uriullnskega samostana na Kongctsntm trgu polog nunske cerkve v lastno palačo na Mikloilčevi cesti poleg hotela ..UNION". Hranilne vloge se obrestujejo po ©Vo brez odbitka rentnega in invalidskega davka. Vloge v tekolem računu st obrestujejo po S Va %, vez. tudi po a 7, % In višje po dogovoru. Varnost za hranilne vloge |e zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica relativno veČino delnic stavbne delnIJke družbe hotela »Union" v Ljubljani. Vrhutega |a njena last nova lepa palača ob Mlkložjčevi cesti, vtl mestnih hli, stavbIJč in zamljlšč v tu In inozemstvu. Dtnar st naloži lahko tudi po postnih položnicah. i NAJVEČJA ZALOGA elektro-motorjev bakrene iice v vsaki debelini, Bcrgman-novih cevij, ter vsakovrstnega instalacijskega matorijaia po najnižjih tovarniških cenah, dobavljata takoj O. N. MAZTIRAN in ČOMP., Ljubljana, Dunajska cesta 33. Telelon štev. 13. 223. 366, 534. > Jugosl. importno in eksportno podjetje ing. r. "C I ^ Maribor Trubar!««" ulica 4. Telefon Interurban §i, 82= Stroji za vsako tndustr.. losno in kovinsko; poljedelski stroji in orodje; lo-komobill li» motocji; vseh vrst stiskalnice; voletrgovina železa zastavbene ln konstrukcijske s vi ho. To val na poljodelskih strojev, livarna za železo in kovino F. FariJ izdeluje vse predmoto iz litega žole/.a v vsaki množini in velikosti točno po modelih, armature tz medt In kovin za vsauo potrebo. I i < Ložar & Biasfalc Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 20 Priporočava najfinejše zimske suknjp, kožuhe, ragln-ne, dežne plašne, nepremočljive lovske pelerine iz tirolskega sukna (Eriingenioden) usnjate joplCe, raznovrstne obleke za gospode ln dečke, klobuke, čepice perilo. SOGf Obleke po meri izdelujeva po najnovejšem kroju. f okusnih božičnih predmetov za dame in gospode Aleksandrova cesta 3.1. nacist, nad trgovino KETTE L celi dan o tvor j ena do 9.h zv. GENERALNA popravita AVIOflOBILOI izdelavo novih ln predelavanje starih Karoserij, lakiranje In tapecirat raje izvršuje strokovno In po solidnih cenah JUGO-ilfJTO a. Z 0. Z., IJH&IMNA DUNAJSKA CESTA STEV- 36. Rko še niste, pošljite naročnino! k\ brata brunskole priporoča po zelo ugodnih cenah OBLAČILNA INDUSTRIJA A. KUNC :: LJubljana, Gosposka ulica štev. 7. NAJPRIMERNEJŠA IN PRAKTIČNA Miklavževa darila se kupijo v trgovini F. in I. GORIČAR Ljubljana, Sv. Petra cesta itev. 29, kjer se dobi velika izbira raznega perila za gospode in dame od priproste do najfinejše izdelave, damske bluze, otroške volnene in barhent oblekce, predpasniki za otroke in odrasle. — Ker je lastni izdelek, je blago prvovrstno in cene nižje kot povsod drugje. 7651 Ugodna prilika za nakup Miklavževih in božičnih daril! A. ŽIBERT modna trgovina v Prešernovi ul., naznanja cenj. občinstvu, da prodaja, dokler traja stara zaloga, razno ZIMSKO MODNO BLAGO po globoko znižanih cenah. — Posebno priporoča: moško in žensko triko • perilo, pletene jopice, nogavice, čepice, rokavice, žepne robce, kravate, moške in ženske srajce, razna Švicarska vezenina itd. NA DROBNO! NA DEBELO! Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 dinarje.) BAKRENO KOTLARSTVOi tJagometalija«, Kolodvorska ulica St. IS, dvorišče. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Ivan Bogetai konce*, elektrotehnično podjetje. Sv. Petra cesta 30. Jože Markei, Jesenice 54, Goren|sko. KLEPAR)!: Remžgar & SmerkoL floriiensko ul. 13. Korti T, Poljansko cesla štev a KONC. AKUMULATORSKO PODJETJE: Ivan Hebein, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 14. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: terene & Fuchs, Liubliana, Mirie štev. 2 MEHANIČNA DELAVNICA, pisalne, računske, razmnoževalne ia dro> ge pisarn, stroj* popravila In prenavlja Lndovik Baraga, šelenburgova nUca 6/1, PARNA PEKARNA: Jean Schreva nasled. Jakob KAVČIČ Gradišče štev. & ŠPEDICIISKA PODJETIA: »Ceboslavija« d. d. Sodna uL 3, TeL 461 Ranzinger R, Cesta no luž želem 7-9, TRGOV Z DEŽNIKI IN SOLNCNKI: Mikuš L, Mestni trg 13. TROOV. Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM! Fran Erjavec, pri