Avgust Bebel. Avgust Fcrdinand Bebel ie dne 13. t. m. doDoIdne vPassogu v Švici, kjer se je že nekaj časa zdravil, v 74. letu svoje starosti umrl. Bolehal je že precej časa za žolčnim kamenom, in pred par dnevi se je poiavrlo tudi oslabljenje srca, na kar pa niso polagali velike važnosti, ker je Bebel že večkrat trpel na srčni slabosti. A bolnik sam je čutiil, da mu je precej slabše in je zato pred par dnevi poklical iz Berlina svojega prijatelja UHmanna. Danes dopoldne je zaradi oslabljenja nastopMa: smrt, Avgust Ferdimand Bebel, voditelj soiciailne dtemokraciije ma Nemškem, se i'e rodil d>ne 22. februarja 1840 v Kolnu. Izučil se ]e za strugarja in odprl kot mojster svojo delavnico y Lipskem na Saškem. Od leta 1861. se Je z veiiko vnemo pridružil gibanitu nemškega delavstva, ki je od Lassallesoivega nastopa seni zavzelo bistveno socialistični značaj. V tem smislu je tudi vodil Bebel lipsko delavsko izobraževalno društvo, ki mu je predsedoval od leta 1865. Tudi kot član odseka nemške delavske zveze je pridno deloval v tem duhu. L. 1867. je bil v saškem okraiu Glauchau - MeeTane izvoljen y severonemiški državni zbor, leta 1871. pa yi nemiski rajhstag. Bebel se je tako v raihstagu kakor v časopisiu izkazal za enega izmed najboilj nadarjenih vcditeljev svoje stranke, ki je bila v stikih z londcnsko mednarcdno delavsko zvezo, ki jo je vodil Marx. Leta 1872. Je bil zaradi pripravljanja veleizdaje proti nemški državi obsojen skupno z Liebknechtom na 2 leti trdnjavske ječe, Izgubi'1 je tudi državnozborski man1dat, a je bi'l pri novi volitvi 1. 1373. zopet izvoljen. L. 1883. je bil izvoiijen v hamburškem voilil. okraju, ki ga je zastopal do smrti Na podlagi socialističnega zakona je bil izgnan iz Lipskega.. nakar se Je z vso si!o posvetil politiški agitaciji. Ko je bil socialistični zakon leta 1891. razveljavljen, se je Bebel preselil v Berlini in stopil v uredništvo glavnega socialističn-ega organa »Vorwarts«. Bebel ie spisal tudi celo vrsto agitacijskih sodaliističnih brošur in literaričrrih del, kakor: »Unsere Ziele«, »Der deutsche Bauernkrieg« (1876), »Die parlamentarische Tatiigkeit des Deutscheni Reichstages und der Landtage« (1876), »Christentum und Socialismus«, >=Di'e Frau in Vergangenheit, Gegemvart und Zuikunit« (1883), »Charies Fournier« (1883) »Die Somitagsarbeiit« (1888), »Zur Lage der Arbeiter in den Backereien« i. dr. Z Avgustom Ferdinamdom Beblom ;