Otroci, varujte se slabih tovarišij
Janko je bil jedini sin očeta BorovMiika. bogatega trgovca t mestu P. Kij treba, da bi vam pripovsdoval, kako zel6 ga je oče Ijubil, in k&ko ga je mati njegovala ter pazila nanj kakor na zenico v lastnem očesu, gleilaia iu varovala ga. da bi niti inuba ne padla Danj.
A Janko je biJ ljubezni stojih starSev tndi rredeu, ne toliko zate, ker je bil njihoT jedini otrok, manreS zato, ker je svoje starše imt'l rail, ker jim je dobro z dobrira porraferal t j. ker je bil dober in pokorea otrok. Uže majhen deček pazil se je, da ne bi dobrih staršev razžalil bodi si s katero koli re8j6 ter jim delal žalosti, ki toliko zanj skrM. Njegova obleka je bik Tedno snažna, lica in roke amite, lasjS lepo pofesaui, a ojegove igraie so bile zmirom t najlepšem redn. Jaako je vit s sTOjim vedenjem kazai, da svoje starSe ljnbi in spoStuje, ter si je prizadetal, da bi jim delal veselje.
Ia pozneje, ko je začel hoditi t šolo, tu bi ga Se le morali fideti, s kako pridaostjo in strpljivostjo se je nCil. TSjegove naloge, ej — ko bi je bi]i videli, kako natančno in kpo so bile izdelane! Bile 30 brez pogreSka, Ciste, brez vsega madeiia, a pisane tako lepi,  kakor da bi je bil pisal nčitdj 3am.
Nikoli nij bilo sliSati, da bi se bil Janko s tem ali tinini souSeaeem raz|)rl ali Se cel6 pretepal. Prepirljivih iu ncspodobuili tovarišev se je skibno izogibal ter se je raraal Tselej po pametuih iu omikanili Ijudžh. liobatib ia suroTih otrok nij posnemal. Nij čndo torej, da ga v šoli nij bilo treba nikoli svariti, a 5e inanj kaznovati. Da vam ob kratkem povem: Janio je bil pravo veaelje aTOjiin u<5iteljem, a <Uka in ponos svojib staršev.
Tak je bil Janko v Ijndskih Soliih, a tak je bil tudi ua gimnaziji (latin-8kih. šolah), kateto je v domačem mestu obiskoral.
Znabiti, da l)i bil Jauko večkrat zaSel s prarega pota, ali oie so ga znali vedno z lepinii oporuini in mati z blagimi in dobrimi nauki pridržati na potu kreposti in vseh lepili Sednosti. Posebno o5e so ga znali lepo pod-učerati in nponiinjerati, kakošne prijateZje naj si izbira in kako skrbno naj gleda, s kom se droži, ker ravuo slalii prijatelji in tovirffi so najhujše z& za nodolinega mladeniča. Vei'krat so inu rekli: nkdor se Bmole dotaknu, osmoli se" in ,,alaba tovarišija jb nedolžnosti jnorua." In res jo bilo vse lepo iii dobro, dokler je bil Janko ge doma pod varstvom svojib skrbnib starSev, a priSel je tudi za ujega fas — ko dovrši latinske šole — da se mu je treba ločiti od preljnbih starsev in se podati v tuji sret, da ondti uadaljuje svoje muke in se pripravi za svoj prihodiiji stan.
Janko si je izbral odTetttiški stan in zato je moral po o5etovej želji aa Dunaj, da se ondu nči praroznaiistva. A na Dnaaj so g» ofe zato dali, ker so si mislili, to je veliko in lcpo raesto, tu ae uiore človek mnogo koristnega naučiti, mnogo lepega Tideti,- in najbolj za avoj prihodaji atan izobraziti.
čas pride m Janiu se je treba pcsioriti od starSeT. Voz ga Oaka aii zunaj pred hišo, da ga popelje do žHeznice. Mati, vsa v solzah, objenia ga in poljnbuje. a oCe, predao mu dad6 zaduji poljubek, popriin»jo z zalostnim in resnim glasota besedo ter nro rek6:
nPreljubi sin! Zdaj otidtS u domačega kraja v tty ltraj, kjer te ne čak&jo ne oče ne mati, ue brat ne prijat-aJji, da bi ti svetovali, kadar li je
sTetovanja treba, in ti pomagali, kiJar si pomoti potteben. PosloSsj torej moj stM in globoko si zapiS t srce moje besede. ki sem ti jii t tvoj duSni in teltsni prid nže veCkrat ilal, a najbolj to. kar ti danes pri trojem slovesn iz doinače hiše na arce pokladam. Bodi previden pri izbiranji ljudi, s kate-rimi želi§ občevati, a posebno se pazi, koga si izbereš t prij&teJja in zvestega tovilriSa. Pri tem izbiranji se poseboo ?arej prifaovalcev, ker oni li ne bodo nikoli pravi prijatelji. PriliiOTaJceT Be smeS posluSati, ako hočeš biti sreSen. Za prijatelja si izbiraj vselej boljšega Sloveka od sebe in tacega, ki je veduo pripravljen, da ti pred oii stavi tvoje pregrcške; tako boš s prijateljem vred y dobrem bolj in bo]j napredoval in rarao to je pravi nanuSn ztestega prijv teljstva. Tzogibaj se hudobnih tovariSij kakor samega pekla. ^Občoj vedno le » pUmirailimi ljndiai, in tudi ti se poplemcnitiS; ako pa živiš z volk<rei, zavijal bodeS tudi sam po volčje", pravi neka Jomara prialovica, ki je tadi rosniCna. Te moje bcsede naj ti bodo vcdno na pameti, pa boš gotovo srečen. In zdaj idi z Bogom, ljnlji moj Janko, Bog in njegOT »ngelj naj te vcdi!"
Ib tako je otištl Janko z žalostnim srcem in solznimi očmi iz ožetove liše; dolgo so gledali žalostni star^i za njitn.
Janko je na Dnnaji. Zdelo se mii je, kakor da bi se bil prerodH v boto življenje. Tu je vse drugače kakor doma v njegovera riidaem kTaji. Velike in lepe hiše, množica in razliCnost prebhalcev, živahno gibaDje Ijudi, razliCna razvessljevanja, vse to ga je zel6 zanimalo, vse to je gledal in oMndoval 8 pozornim o^esom, a vendar je Janko pri vsem teui ostal dober ujladenič ia knjige so mu bile §e vedno najboljSe prijateljice.
Tako je                                                                      ¦           gostilnicein
gledališča,                                                                                      življenja,
ako bi le ne bil pri tem pozabil lepih očetoTii nankov. Tovariši, ki so ž njim obeevali, zapazili so kmalu, da ima Janko bogate starše, zator^j so se ga prijeli in rekcl bi skoraj trgali tt njegovo prijateljstvo. Vsak si je pri-iadeval, da mu pokaže a?ojo prgaznost in ljnbcznjirost.
2*
              
Janku je to zeI6 dop&lo, in ker je bfl Se neiiknšen mladeniiS, mislil si je, da je vse to suho zlat^, in da je v družbi najboljšib prijateljev. Zatorej jih je rad poslušal b jim storii vse, kar so mu rekji. Hudoboi toviriji so ga rabili zdsj sem zdaj tja in so ga nagov&rjali zdaj na U>, zdaj na (ino, a ubogi Janko je moral redno le dajati in troSitL Po gostilnieah se je daa ifl nof dobro jedlo ia pilo, a rse to aa Jankov račnn. Nij iuio potem, di je Janko rrgel knjige v kot io vsak dan bolj zanemarjaJ čolo. Vesela družba in zabava mn je bila Tediio lia pamcti.
Oie so bili iz začetka tiho; pozneje so ga vendar zaCtJi opominjevati in popraševati, čemu da mu je treba veilno toliko deaarjev, a vzkratiti tu ipak nijso mogli nietsar. Tako je miuulo ltto. Jankd o Solskih počitoicah nij biln dom6?. To se je dobremu oCetu za malo zdelo. A aašel se je tudi prijatelj, ki je očetu povedal, kako stoji z njegovim sinom Jaakom.
Zdaj je bilo očetn zadosti. V prvein hipu sklenejo saini po njega iti in ga dom6v pripeljati. Ali mati so ga začeli tolažiti rekoo, da z Jankou znabiti venclar oij tako hudo. kakor si oa lnjsli. io Se bi bil Jaoko tudi kaj hadega. stori!, dober otrok je bil Tendar ztuirom in se ntegme polioljSati, ako mu oče svariltto pi^mo napiSe.
To je oleta nekoliko potolažilo, sedejo za mizo in pilejo Jankn naslednji list:
,,PreIjnbi moj sin!
Kakor se mi dozdeTa. — a prav za ptw sem tega tudi prepvičaa — zgreSil si pravi pot in nijsi TeC tist Janko, kakor si bil nekdaj. Ti si se po-kvaril. A temu je vzrok to, ker si pozabil moje dolire nauke in opomine. Ka prošnjo tvoje Ijube njatere te zdaj še zadnjikj^t opominjam, da se poboljšaš in popraviš svoje zanikarno življeuje. Posljem ti tudi denaije, katerib si me prosil. Ako se pa št> ztJaj ne poboljšaS, primoran bodem s teboj yse drugače rarnati.   Z liogom!
Tfoj oie
Ivan Borovšidk."
Jaiiko prejemši očetov list,  prebere ga popoluoma liladnokrvno, in —   1
čujte otroci, kain ne pripelje eloveka slaba tovarišija — sede ia uamesto da bi   j
se bil ofetu zahvalil za ajegove dobroto in mu obJjubil poboljšati se,   napiSe   I mu te-Je cdgovor:
,,Ljubi oče !
Meni se dozdeva, da vaai nij toliko do tega, ali sem jaz na pravem ali na krivem potu, marveS da vam je le žal vaSih denarjev, ki je izdajate za nieiie. — Kar se mojega življenja tiče. mislim, da sem užč toliko pameten, da tudi brez vaših opominov vem, kako mi je treba živeti.
Napoaled lam šc toliko povcm, ako oijst« misliSi la meue denarjev tro-aiti, nijste se tudi uikoli brigali, da so kaj prida izučim.
Vaš sin
Janko."
Lehko si inislite otroci, kako je bilo očetu pri srci, ko je to pismo pre- I bral. Ia Jcako je bilo nbogej materi, ko jej oče podd pismo z besedami: I neTO ti trojegn dobrega ia pokornega otroka Janka!"
 nIn kaj nameravaS zdaj storiti" reče s solzami v oSeh uboga mati. nPisati n hoJem — odgovori ode — da se takiij sprari dom<57, ali pa da se več ne impnuje mojega sina.   Jaz mu ne dani nobene podpore več."
Tako je tudi bilo. Aii Janko ne gri dooi6r, marteč tudi dalje še žiri v dniibi svojih huilobnih torariSev, zaprarlja denarja in deU dolgove na očetov taiun.
Preteklo je nekaj časa, da ne dobi od ofeta nobenega glas4 in tndi no-benih denarjer. Kar je imel. to je nžž vse zapravil. A kaj mn je storiti zdaj ? Delal je ilolgofo na dolgove, dokler se tako ne zadolži. da mn nij več nih5e hotel na upanje dajati.   Od tseh strani so ga začeli upniki nadlegOTati.
Zdaj se še le spomni, da ima prijatelje, katerim je on tolikokrat pomagal. Ti zdaj tudi tebi pooiorejo iz zadrege, niisli si, ter gre, da jih prosi pomofii. Ali kako hudo se je varal. Vsak se izgovarja kakor najbolje more in zni, in nihče mu ne pomore iz njegove nesrefe. Kolikor boJj so slišaii njegovi pri-jatelji, v kakih ueugodnih okolflostih je Janko, toliko bolj so se ga izogibaU in ga prepnSčali nj>'govej žalostncj osodi. Za nekaj dm je bil Janko od vseh tako zapušSen, kakor takrat, ko je prišel prvič na Dnnaj.
Zdaj se mi naredi lnč pred oCrni ter sc spomni ofetoTih besed: npari ae, koga si iibereš za prijatelja." Sponmil sn je vseh lepih naukov očetoTih, ter je spoznal, da so oCe prav iraeli, ko so ga srarili pred slabo toTarišijo, ali zdaj je liilo už6 »se prepozno.
koto, ves raztrgan in umazan, pride za wkoliko dai iloniiv v sroje rMuo mesto.
Bila je no{ m tako tema, da 61ovek aij videl niti prsta pred očmi. Janko je užž Btal zimaj pred hižo. Srcž v prsih mu je tolklo, kakor da bi mu hotelo razpoiiti od žaloati in sramote.
Še stoji nekaj časa pred h&o premišljajoC, kako bi pred razžaljene starže stopU, kar se mu  uajedeukrat zabliaka pred očrai in prikažo  se mu
velika svetloba. Eo holj pogleda v stetlobo, vidi dva človeka. katerih prti n&ravnost proti njomu stopa, veliko gorečo baklo v roki držeč. Ko se eloveka približata toliko, da so si drug drugtma aiogli pogledati v lict1, pade Janko al koleni ter zaTpije: ,,oče, odpnstite, ako niorete svojemu neTreduenia sinu Jauku!"
Bil je to res JankoT oSe, ki se je nte po«no po noiSi g svojim tcgovskim pomožoikom vrnil iz nograda dom6t.
,,Vse ti bodi odpuščeno, Ijnbi moj sin" rečejo o5e — ,,ako ti le odpnsti mati, katera največ zaradi tcbe ležf ua smrtnej postelji."
„0 jaž nesreSnež!" zavpije Janko ter hitf z očetom T hBo.
In res je njegova mati ležala aevamo bohia v postelji, ker je prerefi žalovala po izgubljeaem sinu. Ali zdaj, ko ga zopet ugleda, zdaj, ko ga ima jopet v svojcra naročji, zdelo se jej je, kakor bi se jej težek kamen odvalil 8 srca in tudi otia se je začela po malem okrep&vau, dokler naposled popolnem ne ozdravi.
Ia Janko? Janko je zdaj uajboljši in uajpok6niejži sin. kakoršnega si 51ovek le misliti more, a to jie veS na Diuiaji, nego donrn pri ijubih staiSih, kjer se je poprijd očetove trgovlne. Nikoli ga uij bilo vefi videti v lmdobnih tovarHijali; a nad vrata svoje prodajaliiice je dal zapisali z zlatinji erkanii:
,,ŽiTi samo z dobrimi, plemenitimi Ijndmi, da bodeš t\idi ti dober in plemeuit."                                                        Š. Kapetanić