GLAS NARODA [H15ET Za New York e«to leto . $7.00 | ^^ "jfl and legal Holidays. & ^ z« inozen,.tTQ celo teto ,7.oo J JJsf slovenskih delavcev t Ameriki. 75 000 j TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered aa Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. trader Act of Congress of March 3, 1879! --TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 57, — ŠTEV. 57. NEW YORK, THURSDAY, MARCH 10, 1927. — ČETRTEK, 10. MARCA 1927^ VOLUME X3XV. — LETNIK XXXV 1700 LJUDI UBITIH VSLED - POTRESA NA JAPONSKEM Katastrofa, povzročena vsled potresa na Japonskem, je bila večja kot se je domnevalo.—50,000 tisoč ljudi brez strehe v snegu. — Številni kraji popolnoma uničeni. — Opazovalci, leteči preko Tango pokrajine so opazili vse polno pcžarov. TOKIO, Japonska, 9. marca. — Poznejša poročila, katera je dobila vlada, so še vedno provizo-rična, a izjavljajo vendar, da je bilo uničenih najmanj I 700 življenj vsled potresa, ki je stresel večji del centralne Japonske. Governer Kioto pre-fekture je izjavil, da je bilo 2076 hiš demoliranih. Neoficijelno pa se ceni, da je v 6000 hišah začasno nemogoče stanoyati. Petdeset tisoč ljudi je izgubilo dom ter trpe vsled mraza, čeprav je na razpolago dovolj živil in zdravniških potrebščin. Prebivalstvo prizadetega o-zemlja znaša I 78,000 duš. Nekatere vasi so popolnoma izginile in ostale so le tleče razvaline. V Ivataki je bilo edino poslopje, ki je ostalo celo, ljudska šola in občinska hiša v nekem bližnjem kraju. Ta poslopja so bila zgrajena iz ojačenega konkreta. Rdeči križ je prevzel vodstvo ter pričel pošiljati riž, odeje in zdravnike iz večjih mest. Občina Kobe je poslala pomožni vlak, obložen z vsemi potreb-ščinami. Pomoč inozemstva smatrajo v tem trenutku za nepotrebno. Ama-Nohašidate, na slavnem polotoku, znan tisočem turistom, je ušel le s par razpokami, a zgo-! dovinska poslopja so ostala nepoškodovana. Čeprav je bil inozemski denarni trg oslabljen vsled poročil o nesreči, so ostali trgovci vendar mir- : ni ter poudarjali, da je opustošeni okraj le majhne ekonomske vrednosti. Vznemirjenje je morala najbrž povzročiti bližina treh velikih mest, polnih tvornic in strojev. Ce bi se pojavil sunek petdeset' milj dalje proti jugu, bi bile posledice slične onim ! po potresu leta 1923. j Mesti Osaka in Kobe sta bili le na zunanjem ro- i bu potresnega ozemlja, kajti vsa sila potresa je! opustošila razne manjše kraje in vasi v bližini oba- 1 li Japonskega morja, petdeset milj severno od Ki- ! oto. Mesta Osaka, Kobe in Kioto, ki imajo preko < 2,500,000 prebivalcev, so čutila sunke, a so trpela1 le malo škode. Uničenje in izguba življenj sta bi-j la omejena na poljedelske obrežne pokrajine, v ka-l terih so ribiške in farmske občine, skoro nepoznane tujcem. S tresljaj i so bili močni, a značilno lo-kalizirani. Tokio je čutil sunek le lahko in opaziti ni bilo nobene škode in nobenega vznemirjenja. Minejama, ki ima nekako štiri tisoč prebivalcev, je očividno največ trpel, kajti polovica hiš je bila porušena, in ubitih je bilo več sto prebivalcev. Sprejem francoske predloge. Franc, poslanska zbornica je sprejela predlogo, ki določa mcbiliziranje vsega naroda v času katastrofe. PARIZ, Francija, 8. marea. — Skrbno izdelani načrt, da se izvede uspešno organizacijo vsesa francoskega naroda v času vojne, vključno uporabo vsakega moškega !n vsake ženske, je bil sprejet v poslanski zbornici včeraj zvečer s petsto glasovi proti eno in tridesetim. Prediopi je nasprotovala edinole komunistična skupina poslanske zbornice. Vse politične stranke so pustile na strani svoje diference ter glasovale skupaj za to domoljnbno odredbo, ki bo potom svojih prvih teh sekcij popolnoma preobrazila narodno obrambo n« najnovejši uspešni podlagi. Pri tem se je prav posebno ohranilo v mislih napake. ki so bile storjene tekom zadnje vojne. Edina stvar, ki je očividno vznemirjala poslance, je bila. kaj bo s parlamentarizmom v času konflikta, — če naj namreč vzamejo poslanci na svoje rame puške ter se bore ali če naj ostanejo doma ter ostanejo glasilo naroda v parlamentu. Po dolgi debati so sklenili prepustiti odločitev glede tepra komisiji poslanske zbornice. Po glasovanju so ostali komunisti skupaj ter skušali povzročiti nemir, ko so pričeli kričati: Dol z vojno! — a odgodenjp je prekinilo ujih napore. S 123 leti v sirotismco. STELTON, Pa.. 9. marea. — Revna hiša je edino zavetišče, ki | je ostalo Mrs. Celi Jamison tukaj po dela polnem življenju. T aktih J je zaznamovana njena starost s 123 leti. V tej najbogatejši deželi sveta, pa so jo izročili javnemu dobrodelstvu v revni hiši. Odločen nastop || proti prohibiciji. Odvetniška zbornica v Philadelphiji j e z 59 glasovi proti 31 glasovom izjavila, da povzroča 18. amendment omalovaževanje vseh postav in da naj se ga razveljavi. PHILADELPHIA, I 'a.. 0. mar-cii- — Odvetniška zbornica v Phi-ladelphiji je sprejela včeraj po ostri debati resolucijo, v kateri je obsodila osemnajsti amendment kot povzročiteljica neupoštevanja postav, poluijševalca sodišč in sovražnika vsakega rešpekta do lista v«. Resolucija je bila sprejeta z .10 glasovi proti 3*2, potem ko so se prejšnji napori, za početi oktobra meseca, izjalovili. Resolucija poživlja American Bar Association, naj prouči vprašanje v namenu, da se izloči sedanje zlorabe ter uveljavi boljši in smotrenejši sistem, ki bi pospeševal zmernost in zmerno administracijo zmernost-nih postav. — V ustavo Združenih držav se je urinilo amendment, namreč osemnajsti, kojega navzočnost je zelo škodovala ugledu tega temeljnega dokumenta. — V administraciji te postave je obseg, do katerega je ta posta- ;va povzročila graft in zlorabo jav-I ne službe, zadeva skrajne brige. I — Javni uradniki zasledujejo ljudi, radi kršenja postave, katedro sami privatni omalovažujejo. — Plenjenja, ki meje na čase Srednjega veka in uničevanja lastnine so postala vsakdanja prikazen. — Temelje pravice glede prostosti in lastnine se krši potom tiranskih preiskovalnih povelj, za-plenjenj in postopanj brez var-^ nostih porotnih sodišč. — Ugotovljena pravila mednarodnega prava se je skušalo izpre-meniti na korist notranje postave Združenih držav, kar pomenja skrajno nevaren precedent. Razventega pa se je stavilo Zdr. države v nesrečno pozicijo, da se I je pozvalo inozemske sile, naj pomagajo pri izveden ju lastnih ameriških notranjih postav j i Polet ameriških letalcev. RIO GRANDE DO SUL. Brazilija, f). marea. — Trije aeroplani pannmeriške eskadre armade Zdr. držav, ki so zapustili Montevideo včeraj zjutraj, so dospeli semkaj malo pred četrto uro popoldne. Major Dargue, poletni poveljnik. je rekel, da so zadeli aeroplani nasprotne vetrove tekom poleta iz Montevideo. Letalci nameravajo obnoviti svoj polet danes zjutraj ter poleteti naravnost v Indianapolis, mesto da bi se ustavili v Porto Alegre. Miller obsojen na 18 mesecev ječe. Prejšnji upravitelj lastnine sovražnih tujcev, polkovnik Thomas Miller, pe bil včeraj obsojen na 18 mesecev ječe v Atlanta jetniš-nici in na globo $5000. Obsodbo se je objavilo, potem ko je sodnik odklonil predloge novega zagovornika, da se dovoli nov proces. Miller je bil v pretekli petek spoznan krivim, da se je udeležil zarote proti vladi v namonur da se je oslepari. Porotniki pa se niso mogli ze-diniti glede njegovega bratca, prejšnjega generalnega pravdnika I Daughertyja. 4 Junkerji hočejo imeti kajzerja. Nemški nacijonalisti so pričeli z agitacijo za po-vratek prejšnjega kaj-zerja v nemško glavno mesto. | -- . | BERLIN, Nemčija. |5). marea.— Monarhisti, ki izvajajo mogoči n j vpliv v notranjosti ilemške naci j jonaiisticne stranke, sjb pričeli zno va agitirati za povralek izgnanega prejšnjega kajzetja v dome-vino. kot se je izvedelo včeraj, i Prijatelji prejšnjega vladni je ga ne skušajo spraviti nazaj na prestol, temveč le pregovoriti n": ško vlado, da mu da! pravico bi-j ! vanja na nemških tlojj. j Vsa znamenja kažejo, da bi on ! in "cesarica" Hermin^ rada biva-I la v veliki Hamburg palači. (ro mora na temelju finančnega dr govora s Ilohenzollernei v/. ir-l !zevati pruska država kot bivalne . „ . I j za prejšnjega vladarja tekom kiv-ljenja prejšnjega kajzerja in gove žene. Ta lepa palača je bila vzdržani1 celi čas v najboljšem stanju ter j je popolnoma opremljena s slu-1 žabniki na stroške ubogih pruskih j davkoplačevalcev, dokler se ne l o njen lastnik vrnil domov. Pred kratkim je izdala nemška konservativna stranka, ki je desno krilo nacijonalistov, manifest. v katerem poživlja vse "narodno-čuteče" ljudi, naj stoje na strani svojega "cesarja in kralja" in r.uj se odpovedo republiki. To je seveda ista fakcija, ki ki-merava sedaj spraviti prejšnjega kajzerja nazaj domov, seveda kot "pri vat nega državljana". Ker predstavlja skrajneže med junkerji. kojih številni so bogati veleposestniki, ko.iih finančna po-j moč je potrebna t liacijonalitič-no stvar, ne more grof Westarp omalovaževati konservativne skupine in isto velja tudi glede drugih naprednih nacionalističnih načelnikov. Ti voditelji najbrž nočejo prejšnjega kajzerja v Nemčiji, ker bi povzročila njegova navzočnost razkol med reakeijonarnim elementom, ki je razdeljen glede vprašanja, kdo je najboljši kandidat za prestol. j Ne morejo pa si privoščiti, da bi to priznali ter so prisiljeni kazati veliko gorečnost za to, da se ^ spravi izgnanca zopet k domače-,nm ognjišču. | Skrajni rojalisti zahtevajo, naj ustrajajo nacionalistični člani kabineta pri vladnem odobren ju, da prekorači Viljem državno mejo. Akcija take vrste bi zavzela najbrž obliko novega štatuta. ki bi stopil na mesto postave za obrambo republike, ki prepoveduje prejšnjemu kajzerju bivanje v Nemčiji. ki pa bo ugasnila julija meseca. potem ko je bila sprejeta komaj pred petimi leti. Nova zakonodaja bi bila lahko sestavljena na ta način, da bi se, prepustilo odločitev izvrševalnij (panogi vlade. Cb bi bilo mogoče ,dobiti privoljenje katoliškega cen-! {truma, bi bila taka odredba goto-i j vo sprejeta v državnem zboru, ( kajti ne le nacijonalisti, temveč; tudi Ljudska stranka ustraja pri pravici prejšnjega kajzerja. da ži-j vi kot privaten državljan v svoji deželi.. Novi pole mi bank v Floridi. WEST PALM BEACII. 9. mar-j ca. — Malo po poldne je dospel j • včeraj semkaj oklppni avtomobil j z $2,000,000 v gotovini, da se prepreči zatvorjenje dveh krajevnih bank, potiuTT ko so zjutraj Zaprle tri druge banke svoja vrata. * Romunska je dobila! besarabsko ozemlje Italija je zadala sovje-! tom udarec glede Besa-rabi je. — Rim je dal c- j zemlje Romunski i n Chamberlain je v 2e- . - 1 nevi ožigosal rdečo via-do. ŽENEVA. Švica. 9. marea. — stopnik pri svetu Lige narodov, jo izjavil, da je Italija ratificirala besarabsko pogodbo, ki .je bila podpisana oktobra 1920. Ta akcija italijanske vlade je I del precejšnjega presenečenja radi dobrih oilnošajev. ki obstajajo sedaj med Italijo, in sovjetsko Rusijo in vsled tega se splošno domneva. da smatra Rim angleško prijateljstvo za bolj važno kot pa prijateljstvo Rusije. Angleži pa zanikuj»>jo, da so njih težkoče z Rusijo igrale kakšno vlogo pri akciji italijanske vlade. V ugotoviln, katero je izdal Scialoja, se glasi, da je postala njegova vlada mnenja, da je brez smisla še nadalje zavlačevati ratifikacijo mednarodnega akta. kojega vrednosti ni Italija nikdar podcenjevala. Pojasnil je, da je dolgo zavlačevanje izviralo iz u-panja, da bo mogoče doseči zadovoljivo uravnavo med obema prizadetima narodoma. Sir Austen Chamberlain, ki je sprejel včeraj popoldne časnika ' ske poročevalce, je ponovil mirovno politiko svoje vlade ter rekel. da kljub temu obstajajo tež-koče v gotovih krogih. Ivo so ga vprašali posebno glede ruskih odnošajev, je odgovo-ril: — Zelo slabi so. Obsodil je Rusijo kot edino vlado. ki vzdržuje dobre od noša je, a ob istem času pospešuje javne sovražnosti. Izjavil je. da ne kaže nobena stvar v zadnjih dogodkih iz-j premeinbe v tej politiki. Besedilo ruskega odgovora na angleški protest ni bilo nepričakovano. — je rekel. — a prišel je čas, ko ne zadostujejo le besede. Treba je dejanj in on čaka teh de-J janj. Klerikalni junaki kot fašisti. RIM. Italija. 9. marca. — V ministrskemu svetu je objavil včeraj j Mussolini, da so vsi člani katoliških delavskih organizacij sndaj' inkorporirani kot člani fašistov-j vkr delavske federacije, potem ko "o uspešno potekla tozadevna pogajanja 7. Vatikanom. Tudi vsa telovadna društva in stične organizacije so prison]o zve-1 stobo fašistovskemu režimu. NAPREDOVANJE KANT0NČAN0V Kantončani dospeli z močno silo v Vuhu. _ Čete Šantunga se nahajajo v skrajno nevarnem pologi11- — Čete iz Ahveja ogrožajo Nanking.—Položaj ni tako rožnat kot so ga skušali naslikati nekateri inozemski poročevalci. SANGHAJ, Kitajska, 9. marca. — Kantončani so zasedli z veliko oboroženo silo Vuhu, kakih 65 milj ob reki Jangtse. Dejstvo, da se je governer province Anhvej pridružil Kantončanom, je prisililo generala Canga, da je zavzel nove postojanke, da nastopi proti nevarnosti, ki ogroža sedaj Peking. Šantunške čete se nahajajo vsled novih razvojev v nevarnem položaju, kajti tako Nanking kot Sušev ležita ob železnici, ki vodi severno od Sanghaja. Zavzetje prvega ali drugega obeh mest bi prerezalo zvezne črte za Sanfung. Sušov leži v provinci Kiangsu, kakih petdeset milj zapadno od Sanghaja in Nankinc 140 milj nadalje proti severozapadu. Severni pošiljajo ojačenja v Sušov, da nastopijo proti napadu. General Cang spravlja na lice mesta mogočno artilerijo. Službo na Šanghaj-Nanking železnici vzdržujejo tako dobro kot mogoče, kljub stavki delavcev v železniških delavnicah. Dosedaj se ni še posrečilo razširiti stavke na železniško osobje, čeprav so /prizorili napore v tej smeri. Zeno sovjetskega političnega svetovalca nacijo nalistov, Borodina, imajo zaprto s tremi nadaljnimi političnimi agenti v Sianfuju v provinci Santung uradniki generala Canga. ^ 2ena Borodina je bila dne 1. marca aretirana v \Tankingu na krovu ruskega parnika Pamjat Leni-,^na, ko se je nahajala pa poLi v Hankov Se vein" zo zaplenili ladjo, sneli sovjetsko zastavo ter obe-s ii kitajsko. Tri dni pozneje so ženo Borodir i iremi agenti vred prevedli v Tsinanfu. V njih Iružbi se je nahajalo tudi šest sovjetskih mor: c ' *kih častnikov. Ruski parnik Pamjat Leniana je trgovski pi* : :i vozi med Vladivostokom in Sanghajem v Haii -:ov. Sele sedaj se je izvedelo, da so bile uporne čeiie v Vusung, ki so prešle na stran nacijonalistov, šantunške čete. Takoj po predaji čet so razobesili ni. različnih poslopjih Vusunga rdečo zastavo. Glasi se, da so na delu japonski vplivi, da se uve ijavi sporazum med Kantončani in severnimi kitajskimi četami pod vrhovnim poveljstvom mandžur-skega diktatorja Cang Tsolina. Pri tem so se baje p6felužili Japonci sporov med kantonskim vrhovnim poveljnikom Kaj-Sekom in levim krilom, ki se zavzema za boljševike. LONDON, Anglija. 9. marca. — Tukajšnji ofi cijelni opazovalci napovedujejo popolno kontrolo Sanghaja od strani Kantončanov vsled novega grupiranja kitajskih generalov. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Seznam. To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba podali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah Podatki •o veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba nga j&la. posabno k ako boat* vpoitevali tvojo ko. rifft in našo zanesljivo ter toino poetrešbo. - Dinarji LI r • Posebni po- Din. ____ 000 .... f 9.45 J Lir ...... 100 ...... $ 5.10 datki. Din. ____ 1,000 ____ $ 18.60 Lir ...... 200 ...... $ 9.90 Pristojbina n teptat Din. ... 2,500 ... $ 4635 Lir ...... 300 ...... $14.55 J"* "^J*!!!!^,?^ Din..... 5,000 .... $ 92.00 Lir...... 500 ...... $23.75 Sto talk* Din. ____ 10,000 ____ $183.00 Lir ...... 1000 ...... $46.50 dedi $25. aH Banji zEesek 79 na Za poOljatre, ki presegajo DesettlsoC Dinarjev ali p« Oratlaoi Li? tav; «d $36. naprej AOToljnJemo poseben mhAu primeren popust. da S3M. ps S eesaž* •4 vsakega dolarja. NakaaBa pa ImJmM «taa« Imlwjwi t sajkrajtna Imc m* *» FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street - oohtf anw ue,- New York. N. Y. * 1 #fir.r|o«| GLAS NARODA, 10. MARCA 1»27. Eglas naroda i (SLOVENE DAILY) 1 Owned and Published by 9LO£MNIC PUBLISHING COMPA&K \A Corporationt) Wnak Safcw, pr*»id*nt._____Logi« Banedik, treasurer. Plaee of bnrineM of tho corporation and ■ililn—io of abome offieca: 82 Cortlandt 81, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 11 0 L A S NARODA" ____________"Voice of the People"_ __Issued Every Day Except Sunday* and Holiday._ Za oelo Uio oslja Met §a Ameriko Za New York §a oelo Utg &J00 i» Kanado-------$6.00 Za pol lota_______ n,m $9.80 %a pol lota--------$3.00 Za inozemstvo ta oelo loto —+r.00 go 6e*rt Uta -------$140 Za pol lota__________ $3.60 Subscription Yearly $6.00. •—-— Advertisement on Agreement. _"Ola* Naroda" ithaja vsaki dan ievtemh nedelj in pramiko*. « Popki bres podpisa in oeebnotti te ne priobčujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraj* narofcni-Mt, prosimo, da se nam tudi prejinjo bivališče nasnani, da hitreje ___najdemo naslovnika. LAS NABOD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ____Telephone: Cortlandt 2876-____ PREMOG Moderna znanost pridobiva iv. premoga na.jraznovrst-nejše produkte. Najrazličnejša olja, kisline, barvila itd. Celo iz ostankov premoga so da napraviti marsikaj dragocenega. Premogovna industrija je v Ameriki jako razvita. Na milijone in milijone ton izkopljejo vsako leto, in ee se bo uporaba premoga nadaljevala v laki meri kot se vrši zadnja leta, bo premoga kmalu zmanjkalo. Znanstveniki že sedaj iščejo raznih nadomestil. Marsikaj so že našli, toda nobeno nadomestilo se ne more meriti s premogom. Lahko znanstvenikom, ker si vedo pomagati. Težje je pi ^prostemu človeku, ki si nabavi premog v edinem namenu, da bi dobil gorkoto iz njega. Včasi pa niti pri tem nima sreče. Rojaki se gotovo spominjajo lanske zime, ko je bil naprodaj tak premog, da je bilo mogOee iz njega dobiti olje, kislino, barvilo, umazanec, kamen, pesek in najrazličnejše druge stvari — edinole gorkote ne. POLITIKA V JUGOSLAVIJI Mi se ne zanimamo dosti za jugoslovansko politiko, prvič za to ne, ker je razmeroma bolj nesnažna kot so vse ostale politike, drugi«' pa za to ne, ker so politični razvoji tako nagli, da jih ne moremo sproti zasledovati. Da je zmeda res velika, naj vam bodo v dokaz sledeče "cvetke" z uvodne strani nekega ljubljanskega dnevnika: — '*Z današnjo vlado se ne da živeti, ne umreti." *4Stjepan Radie prek]iei?je dolgoletne klevete prot Svetozaru Pribičeviču." 4'Radikal i s Kor«>šeeni vred so reakeijonarei in kim- dirkasi." "Kar eden minister predlaga, 10 drugi minister odklanja." "Radikali so združeni s klerikalci, ki so impotent ni in defektni na mozgu. To so separatisti, ne iz principa, temveč iz omejenosti. Vse hočejo postaviti pod papeževo copato.*' "Radiču so sporočili klerikalci, da jim je vseeno, l:ar veruje, samo, da ne mi stopa proti njihovim interesom." To je zrcalo jugoslovanske politike dne 15. februarja. Značilno je to, da ni politike cisto nič sram, ko se o-gleduje v tem zrcalu. i ZNAMENJA SPOMLADI Pomlad se bliža. ■ * ' Narava je sicer še sempatam pokrita s snegom, toda na solnenatih kopnih obronkih že dobiva trava bolj zeleno barvo. . . Vrbinje je pognalo mačice, od Juga prihajajo gorkej-sape. Ljudje so bolj vedri kot so bili pozimi, obleke bolj pestre in pisane kot tekom pustih zimskih mesecev. Trgovci prodajajo semena ter izlagajo v izložbah \Tt no orodje. Avtomobili so poskočili v eeni. , * »' ■ T , t .. se pripravljajo na pot v staro domovino, kjer nameravajo preživeti vesele veli komune praznike" *4Amerikanski Slovenec" je prenehal z agitacijo za dnevnik. To so vsako leto nepobitna znamenja bližajoče se spomladi. Dopisi. Chicago, 111. Z delom se ne morem niekaj po- - hvaliti, ker jo slabo kakor povsod . drugod. 1 Naznanjam vam, da je kruta ) smrt vzela dne 28. februarja 1927 ( rojaka John Eržena, starega 37 [ let. doma iz Trmeea na Gorenjskem. Spadal je k društvu Zarja in društvu sv. Alojzija, št. 47. K. S. K. J. Zapušča, ženo in dva otro- - ka. En otrok je pa nmrl 23. fe-1 bruarja. 1'bogi družini naše sožalje! 1 Poročevalec. Walsenbnrg, Colo. Kar se tiče dela okoli nas. nekateri premogorovi obratujejo s polno paro. nekateri po dva do tri dni na teden. Tudi nove odpi-1 rajo tu in tam. Alamo in Korbgr sta novi majni in pravijo, da bosta čez čas največji tu v okolioi. I »Fako se tudi zanimajo za olje. V več krajih so so že poskušali in pravijo, da je. ali kod a j da bo. I nihče gotovo no ve. ČV ho kaj. ; boni z veseljem naznanil novioo. ker tudi naši rojaki last nje jo več zemlje tu okoli. Nesreča nikoli ne počiva. Rojaka .Toe Oril je pobilo v majni pri Trinidatu. Nahaja se bolnišniei v Pueblo. Odrezali so mu nogo. Ima jfiio in četvero otrok. Mrs. Gril je izgubila prvega moža tudi v premogorovu prod leti. Kojak Jacob Sprug se nahaja v bolnišniei v Trinidatu. Tudi on se je poškodoval v majni. Želimo jima zdravja Vreme imamo lepo in brez snega. Letos je dozidan novi kolorlvor in tudi katoliška šola je dozidana. Dosedaj je bila osem razredna, a zdaj je tudi višja šola. Ob-y kuje jo čez 800 otrok. Nadalje imamo moderno ljudsko šolo z višjimi razredi. Obiskujejo jo tudi naši slovenski otroei. Zel imo jim napredka in obilo izobrazbe ter da no pozabijo slovenskega jezika. Žal, se nekateri že sedaj sramujejo, da so Slovenci. j Tebi list, želim obilo somišljenikov. ker si nepristranski, zato si lahko zagotovljen, da boš vedno mod nami. Tudi dopisniki marsikatero modre uganejo. Pozdravljam vse zavedne rojake in rojakinje M. J. Bavuk, zastopnik O. N. Bingham, Utah. Cenjeno uredništvo! Ker mi je! 20. februarja naročnina potekla! za Glas Naroda .in se bojim, da' bi mi lista ne vstavili. Vam po-j Sijem $10.00: $6.00 za celoletno I naročnino za list G. N.. $2.00 za > slepce v Ljubljani in $2.00 za poplavi jence. ker oboji so velikega usmiljenja vredni. Ker že pišem, naj še malo o-monim razmere na Bingham-u. Dela se prilično dobro in veliko je zaposlenih, ali žalibog tudi jih je veliko brez dela. Največ je Mehikancev, ki kar trumoma prihajajo in večkrat vprizore kakšen-napad, no, pa to ni nič novega naj llinak štiri, od katerih jf- bil eden dolg 15 cm. pa je štrlel komaj 2 cm iz ust. Pod tem klinom je imela starka v ustih • in sapniku še vse polno gozdnega I listja in o vsen 1 telesu, celo na rokah ni na nogah Življenje in umiranje v Ljubljani < i lasom zdravstvenega izkaz; mestnega fizikat ase je od S. d< 114. februarja rodilo v Ljubljan otrok {1!J moškega. 14 ženske «;a spola i. med temi 2 uirtvoro i . ienea. umrlo pa 14 moških in ! i . . . žensk, skupaj torej 22 oseb m si »cer r 4 osebe za jetiko. 3 za osta re lost jo. 2 za prirojeno slabostjo . 2 za boleznijo na srcu, 1 za davi . co. 1 za rakom, 1 za pljučnico. . ost b vsled drugih naravnih smrt nih vzrokov. T oseba pa je izvršil: samomor. Izmed umrlih so 3 osebo dosegli starost nad 70 let, "> pa jih je u milo v prvem letu starosti. Na nalezljivih boleznih so oho lele 3 osebe: 1 na ošpicah. 1 m clavici in 1 na dušljivem kašlju. 'j - ,1 NADALJNI DAROVI ZA RDEČ] ! KRIŽ IN ZA DOM SLEPIH. I _ 1 Mrs. Jennie Kašček. Ringham 1'tah. je darovala $2.00 za Rdeč Križ in $2:00 za poplavljence. Frank Otoničar. Glemlale, Ont. Kanada, je daroval $1.00 za Rde ; či Križ. Frank Vihtelič. Fordson. Mich. $1.00 za Rdeči Križ. 4 Andy Modie. Loveland. Tolo. $1.00 za Dom slepih in $1.00 zs Rdeči Križ. Denar smo sprejeli ter ga homr 'poslali na pristojno mesto. Uprava Glas Naroda. Velika noč in piruhi. ' Stara navada—železna srajca pravi domač pregovor. Silno stara navada tukajšnjih rojakov je razveseliti svojce v domovini z velikonočnim darilom. Tako stara je ta navada, da se pričakuje v starem kraju z gotovostjo piruhov iz daljne Amerike. Tudi mi se bomo držali naše stare navade in gledali, da prejmejo naslovniki v starem kraju namenjena j im darila pravočasno. Zato se obrnite za veliko-nočna v dinarjih, Urah in v dolarjih na priznan domač denarni zavod: frank sakser state bank 82 Cortlandt Street : New York, IT Y. Xeki evropski politik se je spravil na Ameriko tf-r jo mV.čtio kritizira. Pravi, da jc najbolj izrazita lastnost Amerikancev lov za denarjem. očita jim pohlep ter dejstvo. da ameriški možje niso samostojni, ampak, da jim kikljc gospodarijo. j Kiklja — gospodar! I Dotični evropski politik si najbrž ne more predstavljati nobenega bolj malenkostnega gospodarja kot je ta ... . * 1 Znanost napreduje. » V motno maslo že zdavnaj izdelujejo. Isotako tudi umetno mleko. šedaj prerokuje neki anan-stvenik. tla bodo začeli izdelovati umetna jajca in sicer iz telečjega mesa. i To ni nič čndnega. Kokoši /.»• menda izdelujejo. I Zadnjič sem bil v nekt-m reslav-rantu in naročil solato iz kokošjega mesa. Navidez je bila precej tlobra. Toda po natančni preiskavi sem dognal, da jc bilo le par kosčic kurjih, dočim j,, bilo meso sama stara teleiinn. ' * i V Centralni Ameriki je republika Nicaragua, kateri predseduje predsednik Diaz, ki pa ni ničkaj povolji uashingtonski administraciji. Xa vse mogoče načine ga skušajo nista vit i, pa s<> jim dosedaj še ni posrečilo. i Nicaragua je majhina republika. majhna po ozemlju iu po prebivalstvu. Toda kljub temu ,še lah ko postane velesila, ako se bo Dia-jzu načrt posrečil. ' Diaz hoče namreč najeti par milijonov dolarjev posojila. Dosedaj i je to edinole velesilam uspelo, j In čimbolj trdovratno vračajo 14 velesile denar, temvečjo silo imajo. I * Poglavitni stranki, ki prideta j pri ameriških volitvah vpoštev. ista demokratska in republikanska. Včasi se jc tudi prohihicijska istranka precej udejstvovala. zad-jnja If t a pa ne igra pri volitvah nobene vloge. Navzlic temu bi bilo p;j dobro, če bi sc zopet oživela, ter nastopila pri prihodnjih volitvah ter , imenovala Wayne Whcelerja pred sedniškim kandidatom. Po glastfvili. ki bi jih Wayne Wheeler dobil, bi se dalo že vsaj približno ugotoviti, koliko je prav-razprav butlegarjev v Združenih državah. Časopisje poroča, da ima edinole Italija natančen in podroben zemljevid Albanije. j Dobila ga je takoj po svetovni vojni od nekega člena avstrij-ke-ga generalnega štaba. ( Zemljevidi Albanije, ki jili imajo jugoslovanske oblasti, so jako J pomanjkljivi. , Sedaj hodijo srbski agent je po vsej centralni Evropi ter iščejo j plošče, na katerih so bili zcmljevi-.di tiskani. Domljivo je. če jih bodo dobili. Pa tudi če jih slučajno dobe. bo že prepozno. Najlažje bi jih bilo seveda kupiti od Albanije, če bi jih imela. * Včerajšnje nev.-vorško časopisje je objavilo sliko mlade bogatin-ke in malega psa. pod sliko pa o-pis sledeče vsebine: "To je gospodična L. M. iz North Bergen, X. J. Predvčerajšnjim je kupila v Xetv Yorku psa. ki foto#rafirau poleg nje. Ko ga je privetHa domov, je šla v shrambo ter mu hotela dati nekaj jesti. Medte.ni je pa pes zapazil na mizi bankovec za sto dolarjev ter »a požrl. Gospodična je bila sicer jezna, toda pomagati ni mogla. Toda sklenila je. da bo zanaprej bolj varno spravljala svoj denar'*. To je zanimiva zgodba, kaj ne. dragi rojaki. Meni bi se kaj takega ne moglo pripetiti. PrviČ zato ne. ker nimam, — no. pa kaj bi pravil, — drugič pa zato ner ker nimam psa. G LAK NAKOPA. 10. MARCA l'J27. SPOMINI FRANCOSKEGA VOJNEGA DETEKTIVA I---^ Po "N»rodn«m Dnevniku". __ '--C H. LUCIETO 1 i — Torej >kr«tka, jo dejal poli- < ij>ki komwir. je hiJ to navaden eestni napad. Ali nam utorete dati osebni popis »»vojrli napadalcev.' I — To je *M.sto izključeno: v lemi sera jii komaj videla in izginila .sla k >e je množica nekoliko razšla, ^e ji je približal, spregovoril z njo par besed in dej-al portirjn pivni- < e. naj pokliee kak taksi. Pripravljal sem se, da jima .sledim. ko je nekdo položil roko na mojo ramo. Naglo sem se obrnil iu spoznat Jamesa Xobod yja. ki mi je zidane volje pomijrnil z nemi. naj mu sledim. ; Komaj sva bila izven pivnice, •siin ga vprašal: I - Xo -' i — No! Imam pismo! Moji ljudje so to napravili. (V Vam je prav. stopiva k Vam in p ogledava. kaj liri v phffmu. — Izborno! Jaz grem naprej. A ko vam navadne cigarete ne prijajo, začnite HELMAR kadi ti, in deležni boste popolnega za dovoljstva. To je že storilo na tisoče moških v zadnjih dvajsetih le tih. Vsi so zvesti HELMAR. Tisočeri moški začno kaditi HELMAR vsak dan. Enkrat boste tudi vi začeli kaditi HELMAR. — Danes naj bo ta dan. - :........ - Smrt zloglasnega policijskega načelnika* SOFIJA, Bolgarska, 8. marca. Sekeijski šef bolgarske tajne policije, IkomonoV, ki je postal zloglasen radi okrutih zasledovanj kmetov in komunitov, je bil včeraj ubit. Ikonontov je pred kratkim razkril domnevano zaroto agrareev V .Tiigosia'vlji "proti Bolgarski. -' " l ' j! ADVERTISE in GLAS NARODA Sledite mi rez nekaj wnsa. ("eprav m', nimamo ničesar bati pred švicarsko policijo, je vendar bolje, da v.-a j za enkrat ničesar ne izve o tej nadevi. — Well, to je tudi moje mnenje. idiva ! In sledeč drug drugemu sva izginila v temni nori..... IMENITEN PLEN Ko sva bila prišla v hotel, kjer sem stanoval in kojega posestniki ~o bili Francozi, navdušeni patri-joii. se^je Jaraes Nobody najprej prepričal, da naju nihče ne more poslušati in da lahko delava v popolnem miru. Nato je razpcčatil zavitek, ki sta ga bila njegova dva agenta iztrgala Irmi Sta.uh. Nahajalo so se v njem različne lij-jtiine, tičoče se švicarske armade, ki jih seveda ne morem tukaj objaviti. pa tudi podatki o nemških špijonih, ki so delovali v Franciji. zadaj za našo fronto, in ki so me prav posebno zanimali. Vsa ta poročila so bila mislov-Ijena na nemško špijonažno središče v Bernu. Bila tolike važnosti. da sem sklenil nemudoma odpotovati v Pariz po aretaciji ženevskih špijonov. K sreči se je nahajala med u-grabljenimi poročili listina, na kateri je Kohr lastnoročno s podpisom potrjeval, da je prejel vse listine. ki se tičejo vojaške obrambe ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI FOREIGN LANGUAGE INFORMATION SERVICE — JUGOSLAV BUREAU INOZEMCI IN DOHODNINSKI DAVEK i Ker se bliža rok za prijavo in plačilo dohodninskega davka za l. l!>2VE OF SUSTYA" X. • *.' * 1 11 . _ Preokret v poljski politiki i'oij.-aja politika je hila po obnovitvi države od vsega začetka o-rjjentirana napram Franciji. — Poljskipi državnikom se je zdelo, da je naj>igurnejše jamstvo proti vsein nevarnostim, ki bi ogrožale obstoj Poljske, najtesnejša naslonitev na Francijo. Za to so smatrali za svojo prvo dolžnost, da so sklenili s francosko republiko zvezo, ki bi jih naj ščitila na eni strani proti Nemčiji, in na drugi strani i pa proti sovjetski Rusiji. Naravnejša zveza bi seveda bila s sosedno Češkoslovaško. : toda od nosa j i med Češkoslovaško; in Poljsko .-.o bili po nem ali krivdi državnikov, ki so na mirovni! konferencah v Parizu krojili novo evro]v>ko karto, tako skaljeni, da v prvih hnili po vojni ni bilo j mogoče mislim na tesnejše prijateljske Mike med tema dvema slovanskima državama. Šele. ko je bi i - Io srečno spravljeno s sveta tešin-j ■ >ko in javorinsko vprašanje, se je I razmerje med obema državama i a-j ! ko /boljšalo, tla .-so poljski in j škotdovaški državniki lahko priče-. li z delom za medsebojno zbilža-nje. < )d takrat je potegi o žc si'.st j let. V onem času se je marsikaj | spremenilo. Odigrali so dogod-' ki. ki so poljske državnike vedno : 5>olj utrjevali v prepričanju, da zveza z Francijo še ni zadostno j jamstvo za varnost Poljake. Med 1 tem je prišlo do nemško-franeoske-ga sporazuma v Thoiry-ju. med j tem je bila odpravljena tudi med-! zavezniška kontrola nad Nemčijo, j Vse to so bili dogodki, ki so dali j »oljskim politikom in državnikom i misliti: Ali je v takih razmerah ! Francija Ziidostii močan zaveznik. I tako so se vpraševali in prihajali i do zaključka, da je pod temi po-: goji zveza z Francijo dokaj problematične vrednosti za Poljsko, i To jiaziranje v poljskih političnih j krogih so še bolj podkrepila raz-1 kritja, da je Nemčija v zadnjem f čas-u močno utrdila mejo proti Poljski in zgradila silne trdnjave v Kraljevcu < Koenigsbergu). Ho-tovn in K est rjnu. Posledica te bojazni in strahu pred Nemčijo je bilo stremljenj«- Poljske, da bi se čhn najbolj približala Češkoslovaški in preko nje Mali a nt a nt i. Zdi se torej, da ni več daleč ča>. ko tudi Poljska vstopi kot član v .Malo antanto. da si s tem- zagotovi njeno |>omoč za slučaj, da bi bila napadena na zapadli ali na vzhodu. Razveseljivo je. da je našla a težnja Poljske polno razumevanje zlasti s strani Češkoslovaške. < e-1 škoslovaški meredajni krogi prav dobro zavedajo, da je tudi z;i njihovo državo življenske važnosti. ako čimnajbolj učvr.>te ocin<>-šaje Poljsko in jih polože na najzanesljivejšo baz<» trajnega }»riJ«i-teljstva in slovansk«*ga bratstva to svrho lii .-<* imela ž.' v kratkem med oln-ma di-žavama .-skleniti arbitražna pogodba, kasneje pa vojna konvencija, ki bi jamčila z.t sf«b-lovanje generalnih štabov obeh držav. Seveda >o Tako jia Poljskem, kakor tudi na < '♦-šk!<»-v;ušk»'ni elementi, ki jim ni po godu. zbliževanje Poljske in Češkoslovaške. vendar pa je prete/n • .večina uarrxla tu in tam odločno za da se vzpostavijo med oiM--ina državama čim najintimnejši olnoš*»ji. Tu li časopisje je z malimi izjemami za lo. da se Poljaka in Češkoslovaška na \>eh polj Lii zbližata. Zlasti zastopa to .-tališče češko časopisje, ki čisto pravilno izvaja : Naj nihče na Cešk oslova-i škem ne pozabi, da S8 betonskili utrdb, razsejanih ob poljsko-nem-ški meji. dasi so zgrajene proti Poljsko, ob koncu koncev resno o-grožii tudi varnost Češkoslovaške. Znana nam je Lz zgodovine usodna zmota za pad nega Sh.vanstva — Ona. ki je zakrivila bitko na P>«-u gori. Pohlrugo stoletje na to je prišla razdelitev Poljske. V sedanji dol)i se razvija proces o obratni smeri. Naj preje Poljska, potem ( eškoslovaška. Italijani in Slovani na Balkanu. bivši bolgarski poslanik v Petro gradu Kost a Todorov je piv občil v pariškem dnevniku "La Vo-lonte" članek, v katerem dokazuje. da je zahtevala italijanska diplomacija po vojni zvezo Bolgarije proti Jugoslaviii. Todorov izva j a : L.-ta 1020 sem bil imenovan za pooblaščenega ministra in sem prisostvoval razgovoru med pokojnim Stambolijskim in visokim italijanskim komisarjem v Sofiji baronom Aliotijem. ki je Kil pred svojim prihodom v Sofijo italijanski visoki komisar v Albaniji. — Baron Alioti. to je bilo nekaj mesecev po sklenjenem miru, je predložil sklep zveze med Bolgarijo in Italijo proti novi državi Srbov. Hrvatov in Slovencev. Stambolij-ski je to ponudbo brutalno odbil. Baron Alioti je smatral svojo misijo za končano ter je zapustil Sofijo. Leto dni zatem je stavil meni osebno skoro iste predloge italijanski poslanik v Sofiji grof Al-do Orandi. katerega predlogi so doživeli isto usodo kakor predlogi barona Aliotija. . . Leta 1916. med vojno, je predložil marki Imperiali. italijanski poslanik v Londonu, angleški vladi načrt bodočega teirtorijalnega statusa na balkanskem polotoku. Po tem načrtu bi bila današnja Jugoslavija razdeljena na naslednje države, ki bi bile drnpa od druge neodvisne: Srbija z Vojvodino (Banat, Bačko in Srem odvzeti Madžarski.) Makedonija. Črna gora, Hrvatska. Bosna in Hercegovina ter Slovenija, Dalmaci- ja j«1 imela pripasti Italiji. Veliko število državic z nenaravnimi mejami naj bi omogočilo italijansko gospodstvo nad njimi. Kar se tiče Albanije, je Italija izjavila, da se zanjo zanima, ker meji na Makedonijo. preko katere želi vstopiti Ttalija v zvezo z Bolgarijo proti Jugoslaviji. Todorov končuje svoj članek v naslednjimi mislimi.- WKWIA1H1IP -1 JUGOSLOVANSKA Ertina nPpriStran,ka sl0VPnska ^^ K ATOlKK A jediiola v Ameriki. Nobeno vmešavanje v IVillULljIlil verska ali politirna vpraianja. Sto proeen- ICnil AT 1 ,ov KKATSK* organi zarija z eno blagajno J fi 1/ N U 1 A ln enim fffS,om: VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE. Nad slo odstotkov solventna. ima pri-"Plv M^n^crkt?. Mižno devet sto tisoč dolarjev premoženja in juiy, xrunnesoxa se«lemnajst tisoi- rlanov v obeli oddelkih. Zavaruje za bolniško podporo, poškodbe in po - smrtnino. Citajte njeno elasilo "Noto Dobo", širite pravo bratsvo in pristopajte k pravi bratski podporni organizaeiji JSKJ. Osem rlanov zadostuje za novo društvo. Pišite po pojasnila na slavnega tajnika: — Joseph Fishier. Ely. .Minn. ŽENSKA PLAČA Trpljenja lumbaga. križobola, Medal haarlem oil capsules fori- pojavi omotice, otekle noge in jrinalne in pristne). Že nad dve- stopala. vse to ima večkrat svoj sto let so prijateljice žensk. Za- iz^-or v ledieah in mehurju. čnite jih jemati danes ter opazi- Edinole ženska ve te jutri izpremem- ^očim bi si lahko p^J™CTSRL« na :njh.fikatJjaih' pomagala. Posku- Všnjevf in zlati ikatljL Zavrnite rantiranO KOt O-So^ta 5L-oflirt a^A natfomertila. V prvovrstnih lekar- r TVORNIŠKA RAZPRODAJA ZAST0R0V. 4 PARI ZA $6^0 OOSI»OI»IXJE. niktlar v itvljenju niste imr> lirilike. d:i bi si nabavile take čudovite čipka*tr laftor* po tako presenetljivi nizki «-vni fcr>t jih Vam nufiimo. Samo pomislite! Stirj«- pari krasnih zastorov po zadnjem u zoren samo za (6.04. dva para za $3.58. En par potrebon xa va.iko okno. Ti zaatort so Iz .•»velega blaga, bogsiih eipk. napravljeni z umetniškim robom xj^omj franži In zobeanje spodaj. Vrvasto vfiiti rob->vi lepo naioh^ani. Velik Of»t: SO inf-ev široki in 3 jarde dolgi. Ne pošiljajte denarja! rtoSljite svoje ime in naslov, povejte koliko parov hooe- te^ imeli, in ko l»oste dobili sastr^re. plačaJU poštarju posebno razproda.jno oeno ter ;»ar cen- tov za poštnino. Zadovoljstvo zaJamCei.u. .tU pa vrnemo denar. WESTERN TRADING COMPANY 2148 Chicago Ave., Dept. C, Chicago, III. Ako .ostane rr*-lr« rrTknio ravnodušna napram italijanskiu^f preillojroiu. ni vojnih nevarnosti na Balkanu. Balkanski problem je v prvi vrsti problem bolgarsko 1 jnjroslovanskih o bre/p!arni renik. liliiL.'" i> šiljam |H'štiiine prost... MATH. PEZDIR Ho\ 77.». ( ily Hali Sta.. New V orli. X. V. GOL S~A za vedno odpravljena. X;i Mtoti«-^*- IJtid? ima l J« p:, t- Ved". t je izn. t.ili In h» r vedo kako. unhivujo r.izu« nevarne "... l«-zni. l«.t- /.ni sr-M in '»sl;tli»-!i. k.sr se \«-<'kr.it :t > :-mrtj • Slavtii znanstvenik -lr Thoniiis j izn.i»> ^^^^S^S^n^kK zdravilu, ki poix>ln>>rii.i ^S^B N'.- vpm- ^K^^K^KBE^B^ ša s.'. k.-iJtfiiie vrste i'*' y^P^B C.'il.SA :ili Uo.iK.' V rasa j.> imate, rno vrnili denar. Tuk.tj iniat«- zadnja priliko, »la izrifl-it.- «;«»1JŠK hitn> m varno. f'HI.< «T.\<» 20 P.VKVNu E.VJK vas !>•• pr«|irit"Ua> vuduVi- t»ti nsf>. h v (Vna SAM«» iJ » r. (-noma zujamil-t-no k«it • ist", us;>.->n<> m neškodljivo. XK It 'ŠIU.V.ITI: UK.VAK.IA V.VA-1'F'KJ. ampak ji.-tnic. izr«-/.it*- ta ukIu.- l>-r prtdenit« ^r. . t-nt"v za |M.v,iljaIne sii .«.; . V.a zdravilo l.ost»- plai ali *J.0<> k<» c.- i.' • yti- dobili t.;l dr.TTi. MARDOL LABORATORY Dept. 622 1723 N. Kedzie Ave, Chicagc. IH. i I skrivnostna gospa. B O M ▲ N. Za Glas Naroda priredil G. P. 31 (Nadaljevanje.) ' ilarija je zacepetala: — Jaz sem tako Prašno radovedna, teta Elizabeta. Starejša pa je odvrnila s popolnoma pojemajočim glasom: — .Molči, za božjo voljo molči, ker sem že na koncu svojih moči. Marija je zasledovala z največjo pozornostjo delo moških, jih opazovala, kako mi .>e posluževali različnih orodij ter zapazila ko-nečno. kako so ««>• enakomerno sklanjali, dva pri vzglavju, dva pri vznožju krste ter otipavali pokrov, d« ga dvignejo. Trta Elizabeta pa je zaprla oči. Ničesar več ni hotela videti. Strah jo je bilo tega. kar bo prišlo sedaj. Lotil se j«> je blazen strah pred črno. molčečo gOspo, ki je ležala liun v krsti i/ hrasta, koj,* »rrobni mir j»* kršila. Le onu sama. N«' ino/.je. ki so dali za to svoje roke. Ti niso bili krivi, temveč ona. koje glava je hotela to podlo počenjanje. Tresla se j«' kot trepet iIka ter je bila tako zmedena, da ni zapazila. da se je splazila Marija z njene strani k moškim, ki so ravnokar dvignili pokrov. Teta Elizabeta se je vzravnala in .Marija si« je tresla. Zaslišalo se je dva zamolkla udaren zvona, ki sta odmevala, ribe ženski sta istočasno mislili, kako bedasti sta bili, ko sta se stresli, ker je oznanila stara ura kapele drugo uro. Tu spodaj pa mora biti človek nervozen. V istem trenutku, ko je udarila ura dve. so dvignili štirje moški pokrov hrastove krste Letine Koden. S hitrimi koraki je stopila Marija k moškim in zelo počasi se je tudi približala teta Elizabeta. * 1'ršnla se je čutila danes v resnici zelo. zelo trudno in ko je pri šli, v svojo sobo. se je spustila najprvo v udoben stol. Bila je skoro preveč tudna. da bi se slekla. Spomladinski zrak dela človeka tako medlim, — si je mislila, a takoj nato se je spomnila pogovora z Malvino in morala se je nasmehniti. Mala. neumna deklica, kako važnim je delala svoj greli v mislih ! Kaj je sploli vedela Malvina o resničnem grehu in resnični krivdi ' t»rehu iu krivdi, ki delata človeka nemirnim noč in dan! (»loblje se je naslonila na stol ter se ozrla po sobi naokrog. Kako dolgo je sedaj že stanovala v tej sobi. a se še vedno ni čuti!« domače v njej. Ali bo to ostalo vedno? Divje hrepenenje s«' je naenkrat prebudilo v njej ter pričelo naraščati kot razburkano morje, ki hoče podreti vse ovire in nasipe. Hrepenenje po možu in otroku. Se tako mlada je bila in še toliko let bi lahko živela! Ali pa bi bilo mojroče prenašati to. s tem strašnim hrepenenjem % srcu. s to krivdo in tem kesom * Alt hi ne bila kruta kazen nebes, če bi morala ostati še doljro vrsto let živa Ali ne hi postala blazna, če hi morala še dol^o živeti naprej tako osamljena' Osamljena sredi številnih ljudi! Osamljena raditega. ker jc bilo brezbrižno zanjo vse. kar je druge razveseljevalo in kar je druge žalostilo. Tzprvo je domnevala, da se ji ho vrnil tukaj na Trenbergn kos izgubljenega miru. Tudi delo pa ji ni nudilo nobenega zadovoljstva več. Najrajšc jc sedela )>opolnoma mirno, se zavijala v svoje spomine ter hrepenela po preteklosti, tickler ji ni pričelo hitrejše utripati. dokler ni ležalo, kot izmučeno. Težko kot kamen v njnih prsih. Stisnila je zobe. t;iko močno je pričelo sedaj utripati njeno *r-cc Bilo je kot motor, ki dela neumorno v njenem telesu. Prav do jfrtu je čutila divje njegovo utripanje. — Ce odprem usta. mora skočiti srce i/, mojega Telesa. — si je morala misliti T ršula iu pri tem je vedno bolj čutila svojo utrujenost. Kot pritiskajoča obveza se jc pričela zavijati krog njenega telesu. I ršula pa je imela občutek, kot da pomirja utrujenost njeno divje srce. Zakaj je morala naenkrat misliti na staro molitveno knjižico v njeni komodi. v kateri je stalo ime P.etine Roden? Pisava Betine y bil« čuduo slieua njeni sami. Pravijo, da jc mogoče sklepati i/, potez pisave na značaj človeka. Potem ji je morala biti Betina Roden stična jmi značaju. I ršula se jc /. vsem naporom svojih sil otresla te utrujenosti ter .s«- po.'HM dvignila. Hotela je po knjigo, da si še enkrat natančno o-froJu ime. — Vzela je staro molitveno knjižico iz koraode. ter se vrinila k svojemu stolu kot da hodi v spanju. Odprla je knjigo, zrla doljro na ime in bilo ji je naenkrtat. kot da je nekoč sama zapisala te črke. Zamišljeno se je nasmehnila. Cele večnosti so morale preteči izza onega časa. Odprta knjiga je omahmnila v njeno naročje. Čutila je, kako fs" zopet oprijema njenega telesa ona utrujenost, ki obdaja vse. tudi njeno srce. ki je zopet pričelo divje utripati. (ilohoko je vzdihnila. Kako čudovito lepo je bilo. da je prihajal sedaj k njej spanec. Morala se je ukloniti ter mu slediti v kraljestvo sanj. ki jo po-\edcjo v njene najbolj blažene dneve. Njene misli so švigale še nekoliko nemirno okrog in sedaj so bile tam. Zagledala se je pred velikim mramornatim sarkofagom in zdelo se ji je. da se nahaja zopet v pavilomi s starinskim pohištvom, ka-icro je že davo poznala. Tudi sarkofag je poznala ter molitveno knjižico. Ali ni ona sama v resnici zapisala imena: Betina Roden? (iotovo. gotovo, spodaj pod proseče besede: Njeni ustnici sta zašepetali: — Pomagaj nam, gospod Bog. iz se bede! Obdal jo jc čudovit mir. Nič več ni vedela, kje se nahaja in občutila je le blaženo, dasi ničesar ne želi. Vedno tišji jc postajal utrip njenega srca in kot hropenje je prišlo iz njenih ust. Nato pa je sledil blažen vzdih. Zabrnela sta dva udarca v starem stolpu kapele, ki sta oznanjala drugo uro. V istem trenutku, ko je udarila ura dve. ko so dvignili Štirje n ožje pokrov s krste Betine Roden, je zaspala lepa. plavolasa Ur* aula v večnost. * k^VJ^mici je bilo vse mirno in človek bi lahko domneval, da MflMm§& človeka več notri, fcest ljudi, ki je stalo krog odprte krat*. je tiaramwt *apo vspričo od samega pričakovanja in GLAS NARODA. 10. MARCA 1H27. same groze. Nikdo se ni hotel kot prvi dotakniti z roko pruperelegalboko jc, VzdrlmiT i damasta. ki je na vrhu pokrival vse. Krsta ni bila prazna, to so spoznali vsi na prvi pogled. Ai bi ne bilo bojše pustiti odejo nedotaknjeno, zopet zapreti krsto ter pu.stiti vse. kot je bilo preje? Teta Eliza zeta je tiho ihtela predse. — Strašno me je sram. I>okopljite jo zopet, prosim vas. pokop-ljite jo! — Kako pač more biti mrtva ženska tako težka! — je rekel Just Roden naglas ter pri tem povdarjal vsako svojo- besedo. in si infbral sape. da bi .sredi stavka ne.obtičal. Nato je spregovoril: Madonna, ako bi knez ali vitez meščan ali paž ali kdorkoli že j davno ljubil krasno ženo ali gospo. grofico ali kraljico, to ali 0110 in bi ne imel poguma razodeti ji' •svoje ljubezni, bi li bil pameten ! M H»etanje parniko- -jshiptfjjg T 12. marca: Berenfarla. Cherbourg; Frinci, Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bre- Vprašanje je madopni ugajalo. Herbert se je sklonil navzdol ter prijel črno. z zlatom prepre-.Bila je dobre volje, da.si moža ni ženo odejo. rfeta Eizazeta je za kri ča a : — Jaz nočem ničesar videti, jaz nočem! Njen brat ji je zašepetal: — Molči, ali pa odidi, če te je strah. Teta Elizazeta se je splazila na stran, kajti bila je bolna in izmučena. Kljub temu pa si ni drznila iti sedaj sama v poslopje. Za kaj takega so bili njeni živci preveč razburjeni. Herbert je hotel dvigniti odejo iz damasta. V njegovih prstih pa se je ta odeja raztrgala. Vzlik presenečenja pa se je izvil iz njegovih ust. — Jaz mislim, ja/. mislim... (Dalje prihodnjič.) 1 bilo doma. Hotela se je pošaliti ,s j pažem in zato mu jc odgovorila : ! (Konce prihodnjič.) -1 DO I. F O A LREliTAZ/.l: Trmasti paž. rfitjrresku nocrhi. Craj.ski gospod di Ripalta .si je žejo .skrbno vzgajal paža. po imenu Hugo, in nestrpno je pričakoval dneva, ko ga uvrsti med viteze. Madonna Ginevra nikakor ni bila ljubosumna na ljubezen, ki jo je izkazoval go*i>od pažu, kajti njena mladost je cvela v neplodnosti in deček, ki so ga posi-n o vili. ji je prihranil moževe o-čitke. Madonna je živela veselo. Moževa ljaoczcn, lov, pogovori z damami iz plemiških rodbin in z gosti so ji krajšali enolično samotno življenje na gradu prav tako, kakor gospodinjstvo, za katero je in <> kakšnih divnih trenutkih v bodočnosti je zasanjalo njegovo zaljubljeno .srce! Spomnil se jc vseh stori j, ki .->o mu jiJi pripovedovali navadno po večerji, storij o vitezih, ki so izvršili junaška dela za čast svojih dam. Že je sanjal o sebi kot o vitezu na turnirjih, ki jih madonna Ginevra smeje gleda. Ze se je videl v duhu kot zaščitnika in rešitelja ljubljene madon-ne pri nočnem sovražnem napadu. Toda njegovo plamteče srce se je prvi ljubezni nekoliko ohljaja-Jo, kajti madonna, ki se z očmi samo gledala, ni pa videla, se ni zmenila za zaljubljenega paia. In ALI VESTE, — tla umetnega leda še ne izdelujejo dolgo, da je pa kljub temu v Zdr. državah že 2000 tovarn, v katerih izdelujejo umeten led. Led izdelujejo v prvi vrsti za velike mesnice. dočim «ra nekaTere velike mesnice same izdelujejo. Izdelovanje umetnega ledu se je tekom zadnjih par let zvišalo za si odstokov. Ali veste, da ko se prvič vaše ustnice dotaknejo Ilelmar. da ste Helmar naklonjeni ter da ho to medsebojno znanstvo zapečatilo vaše prijateljstvo za vedno. Seznanite se s Ilelmar danes. NEKAJ .KNJIG VODNIKOVE DRUŽBE imata še v zalogi naša Cleveland-ska zastopnika Mr. Anton Bpbek 6104 St. Clair Ave., in Mr. Cti*» les Kar linger, 1086 Addison R'd Pri njima jih rojaki lahko dobe Zbirka štirih knjig stane $1 50. Uprava Glas Naroda. skrbela skromno in z dekliško: ker se nikoli ni pregrešil, ker ji brc/skrbnostjo. Kako se je sineja-j je tako vestno in vneto stregel, ni la, kadar je videla kokoši, ki .so začeli kokodakati in mahati s krili, čim so jo zagledale. Prepevala jc, kadar je šivala pri oknu. skozi katero «e je videl velik -del pokrajine daleč naokrog. Kmetje v dolini so slišali čiste in sveže kaden-ce njenega^ krasnega glasu. Zlato stcp! Služinead je ljubi la madonno Ginevro zalo, ker je bila tako veselega značaja. Pa tudi hali so se je. kajti gospodove oči so gledale skozi njene oči in \>aka njena kaprica jc bila gospodu irkaz. Samo jkiž Hugo ji je služil .smelo in neustrašeno. Ce se je kdaj razjezila, je .znal potolažiti njen .srd z obupanim in otožnim obrazom tako. da se je končala zadeva običajno s tem. da ga je v šali potegnila za goste kodre. Hugo se ji je izvil iz rok in jo smeje gledal. Pažu je bilo res marsikaj dovoljeno. Smel je plezati na .sadno drevje 11a vrtu in .si nabasati želodec s .sadjem, smel je uganjati s starim komoruikom vse, kar mu je prišlo na misel. Oprostili so mu. če je udaril 041 rod o ali opazoval skozi ključavnico služkinjo, kadar sc je slačila. Ce so ga za t ožili ma-lonni, se je smejala, če >0 se pritoževali gospodu, je gospod molčal. imela povoda seči v roko v njegove kodre. Kako dolgo bo neki trajalo, pre-dtio spozna njegovo bolest ? Tekom mesecev je postala njegova ljubezen nekam resnejša, bolj možata. Po prvem mladenlškem zanoru, po prezgodnjem plamenu prve mladosti je začel polagoma j hrepeneti i>o telesnih krasotah ndnde dame in po grešnih našla-' dah. I11 tako mu je polagoma rastri pogum, ntrjeyala se jc vera v njegovo ljubezen. Z druge strani .se je pa strašno bal. da bi gospod ne odkril njegove tajne in njegovih ciljev. Minilo je več mesecev, minilo je celo leto. Toda čim manjša je bila nada. tem več j o je bilo v njem hrepenenje po skrajšnjem uresničenju divnih sanj. Madonna Ginevra je bila vedno lepa in sveža. Bila je kakor sveža roža v polnem cvetju. Kolikokrat je opazil obupani Hugo po večerji, da gospod ljubosumno gleda lepo gospo! S kakim navdušenjem je vital v madonntnih pogledih in smehljajih tajna namigavanja in obljube! Misel, da se utegnejj njegove sanje uresničiti v bodočnosti, mu ni zadostovala. Čakanje je bilo od dne do dne neznosnejše. Že je čutil, da umira od strastne Enkrat uporabljana. Vedno uporabljana. 'OLD HONESTY SOAP' Varstvena, znamka "T KOSIH. LUSKAH, PRAŠKIH in TO ALE T X A MILA" Izdeluje F. L. FALCK & COMPANY O'd Honesty Street, North Side. Pittsburgh, Pa. .Milo, ki se prodaja naravnost iz tovarne odjemalcu. T'hone 0**lar 021« DOMAČA ZDRAVILA V s&Ioffl Imam Jedilne dlfar«, Knajpuvo ječmenovo kavo In lm-portlrana domača zdravila, katere rrtporofa mgr. Kna]p v knjigi — DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, ▼ katerem je nakratko popisan* viaka rastlina za kaj ae rahl. V ceniku bodete naSU Is mnofo drufih koristnih stvari. Math. Pesdir Box 772, City Htll sta. New York. N. V. 17. marca: Deutscbiand. Cherbour*. Hamburg 11. marca: Aquitania, Cherbourg. 19. marca: Leviathan. Cherbourg; Breme*. Cherbourg. Bremen. SS marca: Pre«. Wilson. Tret. Columbus. Cheroourg. Bremen, j IS. marca: /. La Savoie. Havre. C •urge Wash Ington, Cherbourg P-emeb. M. marca: Cleveland, Hamburg. M. marca: t Olympic, Cherbourg; RepubUe Cnarbourg, 3remeo. «0. marca: Pres. Harding. Cherbourg. Bremen 1 SI marca: Suffren. Havre; Hamburg. Cher bourg. Hamburg; Berlin. Cherbourg Bremen. 1. aprila: France, Havre — SKUPNI IZLETI 14. ma Ja: SKUI'NI IZLET s parnikom TARIt 2. Julija: SKL'P.VI IZLKT z novim parnikon ILK UK FRANCE. 2. april.-.: Fran. ■ _ Havre — SKt'PNI iZLET 5. aprtl.i: lU-rtrn^aria. Cherbourg'. 6. aprila: T're*. Roosevelt, Cherbourg. Hie-m*-n. 7. aprila: Westphalia, Hamburg 9. aprila: l>vtithan, Cherbourg; Mucncben. Clierltourg, Hremen. 12. aprila: Martha Washington, Trst. 13. aprila: Mauritania, Cherbourg 14. aprila: Albert Ball in. CherlM.urg, 11am-burg. 15. aprila: Olympic. Cherbourg. 16. aprila: Stuttgart. Cherbourg. Bremen. 19. aprila: iteliatice, Cherbourg, Hamburg. 20. aprila: Aquitania, Cherbourg: Geo. Washington, Cherbourg, i:rem«-n. 21. aprila: Nt-w l'ork, Cherbourg. Hamburg. 22. parila: ColumbuH, Cherbourg, Bretn«n. 23. aprila: I'aris«, Havre; Majestic, Cherbourg. Torek. Bremen. 27. aprila: Berengaria. Cherbourg; Pres. Harding, Ch<»rtiourg. Bremen. 28. aprila: DeuUcbkyid, Cherbourg, Hamburg. 30. aprila: l.eviathan, Cherbourg; Frunc«, Havre; l:remen, Cherl«ouxg, Bremen. 4. majg:^ a ' Mauretnni.-C Ch^rbonrg^ President Jtooflf>velt, Cherbourg. Bremen. 5. maja: - ____ C k-v« land, • Cherbourg, llamburg 6. maja: Berlin. Chtrbrt*rg, Bremen. 7. maja: Olympic, Chjarbourg. 10. maj^: Pr<* Wilson. Trst SKtTXI IZT.ET 11. maja: Aquitania. Cherhr.urg. 12. maja: Hamburg. Cherbours'. Hamburg; Muenchen. Cherbourg, Bremen. 14. maja: Pur is. 1 la vre SKITXI IJH.nT 17 maja: Berengarfa. Ch^t br.tirg; Columbue. Cherbourg. P.remen 18. maja: rieor^e Washington, Cherbourg Bi emeri. 191 maja: Westphalia. Hamburg 21. maja: Leyiathan. ChertvonrR; Krjn.-e. Havre; I terfflinger, Bremen. 24. maja: . . ^ M ha Washington. Tisf. Ilellafice, Cherbourg, Hamburg. 25. maja: Mauretania, Cherbourg: President H;u-il star petiijaM lot, ' ljubezni. Pri prvi narodni priliki je zdelo, kakor da se je mili pai je hotel priznati dami svojo itsmi-l>opolnoma spremenil in gospod j l jenja vredno in neutešeno strast, je opazil, da ga skuša posnemati j Zgodilo se je nekega jut raT da je 5 a ko. da bi nihče niti madonua ^ Ripalta zajalial svojega naj-Ginevra, ne mogel govoriti o n.]* "^ boljšega konja i,n odjahal z opro-kot o malem dečku. Hugo sam je v novj 0prerai k neki sveeano-čutil o »>ebi spremembo, čutil j^ paž je dolgo nestr]>no pričali repenenje po novih rečeh, po kovai tega dne. toda ko je gospod drugačnih zabavah, drugih k™- j odhajal, se je lotila mladega za-jih. drugih mislih. Življenje i'1 ljubljenca huda zadrega in strah, narava sta mu odkrivala neznane i»azinišljai je. predno se stem-reel in vzbujala v njem nove oh- nj j; pOVem PoreČem ji, da čutke. In ko so se zavele tako um j0 ;mam pa<^ naj za_ stvene sile v njem razvijati, ko mu je šepetal komaj prebujeni spolni ^^ ^ on pa ^ nagon o tajnosti človeške ljubezni, je objelo njegovo srce neobičajno nežno hrepenenje. Ljubil je. lju bil nevede, koga ljubi, in nevede, da ljubi. Nekega dne. ko se je vračal iz doline v grad. je zaslišal Ilugo naenkrat iz daljave madonno lii-nevro. ki je pela na Irk škrjaneku. In mahoma so našle njegove sa nje podobo žive osebe: madonne Genevre! Zvečer pred večerjo, ko je ]>ai vlival madonni vodo na roke, so sc mu roke tresle. Opazil je to, toda z očrni ni trenil, kajti ljubil je kakor. ,»uož, »br^ hotel Jizgovoriti Sele pozneje. Glo vedno ni našel pravega načina, kako začeti. Kljub temu je odšel zvečer, ko je opazil, da je stopi la gospa v svoje sobane, po stopnicah gori, kjer se je previdno o-zrl in smelo odprl vrata. Madonna Minevra je siedela na klopi pri steni. Imela je že razpu-ščene lase in odprt steznik. Ropot jo je zdramil iz zamišljena^i. O-zrla se je, spoznala paža. si hitro popravila obleko in spregovorila smeje: Le stopi bliže in povej, kaj hočeš . Osokoljenemvi pažu je prišlo ta koj na misel vprašanje, katero j# Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor ]• namenjen potovati t •tarl kraj, Je potrebno, da Je pon-Cn o i>otnih Ustih, prtljagi In dragih stvareh. Vsted nafie dolgoletne UfcuSnJe Tam ml Bamoremo najbolj** pojasnila In prtporoiiUB^. vedno le prvorratne brzoparnlka. Tudi nedriavljanl samc/ejo po> tavati t start kraj, toda preskrbeti ■1 morajo dovoljenje all permit la Washington!, bodla! ta eno leto ali 6 mesecev In ae mora delati prošnjo vsaj en mesec pred od potovanjem ln to naravnost t Washington, D. G. na seneralega naanlnl-fkega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila s veljsvo 1L jaliK lt2l se nI komar ▼•C ne paBje permit po poŠti, am* pok p mora ltl Iskati vsak posllse osebno, bodisi ? nsjbilinjt nsselnl-Ikd urad al! pa ga dobi ▼ New Toku pred od potovanjem, kakor kedo ▼ {Moji zaprosi. Kdor potuje sea bres dovoljenja, potuj« na svoj« lastno odgovornost. Kako dobiti sto jc« is Kdor fleU dobiti sorodnika aH svojce la stsrega kraja, naj aaaa prej ptfe sa pojasnila. Is Jngosla-▼lje bo prtpnSčenlb t tem leta 670 priseljencev, toda polovica ta kvota Ja določena sa amerUka državljane. ki iele dobiti sem darila la otroke od 18. do ZL leta la pa aa poljeddaka delavca. Amerind dfavljani pa samorsja dobiti mm lene ln otroke da ML lata brca da M bili Meti s kvoto, popa Je delati pnlajo ▼ Wi kaki koral. FRANK SAKSER STATE BANK 0 OORUNDT 8T, 1.1 si I i NEW T< ■ i ^jtenehjq/ys ir f«OM ____SEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: "FRANCE'' 12. marca — 2. aprila LA SAVOIE — 23. marca; NAJKRAJŠA POT PO ŽELEZNICI. VSAKDO JE V POSEBNI KABINI Z VSEMI MODERNIMI UDOBNOSTMI. Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cen*. ZajumtMtr »i prostor za prvo vožnjo nowpa. veHkana "ILE de FRANCE" 2. julija; 1. avgusta. Vprašajte kateregakoli poobta5č-er><»fra agenta ali: FRENCH LINE — — — _ 19 State Street, New York ^SNAJCCN E JSA VOŽNJA v JUGOSLAVIJO COSUUCH5SS* DIREKTNA 8MER POTOVANJA Kratka železni&ka vožnja do doma po zmerni ceni. OdplutJ« prutl Trstu tn Dubrovniku: Poseben velikonočni izlet PRESIDENT« WILSON* 22. mar. MARTHA WASHINGTON 12. APRILA — 2* MAJA VpraA&jte za. cene :n prostore v bllfnjl ■feotun. PHELPS BROS.. 2 West St . N. V. NAZNANILO. Vsem naočnikom v državi Pennsylvania naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik Mr. J. ČERS'E in prosimo,