Fožtnlna Dlnčnnn y gotoyinl. XV. leltnlk.
1937.
 20.
6. ntimera.
Mesečne verske novine
Vu Intčni prfikmurske evang.  Sinjorije reditel I vddavnlkt FLISAR jAnoS, Murska Sobota.
Rokoplsl se morajo v Puconce poillati.
Ček računa št. 13,586; imč  ,,Duševni   Hst"   Puconcl.
Cejna na cejlo leto 20 Dln., v zvdnstvo 30 dln.,
v Amerlko 1 Dol., edne numere 2 din.
Izhaja edn6k na mčsec.
Naprejplačilo gorlvzeme vsaki ev. duhovnlk 1 vučitel.
Spomeni se, da nedelni den posvetiš.
(I. Moz. 2, 2-3.)
Že kak šolska deca smo se mogli na-včiti to tretjo zapoved Gospodnovo, štera nam velf, naj posvetimo te sedmi den, nedelo i tiidi driige svetke. Na te sčdmi den si je ešče Gospodin Bog počino i blagoslovo, posveto ga je. Zato bi na tč dčn i mi mogli mer meti od svetske brige, posvčtiti bi ga mogli, da blagoslov dobi-mo od njega.
Ali kak mfslijo nišlerni zdržati to tretjo zapoved? NiŠterni tak, ka se gder pri kakši dveraj, ali pri kakšoj sojeh nasloni-jo i gledajo nemarno v zrak, gda drugi liidj^ k Božoj službi hitijo. Driigi pa idejo v svoj vreh v peovnico, ali z svojimi pri-jateli po šašorkaj i mislijo, ka so zdržali nedelo, ar so ne delali vsakden^šnjega dela — ne so ordli, ali drva sekali.
Jestejo tadi takši zgrablfvi, ki nemajo n^ svčtka, ne nedele, ar se ešče i te vprežčjo v jdrem za volo zemelski dobrot, tela i žalodca. Pozdbijo, ka na tdkšem deli nega Božega blagoslova. Slab pov, srma-štvo i driige nevole — ali je to ne Boža kaštiga nad denčšnjim narodom, šteri vse menje posveti nedelo ?
Ne je dobro skušdvati Gospodnoga Boga, ar On ne bije z botom. Za volo naše viikosti i nemarnosti nas te i tam pokaštiga, gda i gde si niti ne mislimo.
Nega na zemli tak zaposlenoga člo-voka, ki bi v nedelo nc meo časa na edno, z srca shdjajočo molitev.
Komi se niti v nedelo ne skliičijo na molitev roke, tisti je po imeni lehko sto-krat krstšenik, ali v dtihi je pogan, siiha ničvredna yeka na stebli Kristušove cčrkvi. I kelko takši suhi vek jestt! Zžto je pa svet takši, kakši je.
Či bi pri tak zvani krstšanski narodaj prdva bogabojaznost vladala, te bi se ne trbelo ednomi ndrodi vedno bojati od drii-goga i z triidom, z nojom vkiiperspravle-ne dare na orožje, na bojno priprdvlanje potrošiti. Kelko velikoga, narodi nablago-slov sliižečega bi se dalo z temi miliardi napraviti! Ludje so zaistino diiševno slepi, da to ne previdijo. Nevornost, nepobožnost tak rodi srmaštvo, nevolo, peklenstvo za celo čiovečanstvo.
Vsega toga eden najvekši zrok je pa to, ka dosta liidi ne zdrži to tr^tjo zapo« ved, nego vookrožijo cčrkev, neščejo Čiiti Reč Božo, štera je na pok6ro zove, na bogabojaznost, poštenost, lub^znost osnavla.
Ki niti v meseci, ali mogoče v ednom leti niti ednok neide poslfišat Reč Božo, kak more tisti kaj pobožnosti znati? Ne čudo, či po časi sploh poganski postane. V novom vremeni je to edna grdanavada (štero te blodni i zvišeni za moderno držijo), hrbet obrnoti cerkvi, zateknoti vuha pred Božov Rečjov. Ali lehko povemo, ka samo prazne glžve i praznoga srca včrni-ki zaničavajo i okrožijo vo cerkev.   Či bi
Strdn 62.
DOSEVNI LIST
majuš 20,
gde kakši citkus bio za senki glčdat, ali kakša druga norija, fam bi se pali notri liidje, eden bi prek po ovom Mo} či bi v tistom cirkusi samo dva osla trobila na noto i driigo ne bi bllo. Vse to bi je inte-resiralo, bi preveč za nje bilo, ali Reč Boža — prdvijo — je ne za njuve Mčed-ne" glave.
Ne čiida, či so tdkši ,,fii6dri" proti cerkvi. Ali Gospodin Bog i takše ma pri-liko spokoriti, samo ka je Oo velike po~ trplivosti.
Vnogokrat je pokaštiga v deci njiho-voj. Ar ona deca, štero so starišje nc navčili na pobožnost, moliti i Božo Reč poslflšati, nede poslušala i poštilvala i svoje stariše. Kak more biti poštena tista mladezen, štera od stareši slabo pčldo vidi ? Kakše bode dete, štero stariš nigdar ne pela v cčrkev i rnogoče niti ne pošie, nego sploh vkraj vrača od nje? (Takše zvirioe človoče tiidi jestejo.) Zasliiži takši stariš tisti žalosen najem, šteroga dobi od svojega deteta.
Zaio, gda se tožšš, ka je svet tak hiidi, živienje tak nevolno eti na zemii, deca so ti tak nesmiieni, mladezen nepo-štena, te si zmisli, ali si ti ne tiidi kakši zrok tomi; tvoje nepobožno,  od cerkvi i
od Gospodnoga Boga vkraj obrnjeno živ-lenje ? Vnogokrat je tak.
Zato prvle, kak bi eden i drugi sodo svet i krvio bi za nevole etoga sveta dru-ge i Boga, naj vardene vsaki svoje živle-nje. Či je ne zvišeni človek, mogo de previditi svoj greh i pravo de pred olta-rorn : ,,Gospodne, odpiisti meni grehšniki" — kak je nigda te pokoro čineči pubiika-nuš pravo. Mčrne diišne vesti, blajženi človek je samo tisti, ki se ne spozabi z Bože zapovedi: ,,Posvčti nedelni den."
JUVENTUS.
Brnijo, donijo zvonovje, Daleč čuje glasa všlovje; I kako khlaclnoj vodi jelen, V-cčrkev se pai5i zdrav, nevoleo. Napunfena z-pobožnlra lfidstvom, Z-verov i pontenim obrazom . . . Vu srdcaj nega več zburkanja, Z dfiinšm mirom so napunjena.
Doj sčde mladeiiec i stari . . „ Zglasi se spšvanje, žoltdri. Nšrod je vse v-ednom razmčnji, Vu spe?anji, Boga molenji. Glavo si vu dlani pokrije, Srdca svojgs britkost odkrije:
Tre deklin hištoria.
Pisala Gyarmathy Žigmondova.  — Poslovenčo Flisar J an o š, vp. vučitel.
L Gizdtoi deMIina.
1.
—• Že so pi tu !
Ta rnlada, lepa deklina: Železen Hermicka se od obloka naza obrnovSa, tak glžda na uia-ter, da bi od isje cdgovor i%'akala.
—  Nsj Idejo sirotičje,   ve   so   nikomi   ne na ikodo.
—  ViSešnji, aeprijčtni so že!
—  Oh ne, Hermina, drfigo ]e tvoja falinga.
—  Ah, ka bi bilo, mama!
—  Raj bi bila, či bl ti s^ma prišla gorl na t6. Samo fo&r si iaalo premiilšvaj vu sebi,  mo-g6če sLm& od sebe vč naldel.   I  či wo nžfdeš, sirebl vo z^svojega Brdd, kak ralajifio z-cvOtja; i nedopiisii, či moja, ka bi tanti ostala pri njem,
šr cnlajlna boie rast^, kak cvetje i za ktatki cas je zadfiši,
Pnietnoga gospodskoga stanovaoja obJocke na prestranno dvorišče giedajo. DvorišSe skrbno gajena ginga?a trata pokrl?a ; kre njega kolna pot pela; na d?š kraja poti lepo obrezani grmič-je stojijo. Po poti se troje decč bliža. Vlditl je, ka so bcgnne ne kakša gospodska dečica, nji obieka je prosta, all pogled črstvo blisčeči, obrdz gšfiga?, liki c^eteče rožicc. Radost je je gfedati.
Mariika, ta nšjstareša, za rok6 pela to menSe, kusto Lottiko. Andr!, rned njlma te srednji vu lepom, čednom znaianji i držanji, je prispo-doben k-onoj lepoj, kepeinoj deklini, štera taini pri obloki ršvno nekaže nikše vekše radosti k*, njih prihajanji.                                                     |
Te troje dec6 celi prcgrešek je nika drflgo ne, samo H to, ka so te prezviiene, gospodske,
majuj
20.
DOŠEVNI LIST
Stran 63.
Z-mo!itvov pred Gospodea stopi, V-pobožnosti dfišo ponovi.
^Vekvečen kr&!! k-tebi kričimo, Pridi k»nam kršlevstvo Božično! Vesell, blagoslovi dfiše I posveti vse, ka |e naše! Ncvtaji nam zemelski dobrot, Potrebna nam vdeli z-tvoji rok. Daj, da bode breg i dolina Blagoslova tvojga vretina!
Či nas bičuješ, ali karaš: Dfiš čistočo napre pomagaš; Križ, mantro rairovno znššanio, Štero je po tebi nam dano. Gospodne, vcdl nLs za ramo, Gda v-kraid hodimo nevarno . . Či se bar bregovje vtonijo, Pri tebi nas nepogrozijo!
Slaboga nedopusti vtretf, Nedužno mantran'ga podretl, Vandrara vodlti neheojaj, Ostdvlene mllo podpčraj, Ki vu tešks raantraj ležijo, Vu bolezni britki skuzijo, V-robstvi bodoče oslobodi, Vm^rajoče pripelaj k-brodi.*
Tak doni reč, g!as v-nebo ide, Žnjov prošnja ino hvals dike,
'I eiče vnogo v-srdcaj skriti Proinj, bolezoost, vu nj! zakriti. Štero glasno nemre praviti, Ai' prvle, kak zdča boleti Srdce gene, gučijo Yfista . . . Pri Bogi cna aedo pusta.
V-c^rkvi znova tlhoLa grita, Vsški z-mesta stane, odftaja; Čuta na vse kfajc nesčjo, Misli njim na reči vfsijo. Na poJajs bregaj i dolinaj, Na deli, pri plfigi, palrJkaf, Močno stoj^či nasledujo: Vero i rfič Božo zdržijo.
TOMPA MIHALY (F- J)
Naprg
— Pdrno zgovarjanje. —
Za versko napr8danje  vu biblinskom  večeri. —
data: Štefan i Janoš mladiva kmeta.
Napre sta dala v-Soboškoga ey. žen. driištva   verskom
zvečarki Berke Ernest i Talanjri Ferenc šestošolca.
(Notd z?onifo. Števan gazda oa podoknaj pred hižov na mL!oj stolici scdi l kadl.  Jatioš gazda
se Y cerke? pašči i ravno ta pride.)
Janoš: Sediš; sediš Šte^ao.
Števan: Ks rae pitai tškše, či sedhn? Ve tne tak vidiš, ka sedim! Čudno. Či že drfigo ne^eš pravitis zaka me ra?no fo pitaš, II sedim.
lepe dekline:   Železen Hermioe   bližanja  žlajta, dve sest^r, Hermine materč sestre otroci.
Hermine mati je hirešnja lepa samica blla, itero si je eden bogat zemeiski gospod za iO-varišico vz^o, T6 troje dece mati je ne blla lepa, pdieg toga na edno nogo malo piantava i da je ne itela z-sestre milošče živeti, je k-ednomi sir-maškešemi kmetskomi miadend ila k-moži, šteroga cela vrednost je z-ništeri falatov zetnle i z-prOste hiže stala; ali tevi dve sestri sta si nigddr ne odtoga mislile, ka bi se za toga po~ ložaja volo edna od te ove odtuhUe. Vu lepom sestrinskom občUtenji sta živele obšdve; ta bo gata i ta siromaška familija. Ta Kovačova fami-Ha (tu je bilo toj siromaškoj im€) je vsako ne-delo na obed biia pozvdna ?-kaštel I Železnova gospd je tiidi večkrLt pri Kovičovi ostšla na jflžini, štero je viigdar sv6(ek bio pri toj siro-niaškoj hižf.        ,
Tak se je osrAvlala gori Hernsina, ta bo-gata deklina i v-tora je oika Čfidnoga ne vidla zaprva. AII gda je ta prveia hižna vučitelkinja odišla i m nje inesto je edoa prebrani, zviiena dama prišia, itera se |e za jako veliko peršono držala, |e \& nedužnoga srdca dekitaa tak čfitila, ka vučlteiica neglčda z dobfšoii o^ansi nj^ siro-maškeše rodbine. Či je to bit ne sšina sebl ova"-dila, aSi vsigdšr se n\e obraz zsžšro, gds je njč tetica, Lotti nenika, v prosioj opravl, z-svojov prostov dečicov i prostim možora k-njim priila. Mož itije je bar ne dostakršt prišao, ar |e bete-gfivao; pri malooi včrstvi ]e navčkSe vse deSo žena odpravlala. Gda ]e vpole ila, Je vsigdžr dobroga srclca sestro oprosila, oaj siromaki, vu vodeaom betčgi lež6Semi raože, nlka malo župe poile za obed — deci pa naj dovoli, ka k-tije pridejo obOdivat, xa njih volo lak nede trbelo več kiihatL
Stran 64.
DOSEVNI LIST
mijuš 20.
J&noš: Dobro je, Števan, dobro, vidim ka sediš, ali ka delaš tak?
Števan t Da bi me nebi čemerio! Jeli pa ne vidiš, ka delam? Ali se pa norčariš z-mčne? človek ne ve, ka ]e vekše pri tebi: jeli ti, ali pa špotarjenje?!  Ka delara?  Ve  pa   sidiš,  ka
Ja"noš: Perse, ka vidim Šievan i ravno za"to te pitam, šr je to ne delo. T6 je saraio takše zobstojnsko rnanjarjenje.
Števan: Ka je to ne delo? Ka je pa te? JeSI pa ne vidiš, ka vu vsakorn megnenji z plfiči edn6k sopnem i vu vsakoj po minuti ednok plu-mta. Tak je to pri tebi ne deio? I pri vseni tom je dnes počinka den. Ti bi me n&jprvle po-govšrjao, či bi dnes peldodenem drva sekao, ali kaj drugo delao.
J&noš: Zrečjov, Šievan prptcl, to znžš, ka js dnes nedela, den počinka i ne deia.
Števan: No viš. nemresn znati za koj šti-maš ti menč? — Ka bi i to fiebiznao: V6 sem spuno vse šest ražr^do? osnovne šole, pa te nebi znao, ka gda je nedela?
Janoš: Te pa vendar dobro nečiiješ, prijatel ?
Stevan: Kakti jas? — Nečujern! Lehko se ti je pamet zmešala, Janoš? Jeli sem pa ne čuo do etoga iuao vsžko t?ojo reč, štero sl mi pravo?
Ja"noš * Istino maš, Šte?an, mo|e rcči si Ziio, ali nečiijež tisto, štero je dosta bole napre va> !6n — zvofia glas nečflješ.
Števan: Zvona glas 1 Kak so obprvim za-zvonili, od onoga hipa raao vsigdžr eti von$ se-dim, pa eiče kak rad posiuhiam zvonenfč, diila se mi tak veseli. Eiče mi i v-pipi dohan raj gori.
Janoš: Vu tom nedvojim, Števan prijatei, ali p« d3nok tak mislira, ka zvona glas nečuješ. Ar znaj, ka mšmo duhovne i telovne vfihe.
Š(e?an: Kakda? Diihovne vuhe? No ka je pa to za norije ? Ve niti daha nega. Jas sem ga ešče nigdšr ne vido. Jeste veter, jeste zržk. Ali duh? — Pa te ešče k-coj duhd vfiha? — No, pa ka ešče ne! — Ka osel ma vuha, to znam. Pa ka je i ti maš, to vidim. Nigda so tni vu ioli školnik todl dostakrat oiJdtalt raoja vuha. Tak znam, ka jas tiidi mam ^uha. Ali, ka bi je duh tudi meo ? No to donok .. . Jeli si pa ti že prijao ona vfiha?
Janoi; No. Števan prijateJ, to je vse edno, kskoli ti miellš, pa duh dčnok raa vuha. Što tna duhovni žitek, on ma diihovno slihšanje. Što pa samo teli živd, on samo telovne viiha ma. Tak je, kak je to prorok povedo: ,Majo oči, ali ne-vidijo, mdjo vuha i ne čujejo!" Ar je tak, ki nečuje vu z?on<i glasi Bože pozdvajuče reči, on je li taksi, kak tO prorok pravi: Ma vuha, ali nečfije.
Števan: Pa jas bogme jako rad čfijem zvo-nž gižs. I tudi ga rad posluhiam. Ar, ka bl znalo z toga pridti, či bi nebi zvonili? Tak sem se že
—¦ Piav maš, Lotis, srdca rada včinim. Naj sarno li pridejo, gdakoil, ve je tak trnok rada Lnaro, n^irnre Andriia, šteri je jako spodoben k-najnomi premindčemi oči, ki so hirešnje lepote mož bili, Bog njim duši dobro daj!
—  Ravno si ti tiidi takša, Ernma.
Dve scstri sta si liibeznivo nadale zgo^šr-jale i ta lepa Hermina si je vu sebi mislila: Kak je dobro, ka eta gospodska samica, vučitelica, nerazmi vogrski.
Kovačova je odhajaia i sestra je jo znova opominala, naj li pošle otroke vsigdLr k-nje, gda de nje v-pole trbelo idti.
I deca so priili, tetica je je vsigdar pobu žala po glavaj i batrivila:
—  No, dečlca,  kak so pa ajta ?   V-tihoči, vu miri žeiejo bidti. Dobro je, nioii dragi, tak ji nedranfajte, naj si počlvajo, siromak, doli si spo sedte, preci mo obedivaii.
Mariška, tak da bi se od koj bojala, na kOkii edncga stolca sedi, n\b mčnša sestrica okoli po hiži glčda i kak v-pamet vzeme svojo zmen-jajočo pajdžškinjo, sivkaste dlake mujco, se pre-ci k njc pridrfiži, obin^ jo za šinjek, na štero se mujcika tiidi k-nje stisne i zača presti. Andriš k stoli stane i v roke vzeme edne v-precimbne tžble zvezane knige i gori je odpr6. — Hermina se na njega czuri:
—  Jeli nemai zamazani   rok ?   Pr^cimbno zvčzane knige so samo včiste roke valon!
Pojbarec se zažari, oči se njemi zblisnejo, vkiippoči knig table i vu sebi govori:
—  Mi se tudi niamo šego mujvatil
—  Prav mdš,   moj sinek! — i tL dobroga srdca tetica ga z-rokuv vdiljek  po   obrazl rnilo pogladi, na štero vučitellca pita: Ka jeste?
Ta mala Lottika je tOdi samo teliko raž-tnila z-toga, kak vučitelica; ali nj^ raalo srdce se je zdto sdrnnilo, ka brdtšrka nika boli, ai je
majuš 20.
DUEŠVNI LIST
Strdn 65,
fe-CGJ navado. Gda se v-zorje zglasL zaaro, ka gcri trbč sf&noti. Takšega hipa oapre poiščem pri štarapeka nogačaj skrJii paličen glaž i fejst potčgaem ednok žnjega,  pGtozti   gorl   sfaoem   i
Fn v štalo V-mdhrf.
JLnoi: Tak ti Števan, mesto   tega,   ka   bi
se**- Boga inolOj se palinke riap?|eš,
Štev&n: Ne mesto rnolit?!, nego za*o ix me pokrepš, moč mi da.
Janoš: Jas pa t6 ptavim, ka molltev dosta bole pokrcpS, kak palinka,
Šce?an: Gda ob ledmoj zvooijo, kak je to dobro znati, ka je cajt zautnkivsti. Čiovek ec noii ^s?gdar sebom ^ore, i kak je prav takšega hipa zyon. Njega g!as se na vse kraje daleč čii je. Obpoldnž pa zp.A Slovek, ka je cajt občdivati i malo počivati.
Jatjoš: Z-reč]6?, ti s&mo za črva 70I0 dr-žiš zvcnen]6,
ŠteFan: Ka bi sanao za črvš voJo. Ešče je i zato dobro zvonenjč, ka čiovek zna, gda trbe &iahro napajati. Eiče b; potrebno bilo, či b! tak popoldne?! okoli štrte v6re tUdi zvonili, ka bi člofeka opomenil! na napajanje i na juži?an|e.
Jdrioi: Z rečjov, zvon se za marhe volo glasi ?
Števan: Ne samo. Vem pti pokopdliščsj tiidi zvonijo. Tak lepo se g'žsi zvon takšega hipa, Kak ?elika je vnjetn žalost * tudi irošt, ka ešče vse!
ManšKe pogled jako \uzzn griino, Andriša ob-riz i o& pa žarke; nika je ne v-rddi; Loffika čuti, ka je r-e. Gori skoči cd nsujc;ke, i pomali ta štanka k bratieki, gladiti njemi zača roko i v-oči njenoi gieda z nedokončanov SiibeznJ?cst]ov.
Tctica vse tri pomilfije I erč6:
— Andriš, jedfno II ti zrL$ meni tžkše slive nabrati, z-iter? je megla ne doli zbrisana, idl, aioj »inek, naberi k obedi žnji nikeilko zrn, nL Mariška, zde?aj je vete korblec, potom de pa korblcc tvcj.. •
- Jaj, da je prdepi, ilati! — vdad medn[^ LottJka.
Tetica i nje tiidi i$če eden takš! rrdlf, pre-lepi korbiec; Andrišs pa z t€m trošta, či de tak vrli pojbar, ka nje slivt nabere, popoidnčvi obstdlajo toga mšloga plavka i lehko de gezdo na njenj, kaV dugo de se nierai vidlo. (Dale )
Jšnoš: N> viš, dfšgl prijatel, moj Števan, dopiisfi ml, ka born te Ifibeznivo »a to opcmi" nae, ka je to ze kčsna pokora, Ne sc nam vu tom trbe radu^ati, gda že k pofeopaiišči zvonijo. T6 onomi, ki že v Skritiji ležis nika ncvald. Te-čas irbe zvorž gižs posiuhSats i čutl, dckeč ži-\6no. Ar či ne hodimo YU B020 h!Ž0j teda ne-čiijerno Bože rečs. Božega puzšvanja.
Števan: T6 jas nio) pr.«|atel, doprinesčin eti dorna ifidL
Jžnoš: T6 t:< jas, moj Štd^an, neverjem. Či bi ti t6 eti dornš cdpta^iao, leda bi dosta raj hodo ?u cdrksv. Vidiš, Gospcn Kristui je svojo moHtev vu sebi spuno, gde doma pri hiži, gde >.6ne r;u puic'š?i? na p6!», gde na rnoijl. Ali zato |e dčsok vsako soboto šo vu c^rkev tiidi. Ne je niti edndk zasnudo. Pa je njemi to ne tak pctfebno bfI6, kak nama» Števan.
Šte?aa: Vu toni pravlco n?š?, Janoš. Pri-šestno nedelo njo upra? žo jas tQdt. Ali drses že tak nebf prišao Iš
Jancš: Človefc nfgdar ne?e, jeli se včaka priiestse nedele. Dosta bcgie je, či nezamiidi ni edne prilike.
Šte?an: No, tak bom šo, samo eto pfpo dchana naj skadim, da naj nepride na škodo. Sarno \d\, Te zs tebcrn prldern.
Jaooš: Z toga ?^ndar tak n?ka nede, Šle-van prl^ateS. Deni ti U doli t6 pipo, na{ se kadi žama i hodi z-tnenom. Hod?g obL vkiiper,
Šte?an: Bojdi tl tafc, kak ščeš. Zda mo te ednok bdgao. Tečas poga&itn dohan. L! hodva, ar preci hesjajo zvo»iti i nebš rad blo, ks bi vs&ki rneii^ glčdao. (Goristdae 1 fdeta.)
Kak je te zgtibleni sin nazdj
 dom.
najšo
Sln edoe doYs'ce, kl je vu svojo| nemčrnoj ii&turi nej bfo zadovo!|en! doma, je ostavo ma-ter, dora i je odišo po šOrkom sveti bogši sta-lii, srečo iskat. Ali vu pokvarfenost je tak daleč notrispadno, ka je na zadnje na stnit obetežo. Gda Rjemi je zdravnik povedo, ka samo ešče par kedno? de žfvo, vu svojoj zapfiščenosti i s^mosii se je spomeno z raafere i njej pismo piie, vu šterom vadliije svojo hfidobo i pita: BMama, smem k tebi nazajpridti, naj doma vmer-jža?* — Msti je nej pisala pismo, nego spaki-vaia se je I z t»m nijprvgiim cugom se je sa"ma odpelal« po sina,   ki   je  samo na dvoje čako:
Stran 9$.
DUSEVNI LIST
ma~juš 20.
na mateie odgovot i mi snirt. Gda je vu hižo stopila, gde je njč sin na posielt ležo, je k nje-m* stopila il ga je kiišnoia. Oa njej žaiostno erčč: ^Marna, ne čini to, jas sem dosta hiili, kak bi pa vreden bio, ka bi me t\ kiišnoSa." Mati je nej odgovonla, nego ga jc ešče edsok kušnola i n\6 skuze so na njega obraz kapale. Nb to je okoii pcglčdnola po hizi i \t Ykiiper-pobčrala njegvo gvantaoje. Oa jc kcoj gledo, kak njemi je vse pripršvlala, srakfco, obutel, kžk njemi pokefš krščak i pregledava te ponoščni kaput, na iteroga njej z 6či debele skuze kapajo. Ripajoči jo pita: »Mama, ka to delal?" Ona k posteli atčpi i njems med skuzami smehečerče: ,Mid?a 'va domo iJa, dete moje, kola, Itere so me z kolodyora ese pripeiale, čdkajo prtd h žov."
wDnm6? Mama, domo?" pita te sin; wje to nej edna senja ?¦ — wNej, nej moj sšnek, to je nej scnja. ti bci z rnenom šo, naj dotn i Boga najdeš.* — Gda sta že doj po stubaj šia, na mater naslonjeni, erče on: »Marna, to je ravno tak, gda Gospon Jezuš toga zgublenoga swi do-tno pela; to je kak vu nebesaj, ka me ti liibil, tvojega nepokornoga sina." Doma ga je že njegova nlgdafnja postcla priprdvleno Takala i gda si je vnj6 Idgo, se je zajoko. Za edno malo notripride mati, si k njemi sede i ga gišdi po glavi, kak da bi ešče ncalo dete bio. On njej erče: ^Marna, či bi Bog task lubeznivi bio i tak odpiistiti šteo, kak ti, te bi ga proso, za volo Gospon Jczuša, ki je za grešnike mro, za od-puščenje moji grebov."
Ona njemi odgovori: BOh, dete moje, ed-na mati bi lehko pozabila na svoje dčte ali to edna dobra mati ne včini; i da matl ncmre po-zšbiti svoje dSte, rajsliš ka je Bog pozabo na tebc? G!edajs dršgo dete, On erčč, ka te vu svoji ndročaj varje, i v njegovoj svčtoj reči čtž mo: gda je te zgubleni sin nazajpriio vu očin-sko hižo, njego? oča, — to je Bog vu Gospcn Kristuii - je niti ednc rečJ ncj pravo od nje-govi grehov, nego ga je oblno i ga je kiišno." Te mčrajoči sfn njej je samo telko pravo: »Ma-ma. jas se vzemem i bom k mojemi oči žo, njegova iGbčzen je obladala moje src^! jas ščem Njegov bidti."
Gotov  biti  je  vse.  Na  troje bojmo gotovi, na smrt, sodbo i vekivečnost!
Boža velikost
Ti zmožen Bog, či ete syet preglednem, Štercga s! Ti stForo v zmožnosti, I či se na vse one sh?ari zglždaea], Štere Ti hršniž z tvoje modrosM : T6 ii sp^vam, Gospodne, v radosts; Kak zmožen si) Kak veiki si!
Zgičdnem se gori vu tl zvezd daliao 7      I vidim vse njih dičen svete! trak, Kak sunce ino raesec se svetlijo I razžen^jo noCi kmičcn rorik: Te ti spevam, Gaspodne, v radostj; Kak zmožen si! Kak velki si!
Či me siei^aš vu ts-ojoj večnoj Reči
I vidim Tvojo velko niiioščo ;
Kak pripelaš tvoj veren narod k sreči,
Kak si ga itibo, reio i vodo :
Te ti spevam, Gospodne, v radosti;
Kak ztnožen $i 1 Kak veSki si!
Či »e mi bremen moji binov grozi I mi je diiia na smrt žalostna ; Tak se Ti nagneš z nebčs k meni doli, Me troštaš i me reiiš v6 z groba: Te ti spevam, Gospodne, v radosti; Ksik zmožen si ! Kak velki s: !
I da me ednok odzovel ta k Tebl, Gda boni pred Tvojov večnov difcov stao, Te, gda vekvečni žiiek dai Ti mcni, I jas bom te na veke z?išLvao : Te ti spe?am, Gospodne, v radosti; Kak ztnožen si! Kak velki si!
Silvanus.
Ka vsakši vu viistaj ma!
Či bi vam to pitanje goridao, da mi hitro povete, ka je ono, štero je vu vsakiega človeka viistaj navzočt, bi mi gvfišno nej znali včasi po-vedati i bi me radovedno poglejfivali, naj vacc sam odgovor dam. ZLto vam zdaj preci ovadim. Ono, žtero se vu vsakšega človeka viistaj najde. kak pri mlždom, tak pri starom, kak pri dobrom tak pri hfldom: je jezlk. wNoa, te pravii na to; nX6 je gviišno nlkša modrija ne, !6 vsakši norc zaA i škoda njemi je bilo to notridati vu DG-ševni List, či je že čedneiega nej znao pisati." — Jas vatn pa ravno to šč6m posvedoČiti, ka nej samo ka vsakii norc nevtj, ka je jezik, ne-
mdjuš 20.
DUSEVNI LIST
Strdn 67.
go ešče dosta-dosta takši čedni nevej, ki sebč za modroga, ze^čenoga, poskušencga, i z rečjov: za partietnoga držijo.
Gda je Bog na stvorjenja iesti ččn Sloveka stvoro, on je bio cčloga Božega dčla kcrona. Med človečirai crgani je pa pa 13 jez<k on, šfteri je posčbno meštersko dčio. Oči Človeka so gvuš-no čfidne, ali kelko bole so ostrejše oči nišfcerne doroaČe i divje živine. Človeča viiha so daleč ne tak ostre, kak lisičke, ali konjske, pes bogši nos m&, kak liidje. Ali člo%eči jezik daleč obri vsej stoji. On je ostreši, kak tuka zobje i bole oipi-čeni, kak žalec sršnja On omogoči človeka na pope?anjev štero je iepše od koseka fačkanja. Žnjim zmore čiovek na jezero fornio gučati, troš-tati, kregati, )ubiti, politšzirati i bojne voditi.
Či b\ irsi jez1ka ne meli, bi prispodobni bili k vori, štera nesna kazačov, ar samo po njem pride na dčn vso znotržinje skrivno mfšlenje i občfitenje. Tak bi bili, kak svet brezi sunca, ar jezik oznani, [ka je vu srcl skrivnoga. Od pr?e Ifibeznive reči matere nam je vso včenje, ves troit, vsa vzgoja i tanači, vsa pravica i spoznanje sveta po človeči jezikaj džna. — Ks je ddnok te jezik, šteri je komaj ništerne centimetre SUrks i dugi, za mašina, pred iterim se vse drii-gi od človeka napravleni mailni lehko skrijejo. Zcž več kak po 1000 jezikaj gučati: znš se ia-litl i omuren bidti, zna božansko i peklčasko guČati, zna xrce razveseiiti i znž v oči skuze prisiliti. On zniore oranšti bole, kak cgen l meč zmore bole vržiiti kak te najbogii balžam. ,Po njem zvišavamo Očo Bogi i po njem prekHnja-vamo naše bližaje, ki so na Bcži kep stvorjeui. Z vust ide napre dičenjč i psOvanje." (Glej: Jak. 3, 9-10)
Ali gda je jezik tak čcden i na telko stra*ni d^lajoči mašin, je potreben skrbne pažnje i kontrole. Kola rud mžjo, konji se pod cugle de-nejo, či se šK, naj po pra?oj poti pela, ali gde je on, ki bi jezik znao vračati, to malo reč, fte-ra tak velika dela zna doprinašati ? »Jezik ni eden človek ne zmore vfizdati, to nemčrno hu dobo napunjeno z smrtnim Cem6rom" — šteri je od Boga d6nok za vellke i dične eile stvorje-ni. TQ je potrebno wzgorinjo modrost" vsakši d^n na n6vo prositi i iskati. Samo Kristuša duh, ^ je »DQh moči, lObčzni i vzgoje*, nas navči na pravo nOcanje jezika.
Bog je človeki dve oke, dve vahi, dve roke i d?e noge dao,  ali samo eden jezik.   Toga je
je tudi z dva reda zobmi. kak z plotorn ckoli vzeo, notrizapro med gatre. Z tcm nam je to naznano, naj z jezikom iparamo, ga nepiistimo po španceri i okolt falotati, nego prensišleno ga aucajrao. Zšto se varmo od vsakiega aehasno-vštoga brbranja. Kelko sreče, mera, liibezn?, b3aj» ženstva, poštenja i radosti se jc že na nikoj za-brbralo, Pravijo, ka divje gosi, gda obri vistki planin ietljo, gde orli gnezdijo, si kamen vze-mejo vu klun, naj nemrejo žiebetati. Vnogim IQ čem bi preveč blajženo bilo, či bi si oni tiidl karaea vzčli vu k!un, naj telko ne žiebečejo.
Pod vzgojov Kristušovoga diiha se navčirao reči nej nepremišleno i naglo tapovedat;, za štere nam je mogoče siedi preveč žao, ali t^ je žL prekesno. či pismo pišei, prvle kak pa bi je na poito dao, je dvskrat prečtei, tax premisli reči dvakrat, prvle kak bi je vopovedo, ar te nazaj-vz^ti žč več nernrež. Dvakrat misli i ednok gu-či! »Ki jezik svoj obvarje, te obvcirje svoj ži-tek." (Pžld. 13, 3) — *K\ brati svojemi erče blažen, vrfiden bode gyehenskoga ognja", i od vsakšc nišrne reči račun bodemo dž?ali na sod-ni den.* (Mataj 5, v. 22. i 12, v. 36)
Boži duh nas obvarje tudi cd tutanja i laži. Nika ne čini človeka natelko prispodobnoga k šatani, k! je »Oča Ižži", kak ržvno lažiivost. Laž kratke nogdt ma, ne pride daleč. Zmisli si na straien $orš Ananlšia i Saf rc (Čti Djinja knige 5, 1—11) — Ništerni liidje so kak mački: pri ]Qknji Čškajo na miš. Tak tudi oni vedno nastre-gajo na slabe sttšni svoji bližnji, naj na nie vdarijo, kak maček m miš, naj njihove slabosti lovljo. Drugi so kak črvovje, preci so tam, gde mriina smrdi i jo razkapajo, čisto, zdravo dč\o njim je ne po voli. — Zato nficajmo naš jezik pod vzgojov diiha Gospon Kristuia, oaj dobre, hasnovite, liibeznive i radost obiidjšvajoče reči gučimo. Či koga opominati morezno, činrao to vu lUbezni. Vu lubezni gučmo pravico i ne \kz. Vse, kak pred Bogom! nEdna reč vu svojem časi povedana je kak ziato jaboko vu srebruom loš-čini." — Jezik nai, iteri je pozvani Boga ed-nok vu dtki zvišavati, naj bode žč zdaj Gospodni posvečeni !
Slv.
Nczahvšlnost. Tungenjew edno legendo pripovidavle: pozvao je ednok Bog vse jlkosti k gostšenji. Priiie sta dve fžkšivi, naj si pri en-ovoj sedeta, šterivi se na zemli nigdar nesrččata. Gospod je morao njidvi enovoj obprvim notri-poka"zati: dobročinenje i zahvalnost.
Stran 68.
dosevni list
majuš 20.
Nika od zvonešnje missie, ali   od   povrnenja poganov.
Vkup posiavo Flisdr Jdnoš.
7. Jeli jestejo I dnesden samaritanušje ? Kep zzvonešnje missie.
Vu datčSoj trop;Lnoj hiži Afrike se je edeo težks auto tirao po tak zvaoom z-itom bregi. Med potUvanjom $e je pri autoi niica popravka dalo naprš. MožL negerski de!a?ec se je pri ed~ nom zv&gnenja me&ii poikalo i doiš je spgdno i-Lutcja. Tak ntstcčno je spadno, ka si je ramo potro i eščs tiidi rano dobo. Potcfci so ne dcsta maralž za njega, tarn se ga povrg!!! samoga. Ne-ger se je nikak fa ziiiiekao k ed^omi banžg grme v-sčnco. Dsle je ne mogao idtf, doli s' je Ičgao. Po p6ti prl štero) je ležao, so aagdsti hodif; ludje i koUs tQdi. Negerov karavanje, trsci so pctfival: po njO, lud^e so b.ržmeoa nosili na pl6č&| i gis\aj, potaic! so donajkali, pope^aJi i hrabučili. Siroirška oranjenoga so ce vz^ii na pamet, Sledi je šd eden negerski pop> ki je z ednim tudi vršč, doktor bio. V t&ški je ncsao korao (niohsmedansko bibiio). Vu zelenoj, erdč čoj, Cifrastoj turb? ]e ?ršst?o i vra^ne škdri meo. Torn! nesreSnomi se poklorJ, pog'žd«e ga i dale potiife. Vido jes ka bi tii pomoč ne z-srd?oga triida sfšls, Potosu so šle žensken deca ! toga nesrečncga so se cgnole. Š6 je edeo fetiša (bolvana) raoleči pop tadi, k-njemi stopi i pravi njemi: MČi boi mogao Dlščati, dsm ti eden zdra-^eče moči čfidea znak, šterl fe z parduca v!4si i z-mačeči čonklecov naprd?len}. Betežfii njetB! |e cdgdvoro: WN; fiiera nemam! Kak bi 4i mogao p!ačati! Vodo, vodO ns! daj! Fetiš pop ga je tam povrgao, ae^ofaka, brezi toga, ka bi njeaiž eden napitek ?ode dao. Potora je šo eden beii človeV', žnpm edna Supora negercv. Negerje so palinčne glaže nesli.
Ete beH je ffidi mliuo Š6. PalloČni agent je bio, komi je ssmo to štrmelo v glavi, ka kak nžjveč palinke more dršgo odati domorodcom. Nestniieno je dale tnandigao. Že se je večerilo. Ali ovo, edaok se samo cinkanje začuje. Od za hajajočega sunca trdkov na bli&ečetrj biclklfni se pž eden beli človek blstro prlbližavo. K&k je do toga nesrečnoga prlšso, čgU j« skočo z bi-ciklica i prec« je potndS daruvao tomi osfavle-nomi. Dr. Fisch je bio ič samanlaauž, abur-ai missšonsk! doktor.   Po pcdelj^nji pomdči  se je
poskrbo za piriliko, z-šterov ga je notri dao cd-pelati ^u Aburionsko malo kliniko.
Rana se njerai je nateliko očenierila, ka so njcrai ratEo doli mogli operžrats, ali zato je po opericJp za rssšierns den z-ves^ilm obriiom, b'a)žeao Ježao vu tnalom ipltšfti z-robsluga znamkom Možf. Že |e Cfito, ka njemi beloga doktora lubezen prvle-sledl zvrači rano,
Z dvema letooia sledi, na BožiČa den je tara klečao M6ŽI pred bezetskov m:*ss!onske cerkvi ollarom v Obori Črnkevcov dDho?nik je na blagcslov z-razpiesire^mi rokžtnS ober isjega g!žve dao blagosiov na toga nesreCnoga giafo. Vu krsti je lčpo, Pavel im6 dobo M6!i.
A!I keliko cdnemcrenl ji ležs elče kte Af rike cest i poti osfš?leno povrženi i na premi-nerqe osodjeni! Dasta ji ide ta kre nji brezi Cu« tfinja milošče. I keliko p eti dorrš iuctc prešdtl naši krvni bratovt brgzl poraoči, na sebe zao-stšnjeni siroiuAkov, za štere se nišče  ne  brSga.
8. Jeii jeste i kakši nashaj pri missiji?
Naša evangeličanska sv. mati cčrkev več missioc^riušov, diakonis dsži v Ažijl, v Afnki l v Austržiijf. Na Java otokt edna Hoira"! Gabnelia missionska vračitelkinja razšiirjava mtd pogsnmi nšvuk Kristušov i evangeličsmske missfonske po-stšje cerkvi, io'€, žplfaie držijo gorl Zato se potčrajo tak zvani zionešnje missie aldovi, k iterim poleg svoje presučči, ^sakl evang. vernlk za dfihovno dužnost Hiore držati nič pod^caii, a.r z f^m rszšiirjava Bože kišlestt'0 eti na zerali.
Poganov povrojavanje odpršvla drssden 106 ralssionski drfižtev z 29.188 cd etec z Euro-pe poslani i z-151.735 tam rodjenfmi diakonisa-mi delavci, ki na 89 000 postajaj bluzi 8 i pol millionov poganski kržčanov obsliižavajo. Zvon te je tnisslonskcga dela sad v Ameriki 9 tnUlto negerski krščanov. Vu veiikom raf tini jestejo žc-I^, cerk^i, špit^ii, apcteke, sirotinske hrambe, slepi i nerm nšstav; dvorni diskoni* i ženski vučitelišč. — Biblla je dnesdča na 686 jezikov obrnjena doli} štera tiidi! taissio slfiži. Vse to nam svedoči, ka ji d«sta jeste, ki se z pržvov liibeznostjov držijo Jezuš Kri^tuia. AH kaki'^ |e velika dotešnja skrbs donok je ešče jako vdiki račun poganov. Više 900 milliono? poganov žitč ns celom sfžtf. Velika je te telovna j du-ievna mantra!                                           (D».le.)
majuš 20.
DOEŠVNI LIST
Strdn 69.
Puconsko evang. fžrno žensko driištvo.
Puconsko farno žensko drfištvo je na ne-deli Jubilate, apr. 18 ga melo svoje letno rčdno spravišče vu cerkvi. Spr&vlšče io ob navzdčnosti vse vernikov, ki so bili pri Božoj slfižbi, Ratkai Vera predsednica odprli z pripravnim, lepim go-vorom, iteroga gldvne muli so sledeče:
Z radostjov pozdr&vlam vse tii navzoče, ki smo vkuperpriili, naj posvetimo našega društva Jčstletni obstoj. Prosim od Vsamogočega bla-goslov na oaše spršvišče. On nas naj po svojem svetom diihi vodi, ravna, brani vu tom skii-gavanja punom ča-i, da vu veri oč&kov nevlcle-knjeno obstojimo i vu boji nezdvojimo.
Troštam se, da vu nami bodoča vrelost nepomenka i neobtrfidno, kak do tegamao, tak ttidi nadale bomo delale Bogi na diko, našoj svetoj materi cčrkvi i našim bližnjim pa na dob-ro. Na to tiidi z punov Ifibčznostjov prosim vse čestnice i kotrige naiega diuštva.
Ka naše druitvo od leta do leta več kotrig ma, td svedoči kre toga, ka se njegovo delo vedno bole poštuje. Pozdravlam naše nove ko-trige. Z boleznostjov se pa sporolnarri z tisti, štere je žltka i smrti gospod odzvao od nas. Nji ¦spomenek blaženi boj med nami. Z etim odprdm naš redni letni gyuleš.
Po razločni formelni doloCHaj je Bajolo Marija tajnfca goriprečtela zapisnik prvešfga spraviiča.
Celec Irena blagajnica je dšla naznanenje od blagajniikoga šafarOvanja v pretečenom leti. NavkDpnoga notrijemanja je bilo 6 386 D. 87 p. navkflpnoga v(5davanja pa 5 562 D. 87 p. Druš-tvo mi pčnez vkup 17.715 D. 77 p. Šiftar Ša-rolta pregledovdlka je naznanjala, ka penezni dnevnik i račun je v popolnom rčdi.
Pototn je bio goriprečteti po Furek Ireni tajnici napisani zapisnik odborove seje, na šte-roga podldgi se je sklenolo, ka driištvo na svoji stroškaj podugia železobetonsko ograjo pred zemliščom, k cerkvenomi vrti kUplenom. Letos zidajočoj svojoj fari d& društvo 10.000 Din. brez zojnoga posojila. Pod pod cerkvenimi klopmi da driištvo namazati s protiprašnim olijom. Na-dale da drlištvo konfirmandušom spominske liste i Gustav Adolfa drOitvi 400 Din. Članarina na-dale ista ostane.
Ar je mand^t čestnic i odbornic doliprete-kao, znovič je zvoljena uprava druitva i to vse doteinje čestnice i odbornice so nazajzebrane, li na mesto Bajalo Marije tajnice, štera se odseli z fare, je zvoljena za ndvo tajnico Jonaš Karo-lina, r. Fartelj, za nftve odbornice pa v Pužavci Tcmlin Vilma, r. TemUn, v Brezovci Horvath Gizela, r. Hašaj, v Predanovd Podletek Ana.
Predsednica so zahvdlili ednoglasno zc-bržnje cšle uprave, prosili so drfištvo, da tfidi nadale vu lepom vkuprazmenji dela i istinsko zahvdlnost so vadluvali Bajalo Mariji tajnid i odstoplenim tr^m vesničkim odbornicam za vse njihove trfide drfištvi prioeiene i so je protili, da nadale ttidi verne ostšnejo k-drGštvi. Z tem so zaklučili spravišče i sv^tešnji program se je začno.
Predanovski moiki khoruš je pod vodstvom Jonaš Štefana kateheto preveč Iepo spopfivao 2 veršuša 316 pesme. Luthar A. diihovnik so pre-džvanje meli od ete tdme: Žukavci vu službi božega kralestva. Vukan Aranka je z globokim čutora jako povidno deklarcalivala .Pesem lu-bčzni". Po zakliičnoj molitvi dfihovnika je pope-vani prvi veršuš vTrdi grid" pesme. Ztem se je dokončala cOla osvetnost.
Za verebrate!
Prekmursko evang. mladinsko drOitvo v Puconci je med mladinov pDconske evang. fare organizeralo izlet v edno naio nšjmlajšo, po števili vernikov nžjra^nšo gmajno — v Apače, da njim pokaže srčno verebratinsko ltibčzen, da njim ponovno posvedoči, ka so od nds nL ostavleni.
Na lepi risšlski pondelek 17. t. ro. že rano v gojdno je prihajala mladina, brez razločka spola, na biciklinaj zevse krajov naše fare na Gorico, gde je bilo glavno zblr&Uičc. Bilo nto je skupno 86, od toga 22 deklin i 64 dečkov pa oad 15 stareši, šteri so tudi z nami potOvali.
Ob po 7. vori smo z božov pomočjdv ili na pdt pod vodstvom predsed. FJisar K., predi-gera g. Jonaša i blagajnika Flisar Ernesta, k na-šim verebratom, da tatn javno manifegteramo moč, vernost i verebratinsko lObezen, itera n^s veže. Celo potuvanje je v nžjlepšem   r6di teklo
doli nied čOdUvajočim Ifidstvom, štero smo sro-čavali.
V velkom računi so bili zbrani naii Apač-ki verebratje i sestre,   iteri so nam odkrlto vč-
Strdn 70.
DUSEVNI LIST
majuš 20.
pok&zali radost i veselje, da nšs vidijo i čfitljo v svojoj sredini. Ob po 10 v6ri se je z vrelim popevanjora vernikov začnoia služba boza. Apač-ka molitvarnica je nahito puna bila> vnogi ver-nicke so v5ni pri odpreti oknaj tal jetraliztoga redkoga svetfivanja. Božo sv. reč so giasili Ker-čmšr Zoltan raestni prediger. Njuv govor je bio nabiiden pozdržv našoj mladini, tak ka nam bo-de ostao večno v uaši dušaj. kak dragf kinč. Po lepora solo spe?anj* Franko Karoline s spre všjanjem Jonaš Štefana na harmoniomi: ,Ne vcagaj, o čreda rošla" io meli v srcč sčgajoči pozdra^ni govor Jonaš Štefan katehet na naše Apačke verebrate i sestre. Med njuvmi govcrom se je nliterno i niiterno oko napuniio z skuzami radosti v trdnom zagvušanji, ka so ne ostavJeni od verebratov naše krajine. Potom je mJadčnec Marič Kdlmdn lepo napre dao pesem »OblubaV Nazadnjc je mladina navdUšeno spopevala pesem: MDiči, diiša tnoja, dike vekvečnoga kršla."
Po skupnom cbedi smo si pcglednoli ?zor no   urejeno   Meinlovo   veleposestvo,  tak ka je vnogi polek dtiševne hrane dobo ttidi n;k^j prak-tičnoga znšnja. V nšjlepiem r6di smo vsi zdravi, v diihi pokrepieni prišli k svojim domsm.
Topio zahvalnost vadliijenic naše liojorije vrednomi inipektori g. Benki, šteri so materl-jalno podprli to naše lepo pctiivanje. ZahvaHmo se tiidi mcstnorni predigeri g. Kerčmari na 1U-beznivosti, štero so nam ceJi čss v ednom aJi drugoin dugovanji skazali.
Močno csvedočeni vsi v sv. rečžj: »Drži, ka roiš, naj ti niiSe nevzeme korono tvojo*, bo-mo hitili biti na pomoč vsem 1 vsskomi ostav-lenomi verebrati i sestri. — Trdi gr^d |e naš Bog!
Fllsdr K.
Rdzloini mžli
Radosti glas. ,,Že ste pa nej več tiihenci i žalarje, nego porgarje s svetimi vred i domanji Boži." (Efez. 2, 19.)
Smilenost. Eden brez dece bodoči zakonski par v Apačkoj filialnoj fari za svoje dete vzeme edno okoli 8 let staro sirotinsko deklinico. — Ne davno je obiskala puconskoga diihovnika edna gospa, H. Ottovietz, z Schladminga (Austrija). Njeni dedek, La-zar Ivan se je na Vaneči, od L. Franca i Mikola Kate 1793-ga leta narod,o i 1813-ga je vu hištvo stopo z Fartelj Tereziov z Doline. Ta gospa je za rod svojega dedeka   zvedavala   i   diihovniki je prek-
dala za srmaško   deco  200 Din i obečala je,    ka   k Božiči tiidi pošie kaj za srmaško deco.
Selo. Apr. 25-ga smo pod občiitenjem radosti i žalosti bilf. Radiivali smo se, ka so nam lendavski diihovnik pali glasili Božo sv. reč i voobsliižavali Kristusovo sv. vcčerjo. Okoli 500 nas je bilo pri Božoj sliižbi i 36 ji je živelo s sv. Večerjov. — Isti den popoldncvi smo sc pa vsi skuzili pri škrinji — grobi verne tiivarišice, mfle matere Vaš Karolove, štera je vu svoji najlepši letaj ostavila vsa zemelska. Križevski, lendavski i moravski diihovnicke so nam glasili troštajoče reči pri tom sprevodi. Vsi se molimo za dreselnoga vdovca, kf je voditel gfbanja cerkvi zfdanja, naj njemi vera poetomtoga tiidi nepomenkava.
Nevvark (Amcrika). Slovenska gmana je dobila novoga diihovnika vu osebi Balek Števana, ki so betlehemski rojak i ne davno so bili potrdjeni za diihovnika. Z našc strani Boži obilen blagoslov že-lemo mladomi diihovniki i radi b\ se viipali, ka naše časopise vrelo bodo razširjavali med svojimi sloven-skimi vernfkmi!
Turobni glasi iz Gor. Slavečke fare. Od-selili so se zadnji mesec vu večnost: Ivanič Marija, roj. Recek iz D. Slaveč, vu 64 1. st, Jud Franc, po-sestnik iz Sotine, vu 45 1. st., Pozvek Števan iz D. Slaveč, vu 80 1. st., Pozvek Eva, roj. Skledar iz D. Slaveč, vu 77 1. st. — Naj počivajo vu miri!
Gornja Slaveča. Dne 9-ga maja obdržanom redtiom gmanskom gyiileši je bio znovič izvoljen — skoro edno glasno — lanjsko leto dojzahvaljeni naš cerk. inšpektor Fartek Franc. Prisego za inšpek-torsko čest je prcd cerk. občinov dolidjao vu roke domanjega diihovnika, ki ga je pozdravlao ob toj prfliki, vse dobro njemi želeči i proseči ga, da vu tak-šem diihi naj nadaljava to na njega znovič zaviipano čest, vu šterom je začno i naj ga nemoti pri etom deli nikše protivinstvo od strani ništerni faranov! Plačo za svoj triid zadobi pri Bogi. Želemo novo izvoljenomi inšpektori dosta sreče, zadovolnosti i zdravja, da de tak našoj fari, kak svojoj lublenoj fa-miliji sliižo ešče mnoga leta !
Biblia v Braziliji. V Brazilije ednoj vesi je eden misionar ništerni falatov Sv. Pisma odao, ali preci kak je to domači papinski pop zvedo, ka liidje Božo Reč čtejo, njim je zapovedo te Biblije vodati, naj se na javnom zažgejo. Velki kiip drv je bilo na placi v gomilo nanošeni i vužgani, liidje so pa sa-šeni stali okoli ognja, dokeč so njihove kiiplene Bi-blije i Teštamentomi vu plamen šli. Voter je piho, šteri je te goreče papcre daleč taneso. Ednoga, štcri se je samo malo občžgo,   ga   obri   streh   daleč  do
mdjuš 20.
DUSEVNI LiST
Stržn 71.
konca vesi odpiho, gde jc vn dvorisči ednc Senore (dame) dolispadno. Ona ga je gorivzela, ga je pre-čtela i od ti reči vu srci globoko genjena postanola. Tiidi njcni mož, gda je vcčer domo prišo, ga je čteo z velkim interesom i sta ga skrblfvo ta shranila. Edno leto je minolo i driigi missionar je prišo vu včs, ki je obisko tiidi hišo te Senore. Ona je napre-prinesla te tashranjeni paper i ga je pitala, či bi nje ne znao povedati konec tc pripovesti, štera je na tom papcri bila. ,,Oh ja", erče te missionar ,,to je z oni knig, štere jas odavam" i nje pokaže Janoš Evange-lioma trotji ta!, z šteroga je te paper bio. Z veseljom jc bio kiiplcni zdaj cden Novi Zakoii, naj cčlo pri-povest čteta z možom. Čtela sta jo i nadale sta zbrojavala vu Pistni, dokeč sta mer najšla za diišo i cela familija jc spoznala Božo Reč.
Gustav Adolfa driištvo. V G. Slavcčkoj fari so v tek. leti naslediijoči dari vkitpprišli na cfle Gus-tav Adolfa driištva: nabcranje po vesnicaj, v G. Sla-vcči 115 D. 50 p, v D. Slaveči 57 D, v G. Lendavi 33 D 50 p, v Kuzma-Matjaševci 59 D 50 p, v So-tini 96 D, v Serdici 33 D, v Nuskovi 61 D, v Sv. Jurji-Rogaševci 51 D, v Večcslavci-Pertoča 23 D, v Vidonci — ; offertorium na Trikralovo 40 D. 25 p; naberanje med decov 190 D. Vkiip 759 D. 75 p.
Evang. šolske dece v Puconskoj fari v tek. leti je bilo: v Puconskoj štirizločnoj šoli 172, v Andreskoj dvazločnoj šoli 71, v MošČanskoj trizloč-noj šoli 106, v Brezovskoj dvazločnoj šoli 72, v Pečarovskoj trizločnoj šoli 35, v Predanovskoj šoli 50, v Sebcborskoj šoli 57, Vkiip tak 563 dece; 16 vučni lnoči, ali z te samo 4 evangeličanske verc. Verenavuk se je včio tjedensko vu 22 voraj.
Pošta. V. Cipott, Bethlehem. Peneze za ka-lendarije dobili. Na etom mesti Vam tiidi istinsko zahvalnost vadliijemo za triid i vrelost. Vse driigo vu pfsmi Vam odpišemo. Topeo pozdrav!
Turofani glasi. Zadnji mesec so se z Pucon-ske fare odselili vu večnost: Posvek Terezia, roj. Kiironja v Sebeborci, stara 72 leti; Horvath Kata, roj. Kolar, na Vaneči, st. 57 I,; Sabotin Jožef v Se-beborci, st. 70 I.; vd. Kovačič Terczia, roj. Veren v Pečarovci, st. 71 I.; Slavic Jožef v Polani, st. S3 1.; Barbarič Elizabet v Polani, st. 70 1.; vd. Grof Žuža, roj. Škrilec v Puconci, st. 83 I. i eden otrok v Pre-danovci. Naj majo sladtek grobski sen i blaženo go-ristanenje.
Samovolni dari. iNa goridržanjc Diiševnoga Lista: Horvath Lajoš Dolina 5 D, Cipott Karolj Po-lana 2 D, Šiftar Franc Polana 3 Din. — Na nesprh-
livi venec Lutharove Flisar Šarolte: Sečko Geza Va-neča 10 D, familija pok. Vlaj Franca Predanovci 30 Din. — Na Dijački Dom: Kiihar Štefan i Jolanka gimnazista Puconci 20 D, familija pok. Vlaj Franca Predanovci 20 Din. Topla hvala!
Ka novoga ? Velki nemški Zeppelin ,,Hin-dcdburg", ki je vozo 94 potnikov, bliizi Newyorka, gda se je ravno ščeo spiistiti, je eksploderao zavolo toga, ka se propeler zlomo; 31 je mrtvi i več ranjcni. Za ponesrečene člane sliižbujočih je amerikanska tr-govska zbornica podelila kak prvo pomoč 5000 Do-larov. — Taljanski letalec Tecci je z letalom 15655 m visiko leto nad zemljo, t. j. novi svetovni rekord.
—   12. t. m. je   angleška   imperija   mela   velki dčn: koroniivali so kralja Jurija VI., ki je obednim indijski casar. Pri koroniivanji je bilo najmenje 10 milijonov Ijudi, rčd je vzorno držalo 20,000 policajov z angle-škov hladnokrvnostjov. Vsi visiki gostje i sam kralj i kraljica so se pelali   s konjami,    kralovo    kočijo   je vleklo 4 par beli konjov.    Koroniivanje    je   opravo canterburijski   protestantski nadškof.    Konec koronii-vanja je naznanilo   62 štiikovski strelov. Po koronii-vanji je bio slavnostni obed.   Našo državo so zasto-pali Njeg. Vis. knez namestnik Pavle s kneginjo Ol-go, šteriva sta kak botrina že dugši čas gosta angle-škoga kralevskoga dvora. Iz celoga sveta novinarje so tiidi tam bili;   taljanska   vlada pa niti novinare i ne zastopnike   poslala   na   koroniivanje. —•  19. t. m. je prišao v  Budapešt   taljanski   kralj Viktor Emanuel s kralicov,   gde ostane 4 dni.   —   Taljani so potrošili za abesinsko bojno   11,350 milijonov lir. — Na ri-salsko soboto se je minister Goring s posebnim vla-kom skoz Avstrije pelao v Rim ;   Avstrijci so mislili ka je Hitler, zato so pa po postajaj življali Hitlera. — V Senji na Hrvaškom se je  ne dugo vršila proslava Matija Gubca i bratov Radičov,   pri šteroj priliki so 6 bujli, 6 pa težko ranili. — V Berlini letos zgoto-vijo najmodernejše letališče na sveti i bo pravzaprav centralno   letališče   Evrope. —   V ništerni pokrajinaj Amerike so nastale za volo   vnogo   deždža povodni, kakšni nepomnijo že 40 let. — Suhoča   i glad jeste v kitajski provincaj, ar od lanskoga augusta nega niti kaple deždža. — Letošnje povodni v Sremi, Bosni i v Slavoniji so napravile pol milijarde   din-ov  škode.
—   Pri Ankari (Torska) je zletelo v zrak   skladišče z municijo. Najmenje 50 liidi je bilo bujti i prav  tel-ko ranjeni. —  Naš prezvišeni piišpek g. D. Dr. Popp po težkoj operaciji, štero so mogli prestati v Zagrc-bi, so odiŠli v Cirkvenico poleg Fiuma,   ka si svojc raje zdravje pokrepijo. Bog daj, ka bi se  kem prvle popolnoma ozdraveli.
Stnin 72.
DOSEVNl LIST
majuš 20.
ReformAcija na AngleSkom.
Naprejdava: SILVANUS. (Nadaljavanje.)
Tak je Wesley k Bogi tnolo: »Gospodne, pomagaj mojoj nevernosti. Bože, bojdi smileni raeni greiniki." Wesley jc tadi že z predganjem gori stčo henjati, ali Bokler ga je li naguča" vao: »Predgaj od vere, dokeč jo nezadobiš i tč pa zato, ar jo že maš", i to je Wesleyi  pomžgalo.
Na \6 je prišo večar 24. Majuša 1738. Wesley je vu ednom druitvi bio, gde je Luthera predgovor k Rimlancom poslanom listi bio gori prečteti. Od toga Wesley sam erčč etak: ,Trl-frtale de?6t je bila vOra, gda se je raz^agalo, ka moč Boža vu veri k Jezuii je delajoča i te sem občtUo edno čudno topločo vu srci i gda se samo jedino v Kristuii zavupam na zveličanje. Zdaj sem stalno zagvfišen postano, ka je On raoje, )a ravno moje grehe vzčo na sebe, naj me oslobodi od greha pravde i smrti."
Tak je zda Wesley po veri mer zadobo z Bogora. Edno velko želčnje je meo te Herrnhut-ske obiskati, grcf Zinzendorfa i celo gmajno spoznati, od steri so ti edni tam na mdrji nepo-zableni spomenek dLti za njega. 16 se njemi je tfldi posrečilo i z velkov zadovolnostjov v srci i dfiii okrepčeni, se je leta 1738 povrno nazaj v London. Tak so zda Wesley, njegov brat i Whilefield v Londoni i po drfigi varasov cčrk-vaj predgati začali evangelium od Bože miloiče nad grešniki, pokoro i povrnenje z velkov na-vdusenostjov. Liidstva mrtva srca so se oživela, njihove predge so se preveč dopadnole narodi, ali obudile so tudi dosta protivnosti. LudsUo se je na dvoje vtrgnolo, za n\€ i proti njitn i preci njim je prepovčdano bilo vu Londoni predgati.
I gda je Wesley zraožnoga govora predgar bio, so ti piispeki ne za znanosti volo prepove-dali njemi predgati, nego vsebina njegvi predg jih je spačila; reč od križa Jezušovoga, spra-vičanje vu Jezuia krvi i zveličanje po milosči. (vzemi na peldo I. Korintuianski list 1. lal, 18. versus 1 nadale II. Korinth. 4. tal 3. versus !). Toga posledek je bio, ka obprvim Whitef-eld i i€ Wesley sta vflne na prostom predgala. Toga nashaj je nepopisano veliki bio. Whitefield je med bajcari v Kingsvvood i, poleg Bristola pred-go od pridoče srditosti Bože i Jezusa smilenosti nad gresniki. Etak je knjim esče nisče ne gučo i ti od vogelja čarni bajcari so ga z (akšov pazlivostjov  poslfihšali,  ka  so se ta trda srca
zrr^ila i za kratkomalo se je spremenio njihov žitek tUdi. Kak Whitefield, tak tQdi Wes!ey je z ednakov navdOševnostjov predgo povsud; na briitivaj, na polaj, po cestaj i na senji i včasi do 30,000 ludi ga je zepnjenov pazlivostjov po-sluhšalo vOre i vore dugo. Čudna dela so se zgajala; večkrat se je zgodilo, ka med predgov je eden ali te drfigi, kak da bi ga blisk dosegno, od strLha vkfiperspadno i v nezgovornoj bojaz-nosti k Bogi za milosčo kričo, dokeč je posvčt i trošt najšao i na to z velkim glasom Boga dičo. Gvušno je to pri ništerni z čistoga srca priilo, ali vnog!} ki so se tak moment&lno po-vrnoli, so sledi med svetom donok vu slare grehe i odOrnost nazajspadnoli. Wesley je vu tžlcsem ekstazičnora povrnenji nikaj demoničnoga vido (demon je hudi dfih) i vedno je pravo, ka to pravo istinsko povrnenje se ne pokaže vu eks-tazičnom troblenji, nego vu dobrora sLdi novoga, pobožnoga, posveČenoga žitka.
Poželenje na etakie predge je vedno včkše bilo. Wes!eyi je počasi več kak 300 predgarov bilo na poraoč, ki so glžsiii evangelium bajca-rom, matrozom, bel^žnim i robom, ki so vu onom časi po vnožinaj napunili temlice i osmrt-jeni bili i so je troitali, batrivili i opominali na zbogšanje. Tiidi kaoele i molitvarnice so b}16 zozidane, štere so Wesleyi! njegovim predgarom na sifižbo bile puičene. Z tem so se vnoga vo-skeša druJtva nastavila, štera so po Wesleya zapovedaj živele brezi toga, ka bi se od držav-ne c^rkvi ločili ali od nje sploj vkraj odtrgnoli. W«sleya nakanenje je tQdi ne bilo se od cerkvi vkraj odtrgnoti, nego ete verski žitek na novo oživeti. Zato je tQdi zapovedao sv. svestva na dale vživati po duhovnikaj, ki so od piišpekov bili ordinirani. Tudi je opominc, nsj ne zapUslijo poslUhianja predg vu oni cerkvaj. gde ti diihov-niki čisto g'asijo evangcliora, Td se je sledi proti smrti Wesleya prcmenilo i toga zrok so samo ti višiši dOhovniki bili, ar so one, ki so Wesleya poslfihšat hodili, ^dzaprli i njitn ne včobsliižili sv. veC6rjo. Tfidi Severne Amerike oslobodj^nje od Anglije je dosta pomoglo, ka so se Methodisti, ki so se od Wesleya večkršt-nom potuvanji v Ameriko nastavili, od Angleške c^rkvi odtrgnoli. Wesley si je zdaj odločo pred-gare za pfišpeke posvetiti, či bžr ka je on sam ne bio pUšpek. Wesleya ete stopaj je do tolalne ločitvi prlio med Methodisti i med anglikžnskov cerkvijov. Wesley je t6 stopaj viipo napraviti, ar ordinacijo pOipekov samo za človečo i zgo-dovinsko pravico držo i ne za eden nepretrgani akt od apoitolskoga časa, na štero je anglikšn-ska cčrkev tak velko važnost položila.     (Dale.)
Stampano v WPREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.