Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee. Is hrratskega Harko Kra}ac. OJ*U*.l Za na^o sveto prostost smoi se mi kmetje vzdignili, a gospoda gredo proti nam s silno vojsko, da n-as zopet vkujejo v stare verige in nam &e dalje teptajo poštenje! Pri njih je moč, tpri nas je Bog in pravica! Skoro se zabliska pred nami njih svitk> orožje, a vi stojte nepremično! Pokaiite jim, da ste tndf, vi ljuidja, pokažite kaj iiapravi prostost iz su-/.nja! Udarjajte, da zmagate! Kajti fie padete zopei pod gosposki jarem, je ni muke, ki bi je gospoda ns izmisKla za vas! Zato se ne vdajmo, dbkler teče po naših žilah le Se kapljioa krvi! Jaz vas bom vodil, jaz ostanem pri vas, dokler mj bije v prsih srce! Kri in živŁ.enje za svobodo sveto! Tedaj skoči Vagič pi-ed Gubca. d\igue visoko kvi^o sabljb in zakliče s knepkim glasoui: Matija, bodi naS kralj! In zagrmela je množica od enega korw>a juvlja fto dmgega: Matrija, bodi naš kralj: Gubec pa reče kapetamora: Idite in pomirite ljudstvo! Jaz ostanem snmo svoboden čloMek, brat med brati, a m vaS kralil Samo elden je kralj in to je Bog v nebesih! V iem poči puška in po rrhovih se zabliskajo ^tsposke sulioe. Naprej, bratje! skoči Gubec. Z Bogom za svobodo in za staro pravdsol Okoli 9. ure dopoldne dne 9. svečana zagrme topovi med vrstami cesarske \*ojske in zadonc trobente. Med preldnjimi stražami počijo. puSke, za nekaj 6asa zopet zag!rme topovi, da se strese zomlia. Vojski se bHžate, z neznansko silo trfiite druga ob drugo in vnarne se bitka, kakršne še ni doživcio hrvaška zemjlja. Gosposka vojska se pomika nazaj, n]on poveljnik Alapič vpije: Naprej! Sramota! Udrite pse kmecke! Strahopetci! Ali se bojite kmefikih torbašev? Med kmeti pa ori navdušen klks: Z Bogom za staro pravico in prostost naSo! Živio naš kralj Matija Gubec! Boj je trajal ves dopoldan, stragen, kakor ga nikdo ne pomni. In še popoldne se koljejo, puSke pokajo, topovi rjujejo, človek bi mislil, da se maj« oela zemlja v tečajih in 5e ne veš, kdo je zmagal! Okoli treh pa zmanjka kmetom smodnika, oesarska vojska pritiska na-nje s pomrKri^eno silo in jih nazeepi v dvoje. Kmetje1^© spustijo v beg, konjeniki se zaženejo za njimi. Brez usmiljenja divjajo med kmeti, ene pos&kajo, druge pobesijo na drevesa krai pota, tretje zvežejo pa jih odženejo v Zagreb. Pri cerkvici pa še vedno besni boj. Stubicani branijo cerkvena vrata; v krogu stoje pred vhodom t cerker. Udrite, nbijte jihl zakriči Alapič, M je prihitel na konju k cerkvioi. Stojte! zaori gromovit glas Matije Oabca, ki se je prikazal oa cerkveneoa pragu, drleŁ t Tsaki rofci samokres. Ravno je priSSel iz cerkve, kamur ja bil skril ranjenega Jura Mogaiča, Kmetom kakor vojiakom otrpn«|b in omaihaejo roke. Ti si poveljrivik! nagovori kmečki kralj Alapi6a, ki ]e strme gledal ves prizor. Pnsti tem ljudem življenje in svobodo, ker imajo doma žene in otroke, in izdam ti v zameno Matija Gubca, za^etnika in poglavarja upora! i Kmečkega kralja mi izdafi? vzkliknfe radostno 'Alapič. Dobjro, pomilostim jlh in dam iim svobodo, 5e mi izdafi Gubca! Prisezi! Prisežem pri Bogu Vsemogočnemu 1 dvignd Alapič tri prste. Evo me! reče na lo mirno Gubec. Jaz sem Matija Gubec! Til? Ali pa tutfi veS, kaj te 6aka?, vpragaaftČudeno Alapic. Vem!, odvrne Gubec. (Pelji me, tamor teb* roljat 7, Bogom, bratje!, zakliče kmetom. Bog j« hotel tako, propadli smo. Jaz grem v smrt, vi pa &• vite, pa ne izgubite srčnosti in upanjal [PraviCni Bog vam bo poslal reSitev! PriSel bo tudi za kmeta dan svobode! Z Bogom, bratje! Z Bogom, svoboda! Gubeo poda vojakmn roke; zvežeio ga in peljejo t Zagreb t ječo. (Sobm jfi_wMk4H^I : •