NAŠ ČASOPIS
Glasilo občine Vrhnika
LETO XVIII, ŠT. 174
PO RAZGLASITVI SAMOSTOJNOSTI
Vrhnika v vojni
Samo največji črnogled-neži so si predstavljali, da zna vojska udariti, ko so dan po razglasitvi slovenske samostojnosti v republiški skupščini v svojem okolju proslavljali ta veliki dan. Vendar se je zgodilo.
Že prej so v vrhniški vojašnici tanki vselej stali - in to že nekaj mesecev - zunaj. Večkrat so jih vžgali, kot da bi preskušali motorje. In tudi izpad proti Vrtnariji pred tedni je bil del
začetka psihološke vojne, ki naj bi spametovala Slovence,
Potem je bila 26. junija zvečer po veliki proslavi v Ljubljani tudi proslava na Vrhniki. Zasajena je lipa državnosti, slovenska zastava ponosno zaplapolala na drogu. Ljudje so se po županovem nagovoru in po lepem kulturnem sporedu razšli v tedaj še mirno noč.
Tudi po drugih krajih, kjer so sedeži krajevnih skupno-
Samostofna
SLOVENIJA 1991
sti, je bil večer miren in slovesen. Tudi drugod so zasadili lipe državnosti in do-
Škoda ocenjena
V vrhniški občini so že pripravili oceno vojne škode, ki so jo povzročili vojni dogodki v tej občini. To je prva ocena vojne škode in še ni popolna, vendar pa so že prve številke zelo visoke, saj je bilo v vrhniški občini storjene škode za približno 20 milijonov dinarjev. To je le neposredna škoda, velika škoda je tudi nastala v podjetjih in pri obrtnikih, ki v dnevih vojne niso mogli delati. Normalno delo so jim onemogočile barikade, vojna psihoza ter dejstvo, da je veliko delavcev bilo v teritorialni obrambi.
Največ škode je bilo povzročene na vozilih, ki so bila uporabljena kot protitankovske barikade. Tako je bilo na vozilih podjetij in občanov občine Vrhnika povzročene škode za več kot 14 milijonov dinarjev in na vozilih podjetij in zasebnikov iz drugih občin za več kot dva milijona dinarjev škode.
Za nekaj več kot dva milijona dinarjev je bilo povzročene škode na objektih, predvsem v bližini barikad, na stanovanjski hiši, gospodarskem poslopju, gostinskem objektu, proizvodnem objektu Kovinarske ter na prodajnem salonu in avtomehanični delavnici Slovenija avto. Poškodovana je bila tudi Petrolova črpalka, vendar škoda še ni dokončno ocenjena.
Veliko škode je tudi utrpela komunalna infrastruktura, predvsem so bile poškodovane ceste. Na magistralni cesti, regionalnih in lokalnih cestah in ulicah je bilo povzročene škode za približno milijon in pol dinarjev. Za pol milijona škode pa je bilo na PTT kablu. Poškodovana je bila tudi avtocesa, vendar bodo zanjo ugotavljali škodo posebej.
Zdenko Matoz
godek počastili s priložnostnim sporedom.
Že zjutraj malo po drugi uri so tanki krenili na svoj pohod, kot so rekli, da zavarujejo zahodne meje Jugoslavije. Vojaki niso vedeli drugega, kot to, kar jim je veleval ukaz.
Pred seboj so proti Ljubljani mendrali vse, kar se jim je znašlo na poti v blokadah, ki so jih ljudje takoj naredili s svojimi vozili.
Začel se je krvavi pohod.
Vrhniki se je zdaj obilno maščevalo to, da je na ozemlju občine toliko vojaških objektov, kot jih skorajda ni v kaki drugi občini: tankovska enota in proti-zračna obramba.
Ugotoviti bo treba, kdo je spustil toliko vojske na ozemlje občine. Demilitarizacija, ki jo je že predlagala občinska oblast, bi bila nujno potrebna.
In težko je bilo, ker so se sosedje - kar dobrih osem
odstotkov jih je povezanih s SMB uniformo - obrnili proti sosedom.
Ali so imeli, podobno, kot je bilo zamišljeno v načrtu o bojnem pohodu nad Slovenijo in nad druge kraje, ki so naposled hoteli zadihati v svobodi in samostojnosti, tudi svojo »civilno« oblast sestavljeno iz upokojenih oficirjev. Vse kaže, da so bili tudi na Vrhniki ljudje, ki bi bili radi poslušni podaniki vojaške zasedbene oblasti. Vsi jih poznajo.
Sosedje vedo, kako so nekateri svoja stanovanja zapustili že dan pred tan-kovskim pohodom in odšli nekam na jug. So že vedeli, kaj se pripravlja.
Na nekaterih stanovanjih so še spuščene rolete in če zvoniš, se nihče ne oglasi.
Dom JA je zdaj v rokah teritorialcev. Zgradila ga je občina, ki se je za to gradnjo tudi zadolžila. Center kakšne kulture naj bi bil to: okupacijske?
In tanki so še na Hru-ševci. Ugotovili so, da ne na vojaški, temveč na zasebni zemlji.
Škoda, ki je bila povzročena z divjanjem tankov, bo ogromna. Koliko pameti je imela generaliteta, ki vendar potrebuje ne samo moč, ampak tudi denar za ohranjanje svoje moči.
Demilitarizacija bo najbrž v vrhniški občini zdaj tekla hitreje, kot je bila velikodušna ponudba o postopnem umiku.
Ljudje so se na vojaško provokacijo odzivali dostojanstveno. Pokazalo pa se je tudi, da tudi v našem koncu tudi velika sila nič ne more proti ljudjem, ki so pripravljeni braniti svojo samostojnost.
JUNIJ/JULIJ 1991
YU ISSN 0351-6180
Vili Granda
—**»
Argumenti
Včasih imam občutek, da nekateri menijo, da bo novo vodstvo občinske skupščine in Izvršnega sveta delalo enako kot prej. In lani je bilo v dokajšnji meri dejansko resnično tako, saj je bil proračun sprejet že v prejšnji skupščini. Prav proračun pa je temeljni dokument, na katerem sloni delo Izvršnega sveta.
Letos je bil sprejet proračun za leto 1991 že v mesecu marcu, res z dopolnitvami, ki so bile izsiljene zaradi nesklepčnosti skupščine, vendar vseeno s precejšnjo podporo njenih članov. Iz njega so razvidne tudi temeljne dejavnosti našega dela na področju občinske politike:
- vzgoja in izobraževanje (vrtci, šole)
- kultura in telesna kultura (ZKO, športna zveza)
- sociala (Center za socialno delo, delno Dom upokojencev, delno subvencioniranje stanarin)
- kmetijstvo in drobno gospodarstvo
- infrastruktura
In to je občinska politika - delo za ljudi in z ljudmi - in nič več! Letos pripravljamo tudi prve bistvene spremembe. Sam se osebno zavzemam, da bi mišljensko različnost udejanili tudi v javnem življenju, zato pripravljamo za 1. september otvoritev Župnijskega vrtca Vrhnika, ki bo tudi na tem področju dal možnost izbire. Zelo sem presenečen, ker tolikokrat naletim na nasprotovanje pri ljudeh, ki prisegajo na demokratičnost, pluralnost in še kaj, kar je danes tolikokrat v naših besedah. Ko pa želimo te besede udeja-niti, nas označijo za ljudi, ki nekoga posiljujemo s svojimi idejami (demokracija je tudi sprejemanje in spoštovanje idej drugega), ki politiko mešajo z vzgojo (opozarjam, da je skrb za nemoteno in čimboljše opravljanje teh storitev tudi politična naloga tega IS). Zato se večkrat resnično sprašujem, ali opravljam to delo zato, da bo vse ostalo tako kot pred enim letom ali pa zato, da bo v življenju naše občine prišlo do sprememb, ki bodo dejansko omogočile ljudem, da kakovostno izbirajo v ponudbi ne samo v trgovinah, ampak tudi pri vseh drugih storitvah. To slednje razumem za svojo nalogo, ki jo z vso osebno odgovornostjo zagovarjam tako pred skupščino kot pred vsakim izmed Vas. Dokler bom na tem delovnem mestu, bomo morali živeti drug z drugim tudi pod obzorjem novih idej in zamisli, ki jih bomo poskušali udejaniti.
TELEFONIJA
Omrežje že novembra
Aktivnosti pri izgradnji telefonskega omrežja na Vrhniki se nadaljujejo. PTT podjetje Ljubljana je zavrnilo našo pobudo o začasni razširitvi obsega telefonske centrale na Vrhniki na vas Bevke in zaselek Jordanov kot, ker »takšna rešitev ne more predstavljati začasne rešitve. Ta rešitev bi bila draga in se tudi ne more smatrati za začasno, poleg tega tudi ni v soglasju z našim programom optimalne rešitve« (citat iz odgovora PTT podjetja Ljubljana z dne 29. 5. 1991). Rešitev telefonije za področje Dragomerja, Loga in Bevk je tako prestavljena v leto 1993, ko bo v Dragomerju nameščena izdvojena enota.
Lokacijska dokumentacija za projekt PTT omrežja na Vrhniki je v izdelavi na Zavodu za načrtovanje, kjer bodo v sodelovanju s PTT podjetjem poskrbeli tudi za zbiranje ustreznih soglasij, v soglasju s KS pa bodo zbrali tudi privatna soglasja lastnikov parcel preko katerih bo omrežje potekalo. Prosimo vse občane, ki bodo dobili vabilo zaradi soglasja, da se vabilu odzovejo in soglasje podpišejo. Le tako do nadaljevanje del lahko normalno potekalo. Predviden začetek del na omrežju je v novembru 1991.
S pogodbo o sokreditiranju telefonske centrale in s prevzemom obveznic PTT podjetja Ljubljana ste si zagotovili pridobitev telefonskega priključka. Ocenjujemo, da bodo na področjih, kjer je telefonsko omrežje že izdelano, prvi novi priključki izvedeni že konec letošnjega leta, naslednje leto pa bodo predvidoma izvedeni tudi vsi ostali priključki na področju obsega telefonske centrale na Vrhniki.
Še naprej se trudimo, da bi bil naš skupni projekt tudi za vas finančno čim bolj ugoden, tako da se pogovori s PTT podjetjem Ljubljana še nadaljujejo. O teh nadaljnih dogovorih vas bomo pravočasno obvestili.
IZVRŠNI SVET SKUPŠINE OBČINE VRHNIKA
Minutka
za slovenščino
V izložbi neke vrhniške trgovine visi izdelek, na katerem je listek z napisom: Otroški ruk-saki - ugodno.
Človeku se kar ne da oditi izpred izložbe in nekako inako se mu stori in mu gre na jok ob taki skrbi za obveščanje morebitnih kupcev; nevedni bi najbrž mislili, da je tisto na žebelj obešeno štrudelj na tri knofe.
Pričakujem, da se bodo pojavila poleg omenjenega obvestila še druga npr.: zokni, fuze-keljni na štrumfpankeljne, šta-fletni itd.
N. N.
V BEVKAH ZA SAMOPRISPEVEK - Drugega junija je bil v Krajevni skupnosti Bevke referendum za uvedbo samoprispevka pri sofinanciranju programa asfaltiranja cest, obnovo kulturnega doma in dokončanje izgradnje pokopališča. Referenduma se je udeležilo 391 krajanov, kar je 83,5% udeležba, in to od 468 glasovalnih upravičencev tistih, ki so bili ta dan upoštevani in vpisani v glasovalne sezname.
Tako je od 468 glasovalnih upravičencev za uvedbo samoprispevka glasovalo 295 upravičencev ali 63%, proti pa je glasovalo 93 krajanov, kar je 19,8%. Neveljavne pa so bile tri glasovnice. S temi rezultati so krajani dokazali, da so za uvedbo samoprispevka, ki bo pomagal pri uresničitvi in obnovi sprejetega programa. S tem so krajani tudi zadolžili svet krajevne skupnosti, posebno pa vodstvo, da bodo programske obljube izpolnili v roku v zadovoljstvo krajanov ter nenazadnje zaradi samega razvoja krajevne skupnosti.     S. S.
IZJAVA
SDSS-00 Vrhnika ob dnevu osamosvojitve RS, 26. juniju 1991, dajemo polno podporo republiški vladi pri pogajanjih z drugimi suverenimi republikami v okviru reševanja problemov glede razdružitve in postopnega umika JA z ozemlja RS. Prav tako podpiramo občinsko vlado pri uresničevanju sklepov, sprejetih na skupnih sejah vseh strank, in Izjavljamo, da bomo dosledno vztrajali pri programu naše stranke za manjšo brezposelnost, lastninjenje, pravično socialno ureditev in odločno nastopali proti kršenju človekovih pravic!
Vrhnika, 26. 6. 1991
Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Vrhnika
Razstava »Vrhniški spominek«
Ideja Turističnega društva Vrhnika in Zveze kulturnih organizacij, da bi poiskali domače ustvarjalce izdelkov in predmetov, ki bi bogatili kulturno-turistično ponudbo naše občine ter obenem tudi zbrali izbirne spominke iz naše okolice, se je 25. junija uresničila v otvoritvi razstave »vrhniški spominek« v Salonu pohištva LIKO Vrhnika.
Razstavlja petnajst ustvarjalcev, ki so tako prebili led »vrhniškim spominkom« ter svoja dela pokazali širši vrhniški javnosti.
Tudi besede Vinka Tomšiča (član IS) in predsednika skupščine Franca Kvaternika se* izvenele v vzpodbudi za čimboljšo in kvalitetnejšo ponudbo Vrhnike tudi na tem področju. Če hočemo v Evropo je potrebno turistom pokazati posebnosti in izvirnosti kraja. Samo razstavo pa naj bi postala tradicionalna, z pritegnitvio še ostalih izvirnih oblikovalcev vrhniških spominkov. S. S.
Udeleženci razstave
MILOJKA ALEKSIČ.
doma z Vrhnike, profesorica angleščine in francoščine, predstavlja usnjene izdelke.
Prtički s tiskom na usnju in nepotiskani prtički v prozorni embalaži, ki so lahko dekoracija knjižne police, klubske mizice oz. kot drobna priložnostna darila. Listi raznih barv se dajo razpostaviti tudi v večje ali manjše kompozicije. Usnje je kvalitetno in zaščiteno proti vlagi.
KRSTO ALEKSIČ,
doma z Vrhnike, upokojenec, predstavlja več vrst uporabnih lesenih izdelkov, ki jih oblikuje in izdeluje kot svoj hobi in jih večinoma pokloni prijateljem in znancem.
EMILIJA ERBEŽNIK,
doma iz Dragomerja, upokojenka, se ljubiteljsko ukvarja z zborovskim petjem in slikarstvom, s scensko opremo otroških gledaliških skupin in še bi lahko našli področja, kamor seže s svojimi idejami, oblikovanjem in izdelovanjem. Številne nagrade na natečajih in likovnih kolonijah potrjujejo njeno ustvarjalnost. Razstavlja uporabne in slikarske izdelke.
JULKA FORTUNA,
doma iz Smrečja, dobro poznana po vsej Sloveniji, se predstavlja s klek-Ijarskimi izdelki. Organizirano dela že več kot trideset let, samostojno pa deset let.
S kakovostnim delom je pridobila status mojstra domače obrti in vrsto drugih priznanj za širjenje in vzpodbujanje čipkarske obrti. Izdeluje idrijsko čipko in »punkeljčke«, ki so miniaturni prikaz pribora za idrijsko čipko.
FRANC GOSTIŠA,
doma iz Blatne Brezovice, upokojenec, je imel veselje do slikarstva že v zgodnji mladosti. Slikal je občasno, šele v zadnjem času, ko se je upokojil, lahko odmeri slikanju več časa. Predstavlja se s krajinskimi motivi.
ANDREJ JELOVŠEK,
doma z Drenovega Griča, je obrtnik, ki opravlja črkoslikarska in sitotiskar-ska dela, oblikuje reklamne napise in podobno. V prostem času se posveča tudi grafičnemu oblikovanju in slikanju. Razstavljeni izdelki predstavljajo sitotiskarsko tehniko na steklu in nato žgano v peči.
ANTON JERAJ,
doma iz Blatne Brezovice, je upokojenec. Prvo znanje o pletenju košar je dobil pri starem očetu, ki je skrbno bedel nad natančnim izdelovanjem.
V zimskem času, ko ni več toliko kmečkih opravil, plete vse vrste košar.
V družini Jerajevih je tako že tretji rod, ki ohranja tradicijo pletenih izdelkov.
LAZO KROMPIČ,
doma z Vrhnike, strojni tehnik, se že petnajst let ukvarja s pirografiko in slikanjem.
Je samouk, večino prostega časa posveti svojemu hobiju.
SLAVKO KROMPIČ,
doma z Vrhnike, strojni tehnik, se tudi že petnajst let ukvarja s pirografiko. Posnema motive Gasparijevih slik in jih vžiga na uporabne lesene izdelke.
Je samouk, v dolgoletnem poslikavanju lesa najde veliko zadovoljstva. MAJDA MRZELJ,
doma na Vrhniki, je samostojni kulturni delavec na področju ročnega tkanja v avtorski tapiseriji, poustvarjalnem tkanju in pri ohranjanju kulturne dediščine iz slovenske tkalske tradicije.
V desetih letih samostojnega dela je dosegla priznanja: Znak kvalitete na razstavah domače in umetne obrti (od 1977 do 1986) v Slovenj Gradcu in naziv mojster in znak kakovosti na mednarodni razstavi domače in umetne obrti v Slovenj Gradcu.
TEREZIJA NIKOLČIČ,
doma z Vrhnike, upokojenka, se ukvarja z zeliščarstvom že več let. »Čaji dobre misli«, kot se imenuje njena ponudba zdravilnih zelišč in iz njih izdelani pripravki, so dobili prav v tem času nov izdelek »Jazonove kapljice«.
LOVRO NOVINŠEK,
doma na Vrhniki, ravnatelj in likovni pedagog, se z likovno umetnostjo ukvarja več kot dvajset let. V tem času se je večkrat predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah. V zadnjih letih je izdelal že več miniaturnih grafik, na katerih je upodobil elemente naše kulturne dediščine.
SILVA STANKOVIČ,
doma z Vrhnike, se ukvarja z obrtno dejavnostjo od 1983. leta; zadnja tri
leta predvsem s tiskanjem na različne materiale.
Za razstavo je pripravila grafično podobo Cankarja, avtorja Jana Seve-
JOŽE ŠUŠTERŠIČ,
doma z Vrhnike, ima status kmeta in nadaljuje družinsko tradicijo žganje-kuhe na Stebelovi domačiji.
V preurejeni kmetiji na Butajnovi kuha brinjevec, hruškovo žganje, sadjevec in slivovko.
FRANCKA ZALAZNIK,
doma z Vrhnike, je upokojenka. Dražgoške kruhke izdeluje že od otroštva, ko je izdelek predstavljal tudi vir zaslužka. Časi so se spremenili. Kljub trdemu delu na kmetiji še vedno najde voljo in čas ter oblikuje medene kruhke.
Svoje znanje je že večkrat posredovala skupinam otrok, deklet in žena, ki jih je ta domača obrt zanimala.
Ob različnih slovesnostih marsikdo rad seže po njenih izdelkih, ki so tako vešče oblikovani, da jih nepoznavalec zamenja z izdelki, narejenimi z modelom.
RAZSTAVNI SALON POHIŠTVA LIKO - VRHNIKA od 25. junija do 25. julija 1991
RAZSTAVA JE ODPRTA VSAK DAN V POSLOVNEM ČASU SALONA,
V SOBOTO IN NEDELJO PA OD 16. do 19. ure.
RAZSTAVO SO PRIPRAVILI IN OMOGOČILI:
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA TURISTIČNO DRUŠTVO VRHNIKA LIKO - VRHNIKA, d.o.o.
Na podlagi zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur. list SRS, št. 18/74 in 34/88) ter 202. člena statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 31/79, 5/81, 11/86 in 2/87), je Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika na svoji seji dne 5. 6. 1991, sprejel
PRAVILNIK O ODDAJANJU POSLOVNIH PROSTOROV _V NAJEM_
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom Izvršni svet SO Vrhnika določa:
- postopek oddajanja poslovnih prostorov, katerih imetnik pravice uporabe je Občina Vrhnika, in organe, ki v postopku sodelujejo,
- način določanja višine najemnine in
- pogoje za sklenitev in prenehanje najemnega razmerja.
II. ODDAJANJE POSLOVNIH PROSTOROV
2. člen
Poslovni prostori se oddajo v najem z javnim natečajem, izjemoma pa se lahko oddajo neposredno, brez javnega natečaja.
3. člen
Poslovni prostori se oddajo praviloma za nedoločen čas, razen če so ob sklenitvi najemne pogodbe znane okoliščine, ki pogojujejo najem za določen čas.
4. člen
Poslovni prostori se lahko oddajo v najem brez javnega natečaja v naslednjih primerih:
- najemniku, ki se je moral izseliti iz poslovnega prostora zaradi rušenja, prenove ali spremembe namembnosti stavbe oz. prostorov;
- najemniku, ki najame lokal in zaposli delavce, ki so bili zaposleni v lokalu pred zamenjavo najemnika;
- če se poslovni prostori oddajo za določen čas, ki je krajši od šest mesecev,
- v posebej utemeljenih primerih po predhodnem soglasju izvršnega sveta.
5. člen
Razpis javnega natečaja vsebuje:
- lokacijo in velikost poslovnega prostora,
- višino in način plačevanja najemnine,
- predvideno dejavnost oz. prednostne dejavnosti ali omejitve,
- čas, za katerega se poslovni prostori oddajo v najem,
- rok za zbiranje pisnih ponudb, ki ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave,
- morebitne druge pogoje v zvezi s stanjem in ureditvijo poslovnega prostora,
- višino in pogoje plačila varščine.
Razpis javnega natečaja se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
6. člen
Poslovni prostori se lahko oddajo v najem na podlagi ustne licitacije.
Licitacija se izvede v primeru, ko pogoje javnega natečaja izpolnjuje več kandidatov.
Kandidati za najem poslovnih prostorov morajo biti s pogoji in načinom izvedbe licitacije seznanjeni ob razpisu licitacije. Kandidat, ki je ob prijavi na javni razpis vplačal varščino in ne želi sodelovati na licitaciji, ima pravico do vračila varščine.
7. člen
Višina najemnine se določa po tržnih načelih s tem, da se upošteva vrednost poslovnega prostora, lokacijo zgradbe in naravo dejavnosti, ki se opravlja v poslovnem prostoru.
Če najemnik uporablja prostor za neprofitno dejavnost (dejavnost upravnih organov, dejavnost humanitarnih in političnih organizacij ter društev ipd.), se najemnina določi v višini, ki je nižja od tržne najemnine, vendar ne more biti nižja od višine amortizacije poslovnega prostora.
V primeru, da so poslovni prostori najemnika iz prejšnjega odstavka tega člena bistveno večji, kot jih potrebuje za nemoteno opravljanje dejavnosti, se najemnina lahko določi v višini ekonomske najemnine.
8. člen revalorizira
glede na spremembo cen
Višina najemnine se v stanovanjski gradnji.
Najemnina se praviloma obračunava trimesečno. Pri obračunu najemnine se opravi poračun glede na dejansko spremembo cen v stanovanjski gradnji v preteklem trimesečju.
9. člen
Aktivnosti v zvezi z oddajanjem poslovnih prostorov vodi komisija, ki jo imenuje Izvršni svet. Komisija ima tele pristojnosti:
- odloča o oddaji poslovnih prostorov v najem in podnajem;
- določa pogoje razpisa za oddajo poslovnih prostorov;
- določa najemne pogoje;
- določa predlog višine najemnine;
- odloča o prenehanju najemnega razr/ierja v primeru, ko najemno razmerje odpove najemodajalec;
- sprejema sklepe pri urejanju finančnih razmerij z najemniki, v primeru, da najemnik vlaga finančna sredstva v poslovni prostor;
- odloča o izvedbi ustne licitacije.
Strokovne in administrativno-tehnične naloge v zvezi s poslovnimi prostori opravlja Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
10. člen
Izvršni svet ima tele pristojnosti:
- določa politiko investiranja v poslovne prostore;
- imenuje komisijo za oddajanje poslovnih prostorov;
- določa višino najemnine;
- odloča o pritožbah kot prvostopenjski organ.
III. SKLENITEV NAJEMNEGA RAZMERJA
11. člen
Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe.
Najemna pogodba vsebuje:
- navedbo poslovnih prostorov in stavbe, v katerih so poslovni prostori,
- navedbo dejavnosti, ki se opravlja v poslovnih prostorih,
- določila o uporabi skupnih prostorov in naprav v stavbi,
- določila o trajanju najemnega razmerja,
- določila glede višine in načina plačevanja najemnine in sorazmernih stroškov vzdrževanja,
- določila glede vlaganj najemnika v poslovni prostor,
- določila glede predplačila najemnine,
- določila o odpovedi in odpovednih rokih, če je pogodba sklenjena za nedoločen čas,
- kraj in datum sklenitve pogodbe in podpisa pogodbenih strank,
- druga določila, pomembna za najemno razmerje.
12. člen
Najemnik ne sme oddati poslovnega prostora v podnajem brez soglasja najemodajalca.
IV. PRENEHANJE NAJEMNEGA RAZMERJA
13. člen
Najemna pogodba lahko vsak čas sporazumno preneha.
Najemna pogodba preneha tudi, če preneha predmet najema, ali če nastanejo okoliščine, ki najemniku po zakonu onemogočajo opravljanje dejavnosti.
14. člen
Najemna pogodba, sklenjena za nedoločen čas, preneha s sodno odpovedjo z enoletnim odpovednim rokom.
15. člen
Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena, če najemodajalec v roku enega meseca po izteku pogodbe vloži pri pristojnem sodišču zahtevo za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora. Če najemodajalec opusti vložitev zahteve v predpisanem roku in če najemojemalec poslovni prostor uporablja, se šteje, da je pogodba obnovljena za nedoločen čas.
16. člen
Najemodajalec lahko odstopi od najemne pogodbe in zahteva izpraznitev poslovnega prostora ob vsakem času, ne glede na pogodbene ali zakonske določbe o trajanju najema:
- če najemnik kljub opominu uporablja poslovni prostor v nasprotju s pogodbo oz. povzroča škodo v poslovnem prostoru oz. v stavbi, v kateri je poslovni prostor,
- če je najemnik kljub opominu v zamudi s plačilom najemnine in sorazmernih stroškov dva meseca od dneva, ko ga je najemodajalec na to opomnil,
- če najemnik odda poslovni prostor v podnajem brez soglasja najemodajalca.
VI. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
17. člen
Najemne pogodbe, ki jih je sklenil Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva, se uskladijo z določili tega pravilnika v roku dveh mesecev po uveljavitvi pravilnika.
18. člen
Za vse, kar ni določeno s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določila Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih ter drugi predpisi.
19. člen
Ta pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika.
Pravilnik se objavi v glasilu Naš časopis. Republika Slovenija PREDSEDNIK SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA IZVRŠNEGA SVETA
IZVRŠNI SVET dipl. inž. VILI GRANDA
Številka: 3/14-363-01/91 Datum: 5. 6. 1991
OBRAZLOŽITEV:
Glede na to, da občina oddaja v najem več poslovnih prostorov in v skladu z opredelitvijo, da se bodo sredstva proračuna namenjala tudi za pridobivanje in urejanje poslovnih prostorov, ocenjujemo, da je oddajanje poslovnih prostorov v najem treba urediti z ustreznim pravilnikom.
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje je pripravil delovno besedilo Pravilnika; komisija za oddajanje poslovnih prostorov je delovno gradivo obravnavala na seji 31. 5. 1991 in določila osnutek Pravilnika, ki ga posreduje Izvršnemu svetu v obravnavo in sprejem.
Predlagane rešitve:
1. Poslovni prostori se praviloma oddajajo z javnim natečajem in za nedoločen čas. (členi od 2. do 5.)
2. V pravilniku bi določili možnost, da se izbira najemnika opravi na podlagi ustne licitacije. O tej možnosti in o pogojih licitacije bi odločala komisija. Licitacijo bi uporabili v primerih, ko pogoje javnega razpisa v celoti izpolnjuje več kandidatov.
(6. člen)
3. Najemnina se določa po tržnih načelih, izjema je le nepro-fitna dejavnost, če najemnik ne zaseda bistveno več prostora, kot bi ga potreboval za nemoteno opravljanje dejavnosti.
Pri določanju višine najemnin je komisija izhajala tudi iz načela, da morajo najemnine ohranjati realno vrednost.
Kot instrument revalorizacije bi uporabili gibanje cen v stanovanjski gradnji - praviloma trimesečni obračun najemnin in vsakokratni poračun za preteklo trimesečje, (člena 7. in 8.)
4. Strokovne in administrativno tehnične naloge v zvezi s poslovnimi prostori opravlja oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, pristojnosti glede odločanja pa so porazdeljene med komisijo za oddajanje poslovnih prostorov in Izvršni svet.
(člena 9. in 10.)
5. Najemno razmerje nastane s sklenitvijo pisne najemne pogodbe z določenimi obveznimi elementi.
(11. člen)
6. Najemno razmerje preneha:
- sporazumno (13. člen),
- z redno odpovedjo (14. člen),
- iz krivdnih razlogov na strani najemnika (16. člen).
7. Že sklenjene najemne pogodbe bo treba uskladiti z določili tega pravilnika. Pri usklajevanju ne gre le za formalnosti, ampak bo potrebno predvsem dvoje:
prvič: temeljito preučiti višino najemnin in določiti politiko najemnin in
drugič: urediti finančna razmerja s tistimi najemniki, ki so v adaptacijo lokalov vložili svoja sredstva. Vrhnika, maj 1991 KOMISIJA ZA ODDAJO
POSLOVNIH PROSTOROV Vinko TOMŠIČ, I. r.
Zavod za načrtovanje Vrhnika - želi naprej
Zavod za načrtovanje Vrhnika deluje že dvanajsto leto. Glede na spremenjeno zakonodajo smo se preoblikovali v družbeno podjetje. Že od vsega začetka poslujemo po tržnem načelu. Torej nismo nikoli bili proračunski porabnik, kot se včasih sliši po Vrhniki. Vsa leta, posebno pa v zadnjem obdobju, moramo trdo in ostro kalkulirati naše ponudbe, da uspemo pridobiti delo, saj nam malo kar samo pade v naročje. V sedanjih težkih gospodarskih razmerah se nekako uspevamo prebijati, tudi zato, ker ob minimalnem številu zaposlenih opravljamo široko paleto del, in sicer:
- urbanistično dokumentacijo, lokacijsko dokumentacijo, planske dokumente,
- projektiranje vseh vrst visoke gradnje,
- projektiranje zunanjih ureditev, cest,
- geodetska služba,
- delo za Sklad stavbnih zemljišč,
- investicijske priprave, programi, tehnični in finančni nadzori za vse vrste objektov primarne in sekundarne komunalne rabe,
- sklepanje pogodb in prodaja stanovanj, grajenih za trg v Borovnici in na Vrhniki.
Na področju urbanizma se je Zavod ukvarjal s prostorskim delom dolgoročnega plana in srednjeročnim planom. Tudi po zaslugi Zavoda je bila občina Vrhnika med prvimi v Sloveniji s temi planskimi dokumenti. V sodelovanju z IS SO to delo nadaljujemo v okviru možnosti in potreb. Verjetno občani najbolj spoznajo Zavod, ko naročajo lokacijsko dokumentacijo in podpisujejo pogodbe o urejanju stavbnih zemljišč za Sklad stavbnih zemljišč. Pri izdelavi LD poskušamo skrajševati čas izdelave in tudi stroške, vendar ni vse odvisno samo od nas, saj so tu soglasodajalcl (PTT, Elektro, vodno gospodarstvo...), ki imajo sedeže v Ljubljani in svojo organizacijo izdaje soglasij in mi na ta del ne moremo vplivati. Za vse, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora, pa je gotovo viden kakovosten napredek in s tem dokaz, da je mogoče z dolgoročnim uveljavljanjem stroke marsikaj narediti. Seveda pa smo še daleč od tega, da bi bili lahko zadovoljni in da bi bilo vse tako, kot si želimo.
Na zavodu je tudi enota za projektiranje, kjer projektiramo vse vrste objektov in notranje opreme. Kljub hudi krizi na tem
področju smo tudi tu doslej uspevali zapolniti naše zmogljivosti. Na Vrhniki projektiramo objekte na Vrtnariji. Poleg teh pa smo v zadnjem času izdelali projekte za prenove: Črnega orla, Mulajeve hiše, objekta sodišča, mosta Močilnik, mosta Blatna Brezovica, mosta Retovje itn.
Za potrebe projektiranja smo se v začetku leta odločili za nabavo opreme za računalniško projektiranje. S tem smo uvedli kljub visoki ceni sodobno projektiranje tudi na Vrhniki z zavestjo, da je to investirano v prihodnost. Prepričani smo, da brez teh pripomočkov projektivni biroji nimajo prihodnosti. Pri tem sodelujemo z LIKO-PRIS, ki nam v svojih okvirih nudi potreben servis.
Tehnološko smo na nivoju tudi pri projektiranju cest in zunanjih ureditev, saj imamo tudi tu odlično programsko opremo in ne zaostajamo za sorodnimi firmami, razen po velikosti.
Zavod pripravlja in vodi ter nadzira vse investicije v občini Vrhnika in delno tudi v občini Logatec. Naročniki in podpisniki pogodb so različni. Uresničili smo II. fazo vodooskrbe v občini; za vse objekte smo vodili investicijske priprave, izdelali investicijske programe in vse potrebne dokumente ter skupaj z drugimi v občini koordinirali delo, soodločali pri dinamiki izgradnje ter bili soodgovorni za uspešno realizacijo. Za to smo bili deležni več laskavih besed zunaj občine kot pa doma. Zavedamo pa se, da ni vse zlato kar se sveti in da kdor dela, dela tudi napake.
Trenutno smo v pripravah za izgradnjo objektov, ki bi občino ekološko stabilizirali.
Pri vsem našem delu in razmišljanjih iščemo in rabimo sodelovanje občinskih upravnih organov in menimo, da so stiki in razmišljanja usklajeni. Ob sodelovanju z IS in Oddelkom za družbenoekonomski razvoj in planiranje, predvsem pa zaradi razumevanja in spoštovanja stroke, bo mogoče naše okolje intenzivneje in bolj kakovostno izrabljati.
Urejena družba Slovenije, za katero si prizadevamo, ne bo mogla mimo intenzivnega urejanja prostora, urejenih komunalnih naprav in čistega okolja in s tem boljše kakovosti bivanja. Zato verjamemo, da je na tem območju dovolj dela za strokovnjake in s tem za Zavod za načrtovanje Vrhnike.
Direktor Igor Novljan
Jubilejno slavje
šolsko kulturno društvo OŠ Log - Dragomer je v majskih dneh praznovalo 10-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bila razstava, ki je ponudila pogled v delo krožkov s kulturno umetniškega področja in na vrsto prireditev, združenih pod imenom »Majska srečanja«.
Društvo je v 10-letih imelo v gosteh 41 gledaliških skupin, 23 glasbenih prireditev, 5 predavanj svetovnih popotnikov, 8 folklornih večerov, 9 razstav in 8 drugih prireditev.
Minka Racman
Nekatere slabosti šoferjev
Tudi drobne slabosti voznikov so zelo nevarne, ker jih ni mogoče spraviti v nobene predpise. To so lastnosti vseh ljudi in se pri večini pojavljajo nepričakovano, pri nekaterih pa so kar stalne. Čeprav so majhne in povod za anekdote o šoferjih, so vseeno nevarne, še toliko bolj, ker jih zlepa ne opazimo. Sodijo v področje nove sodobne znanosti, psihologije šoferja:
- Domišljav voznik si hoče pridobiti občudovalce. Seveda je med vsemi vozniki najboljši. Na cesti mora vse prehiteti, pred seboj »ne trpi« avtomobila. Prehiteva z ironičnim posmehom. Domišljavi motoristi sna-mejo dušilce in s strašnim truščem osvajajo publiko in lepotice, dokler se ne znajdejo v obcestnem jarku.
- Nesramnih voznikov je najmanj, toda bojimo se jih vseeno. Nesram-než bo z največjo hitrostjo prav hladnokrvno zapeljal čez mlako na cesti in neusmiljeno opljusnil z umazano dežnico mimoidoče, čisto mirne državljane. Isti nesramnež pa bo prav počasi vozil ob sredinski črti na asfaltni cesti in ne bo dovolil voznikom za seboj, da bi ga prehiteli. - Zavistnež hoče dokazovati, da je njegov mali avto prav toliko sposoben kot velike limuzine. Zato s svojimi »spretnimi« rokami krmari za močnejšim strojem, dokler ne zakrmari.
- Večno jezni šofer nima za krmilom nikoli miru. V avtomobilu se jezi na otroke ali pa na ženo, povod za to zmeraj najde. Jezi se na pešca, katerega bi bil skoraj povozil, in mu za nameček izbruha še ploho kletvic ali pa nadvse »vljudnih« inštrukcij. Jezi se na kolesarje in seveda na prometnika, ki mu je ravnokar vzel prednost in mora »revež« čakati pred križiščem, kljub temu da se mu mudi. Vedno se jezi na vse ljudi in ni nikoli nič kriv.
- Osvajalec ženskih src ima na cesti razmeroma veliko dela, saj mora neprestano paziti na krmilo in hkrati iskati z očmi lepe dekle. No, k sreči je tak tip šoferja zelo redek, kar pa ne zmanjšuje nevarnosti na cesti, če se pojavi. Kadar sedi poleg »osvajalca« lepo dekle, se posebno potrudi, da »vozi« kot zelo rutiniran voznik, kakršnemu svetovni prvak ne seže niti do pasu. Raketni start z mesta, ostro zavijanje, vožnja v škarje in podobno so obvezni manevri, kadar sedi poleg osvajalca mlada dama. Taki zvočni in fizični efekti kaj radi premamijo spremljevalko, okolica pa se voznikov te vrste s strahom izogiba.
Kočljivo vprašanje
Mlad fant se pelje v lepem avtomobilu. Z levico drži za volan, njegova desnica pa počiva v naročju lepe spremljevalke. Ustavi ga miličnik in mu reče:
»Ali ne bi uporabljali obeh rok?«
Mladenič osuplo odgovori: »Kako pa naj potem šofiram?«
- Ljubimca v avtomobilu mislita samo nase, nič pa na cesto in okolico. Mislita, da sta na svetu sama. Ker pa na cesti le nista čisto sama, pride kaj rado do manjših ali večjih preoblikovanj karoserije.
- Len šofer naj se oprime načela: Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Majhne okvare na avtomobilu len šofer ne odpravi sproti. Ta večni jutri podaljšuje, dokler se ne zgodi kaj hujšega.
- Ljubitelji dobre jedače in pijače se najraje tako najedo in zalijejo, da se počutijo za krmilom čudno »udobno«. Potem pride dremavica, ki se lahko spremeni v večno spanje.
Mnogi zdravniki in psihologi se sprašujejo, kako ozdraviti te bolezni voznikov, še posebej zato, ker se pojavljajo tudi pri tistih, ki so sicer prav dobri šoferji in prav dobro poznajo prometne znake in predpise. Najbrž je najboljše zdravilo v šoferjih samih: nihče naj ne misli, da je najboljši voznik, vsaj naj stremi za tem, da se še popravi. C. M.
Bogato in pestro delo Dl Vrhnika
Invalidi so tudi vneti ribiči
Dragi bralci
V prejšnji številki Našega časopisa je bila objavljena pesem »HODIL SI, ROMAR«, brez pomotoma izpuščenega podpisa avtorja.
Pesem je napisala gospa Marija Jelen-Brenčič, ki se je rodila in mladost preživela v Podlipi. Sedaj živi v Velenju ter budno spremlja razvoj svojega rojstnega kraja in tudi Vrhnike.
Izdala je že štiri zbirke pesmi. Ravno v tem času pa je bila predstavitev njene nove knjige: »Naših njiv nihče več ne orje«. To je zbirka kratkih zgodbic in črtic iz življenja na kmetih, ki so bile objavljene v Kmečkem glasu in nekaterih drugih glasilih.
Naši avtorici se v imenu uredništva opravičujemo z mislijo na sodelovanje, da bi tudi naši krajani spoznali njena dela. s. S.
Počasi, toda vztrajno se bliža zaključek prvega poletja in s tem obračun dela društva v tem času. Načrtovani program dela društva v polletnem obdobju je močno presežen, zahvaljujoč izredni angažiranosti vodilne ekipe društva in hkratnega delovanja članstva. Neskromna je trditev, da ubranost celotnega društva vodi k uspehom, organiziranosti in skupni angažiranosti pri delu v korist invalida.
Stalno poudarjeni socialni program kot prioriteta našega dela je že v prvem polletju leta zavzel najširši obseg. Kljub vsesplošnim težavam, ki jih naši invalidi še posebej občutijo, smo uspeli v Terme Čatež napotiti 16 članov, katerim bomo poravnali bivanje (stanovanje, kopanje, turistično takso) v objektih ZDIS-a. Tistim, ki jim Čatež ne ustreza, smo vrnili del zdravstvene rehabilitacije, kraj so si v skladu z mnenjem zdravnika izbrali sami.
Invalidom, ki se zaradi svoje invalidnosti ali težkega finančnega stanja ne morejo udeležiti naših enodnevnih rekreativnih izletov, smo pripravili izlet po Notranjski. Tako so si ogledali grad Snežnik, tovarno Kovinoplastika Lož in Trubarjevo domačijo.
Za celotne stroške je poskrbelo društvo (prevoz, malica, kosilo, ogledi). Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vodstvu Kovinoplastike Lož za njihovo izredno odprtost do invalida, ki so jo izkazali ob našem obisku.
Težko pa nam je, da nam je že v naprej pokazala hrbet največja osnovna sindikalna organizacija v občini, ki smo jo zaprosili za finančno pomoč pri tej akciji, čeprav je iz njihove hiše največ naših članov.
Naš program dela vsebuje tudi množično rekreativno dejavnost, katere se člani udeležujejo v velikem številu, saj je to za marsikoga edina možnost dokazovanja samega sebe.
Republiškega prvenstva v avtorallvju za invalide smo se udeležili z dvema ekipama; moški so osvojili 6. mesto, ženska ekipa pa je bila brez konkurence.
Organizirali smo tekmovanje v petih panogah, katerega se je udeležilo 150 invalidov iz Notranjske.
Veliko zaupanje nam je bilo izkazano z dodelitvijo organizacije republiškega prvenstva v ribolovu, ki je bilo s sodelovanjem RD Vrhnika idealno organizirano. Sodelovalo je 100 ribičev iz celotne Slovenije.
Naše delo je raznoliko in koristno; čakajo nas še naloge in akcije v korist invalida. Zato vabimo še nevčlanjene: pridružite se, skupaj nam bo prijetnejše.
Vse včlanjene in druge vabimo, da se udeležite množičnega pohoda na Planino - ob dnevu invalida planinca, ki bo letos v soboto, 27. 7. Vodilnim na Vrhniki pa drobno misel: ob naših vlogah za pomoč se spomnite - morda bom jutri med njimi.
Predsednik Dl Vrhnika
Bistriška kronika
Kultura in družabno življenje
Kakšnega visoko zvenečega „ kulturnega dogajanja v Bistri ni bilo, če izvzamem dragocene samostanske zapise, ki so tudi del kulture našega kraja. Večji del arhiva iz tedanjih časov na Dunaju in le manjši del v Ljubljani v NUK-u. Najbrž bi se dalo iz teh zapisov izluščiti še kaj več kot zgolj samostansko življenje, če bi se našel kdo, ki bi se lotil prevoda in ureditve zapisov.
Kasnejše kulturno udejstvo-vanje vaščanov ni znano do poznih dvajsetih let, ko je tam-buraš Petrovič prišel s štajerske in se pri Galetu zaposlil kot vrtnar. Ustanovil je tambura-ško skupino (še zdaj je med tamburaši znana Petrovičeva koračnica). Nastopali so na raznih prireditvah in veselicah doma in v okoliških krajih; nekateri po notah, drugi po posluhu. Včasih so se žene in dekleta sprijaznile, da so samevale doma, ko so njihovi ljubi nastopali po veselicah. Zgodilo pa se je tudi, da je ženi prekipelo in je lastnoročno treščila ob tla moževo »bolga-rijo« in mu jo razsula.
Vaščani, ki so imeli igralsko žilico, so se pridružili borovniškim Sokolom in tam nastopali, preostali Bistričani pa tudi niso čemeli v kotu in se kislo držali. Organizirali so plesne vaje pod Galetovim kozolcem ob Bistrici, pozneje pod širokim nastreškom med hlevom in kovačijo ali pa na širokem grajskem ganku. Če se jim zvečer ni dalo »spati«, so naprosili kakšnega muzikanta samouka, da jim je zaigral na frajtonarico in so se zavrteli, da jih je bilo veselje gledati. Tri ali štiri družine bolj umirjenega užitka pa so se ob večerih predajale branju.
Tudi po zadnji vojni so se mladi v Bistri radi zavrteli. Tega veselja so se navzeli tudi slučajni obiskovalci od drugod in kaj kmalu sta se dva ansambla, eden z Vrhnike, drugi iz Borovnice, potegovala za igranje v Bistri. Dogovorih so se za izmenične sobote. Težava je nastala, ko so začeli mladino preganjati iz vseh prostorov. Rešitev so našli v opuščenem rastlinjaku. Kmalu je nastala dvorana z odrom. Skupaj je delalo mlado in staro; sešili so
Atleti iz leta 1929.
tudi zavese, naslikali kulise in nabavili klopi ter mize. Finančno je pomagala Gozdna uprava, ki je nekaj let gostovala v grajskih prostorih.
Osnovali so društvo Svoboda, ki je bilo eno najaktivnejših v bližnji okolici. Kljub majhnemu številu prebivalstva je imelo društvo dramsko skupino, folkloriste, mešani pevski zbor, otroški zborček, tambu-raše in šahovski krožek. V inventar so lahko šteli tudi nekaj knjig. Gostovali so tudi po drugih krajih. Vzdrževali so se sami, kar pomeni, da ni bilo nobenih občinskih dotacij in kar je podobnega v navadi danes. Ko so potrebovali denar za pripomočke, so preprosto organizirali veselico s srečelo-vom. Dobitke so naprosili pri
domačinih in okoličanih: zajce, kokoši, lesne izdelke itn. Ljudje so bili zelo iznajdljivi. Ob večerih jim ni bilo žal prebiti ure in ure na vajah in pripravah za kakšno prireditev. Vsa vas je bila tako ali drugače vključena v organiziranje in urejanje prostora, prevoza in vsega, kar je sodilo zraven in na koncu so napolnili dvorano in z aplavzom nagradili nastopajoče. Tudi obiskovalci od drugod so radi prihajali na prireditve v Bistro, pa naj je bila to igra, proslava ali samo veselica.
Blagajna je bila polna in nikjer drugod ni dedek Mraz tako bogato obdaroval kot ravno v Bistri, kjer je društvo Svoboda prispevalo ves potrebni denar za nakup daril za otro-čad.
Amaterski igralci kmalu po II. vojni na bistriškem odru.
»Stari grehi«, amaterji v sezoni 1954/55.
Tamburaši iz istega obdobja.
Zadnja predstava je bila menda v sezoni 1955-56. Tedanji voditelj in duša društva se je odselil, preostali so leto pozneje še skušali oživiti in ohraniti društvo, vendar jim, žal, ni uspelo. Način življenja se je začel spreminjati: dirka za standardom, televizija. Nekaj krivde pa je tudi na miselnosti, da je prava kultura le tista, ki jo ustvarjajo velika in zveneča imena, vse drugo pa ni vredno nič. Pa je res temu tako? Preden je bila visoka pesem zapeta na elitnem odru, je zvenela med ljudmi. Preden je bila zapisana velika besedna umetnost, je šla povest od ust do ust med ljudmi, med čisto takimi navadnimi, kot smo mi vsi.
Zdaj nam kulturo v Bistri delijo drugi na junijskih oziroma septemberskih dnevih kulture. Ne vem, če smo jo domačini sprejeli za svojo. Malce tuja nam je; ni nastajala med nami in z nami pa tudi kaj prida zvesta nam ni, saj se zboji najra-hlejšega dežja in pobegne v dvorano Cankarjevega doma na Vrhniki, četudi imamo še dvorano, vsaj imeli bi jo, če nam je ne bi vzel muzej po kdove kakšnih zakonih. Zdaj sirota večji del sameva prazna in pozabljena. Če že vračamo premoženje, bi Bistričanom vrnili morda tudi to dvorano?!
Lep kulturni pozdrav!
FRANČIŠKA CELARC
P. s.
Ob iskanju podatakov o življenju in delovanju Bistričanov sem ugotovila, da za čas od razpusta samostana pa tja do poznih dvajsetih let sploh ni nobenih podatkov. Tudi poznejše dogodke so ljudje večji del pozabili, nekaterih so se spomnili takrat, ko sem zapiske že oddala v uredništvo. Tako sem med brskanjem za športnimi dogodki dobila kaj malo podatkov izpred zadnje vojne. Ko pa sem povprašala o kulturnem življenju, je prišlo na dan, da so imeli Bistričani zelo močno atletsko sekcijo. Najboljši je bil Domboš, ki je tedaj dvignil utež težko 300 kg. Priložena fotografija je bila posneta leta 1929. Nekako iz istega obdobja je tudi fotografija tamburašev.
Vem, da s svojimi zapisi nisem mogla prikazati vsega življenja v našem kraju v preteklosti in bo najbrž večji del ostal za večno pozabljen. Hotela sem le opozoriti na naselje, ki je danes skoraj pozabljeno; na tisti del naselja, ki ga predstavljajo živi ljudje, ne mrtvi razstavljeni predmeti.
Prav lepo se zahvaljujem sovaščanom za pomoč pri zbiranju podatkov. Moram reči, da me je marsikaj pretreslo, sem se pa tudi od srca nasmejala zgodbam, ki zares niso za objavo.
F. C.
26. junij 1991 bo zapisan z zlatimi črkami v novejši zgodovini slovenskega naroda, Razglašena je bila Samostojna država Slovenija.
Slovesnosti so se na ta dan vrstile po vsej Sloveniji. Največja je bila pred skupščino države Slovenije v Ljubljani, kjer je predsednik Milan Kučan pregledal častni vod vojakov TO Slovenije, dvignjena je bila nova zastava Slovenije ter
so se na vseh vrhovih kurili kresovi, gasilci so vključili sirene, v cerkvah so bili plat zvona, kar je vsem naznanjalo na začetek slovesnosti v samem parku pred Partizanom.
Vse udeležence, ki so se trumoma pomikali proti prireditvenemu prostoru, je pozdravljala Vrhniška godba s poskočnimi koračnicami. V ubrani slovenski besedi je Mirjam Suhadol-nik predstavila nekaj Can-
Po slavnostnem govoru je g. Franc Kvaternik posadil lipo miru, katero je g. dekan Florjan Božnar tudi blagoslovil.
Nato pa se je vsem navzočim zopet po nekaj letih predstavil kvartet Raskovec in zapel nekaj lepih slovenskih pesmi.
S tem je bila uradna slovesnost končana, nadaljevalo pa se je veselje na košarkarskem igrišču, kjer je igral ansambel Bela križan-
SLOVESNOST OB RAZGLASITVI SAMOSTOJNE DRŽAVE SLOVENIJE
Pod novo zastavo
zasajena lipa, ki naj bi kot simbol predstavljala enotnost slovenskega naroda in mir v novo ustanovljeni državi Sloveniji.
Tudi Vrhničani smo se v zelo velikem številu (cca 2000 krajanov) zbrali, v sredo okoli 22 ure zvečer, pred domom Partizana. Lep je bil pogled na številno množico ljudi vseh starosti, ki so prišli pozdravit samostojno Slovenijo. V daljavah
karjevih del ter nato predstavila predsednika Skupščine občine Vrhnika g. Franca Kvaternika, ki je nagovoril navzoče.
Še pred govorom pa so znani vrhniški športniki: Mojca Suhadolnik, Lojze Prek in Mojca Oblak dvignili novo slovensko zastavo, kar je povzročilo ogromen aplavz in marsikateremu se je utrnila solza sreče v očeh.
FRANCE KVATERNIK
Med svobodnimi narodi
Dogodil se je dan, ki ga je naredil Gospod! Pa ne samo On. Dogodil se je dan, ki ga je naredil slovenski narod, ki ga je zasnoval slovenski človek že pred davnimi stoletji, davni Karantaniji. Dogodil se je na današnji dan dogodek, ki ga slovenski narod še ni doživel v svoji zgodovini. Ta trpeči in upajoči narod, ta vztrajni, delovni človek je iz naroda postal nacija. Ta narod, ki je bil zmožen pogoltniti vse ujme zgodovine, se je končno uvrstil med tiste svobodne narode sveta, ki si sami, s svojo voljo in delom ustvarjajo svojo podobo, sami po svojih željah in svojih sposobnostih. Odslej naprej nihče izmed nas ne bo imel vzroka tarnati, da ga ovira ta in ta, imel bo možnost krojiti si svojo usodo po svoji pameti, po svoji volji in sposobnostih.
Vse to nam je bilo dolga stoletja onemogočeno. Vedno si nas je nekdo hotel lastiti, vedno je nekdo pobiral sadove našega dela, vedno si je nekdo domišljal, da je gospodar na naših tleh in da smo mi rojeni za hlapčevanje. Nekoč ko bo napisana prva zgodovina o slovenskem narodu, se bo pokazalo, da temu ni tako. Pokazalo se bo, da je ta mali narod kakor David proti Goljotu, da je imel samo fračo za orožje, da ni nikoli nikogar ogrožal, da pa se je vedno zavedal svoje identitete, svoje moči ob Trubarju, Prešernu, Cankarju, Plečniku in drugih velikanih slovenskega duha. Ta nova zgodovina bo pokazala veličino, da ne rečem fenomen, kako je ta mala nacionalna skupina pod Alpami zmogla tako herojsko dejanje, dejanje obstajanja kot Slovenci. Tudi še danes nas hočejo tzv. »veliki« prisiliti v nekaj, kar je nezdružljivo, za nas nesprejemljivo. Vsi tisti, ki danes tako mislijo ne poznajo našega fenomena, ne poznajo naše zgodovine, ne poznajo naših razočaranj v dveh Jugoslavijah, kajti v obeh smo bili izigrani, v obeh potisnjeni na rob kot pridno in delovno pleme in nič več. Vedno so nam hoteli vzeti subjektiviteto, zanje smo bili vedno drugorazredna, samo za delo ustvarjena masa.
Prišel pa je čas, ko smo dokazali našo odločno voljo, našo samozavest in sposobnost udejanjiti tisto, čemur rečemo država. Dokazali bomo tudi, da je narod na sončni strani Alp sposoben samostojnega življenja, da ta narod ve kaj hoče in da je ta narod majhen samo po številu. Osebno sem prepričan in neizmerno verujem v njegovo sposobnost pokazati in dokazati, da je narod velik samo takrat, ko je zmožen živeti kar najbolj demokratično, moralno kvalitetno in duhovno bogato. Da smo to sposobni ni nikakršnega dvoma, samo še uresničiti moramo, predvsem za tiste zunaj nas, za tiste, ki te resnice še ne poznajo.
Ne bi bil rad euforičen in zanesenjaški, zavedam se težav in preprek, ki nas še čakajo, vendar istočasno tudi vem, kakšna sila in moč je v nas, ni me strah.
Vsem vam bi rad sporočil eno samo veliko željo. Bili smo, danes smo in ostanimo Slovenci. Vsi delujmo za dobro naroda, vsak naj pomaga sosedu, naj zaradi našega različnega političnega ali nazorskega prepričanja ne izgubi občutka za sočloveka, svojega bližnjika. Vsakdo naj vidi v delu drugega, hotenje po dobrem, plemenitem. Ne obso-jajmo nikogar, ki mu krivda ni bila dokazana. Bodimo ljudje.
Ne jemljite tega kot moraliziranje. To so moje iskrene misli in želje, ki bi jih rad vsadil v vsakogar, kajti samo na ta način bo možno ustvariti vizijo o srečni in bogati deželi o kateri vsi sanjamo. Neizpodbitna resnica je, da je človek ustvarjen za delo in še večja resnica je, da Slovenci to znamo. In ker to vemo in se tega krepko zavedamo ni strahu, da te dežele ne bi mogli v bližnji prihodnosti spremeniti - po Prešernu - v »podobo raja«.
Vsem, ki se danes niso mogli udeležiti te slovesnosti - predvsem bolnim - sporočite, da smo z njimi v duhu in da jim bomo tudi v prihodnje stali ob strani.
tema (Ota Prebila), za gostinske usluge pa je skrbela Pizzerija Boter.
Ob veselju in razgovorih pa se je marsikateri vprašal kaj bo prinesel naslednji dan. Nihče ni mogel misliti in tudi dojeti, da so že okoli
treh zjutraj tanki zapustili vrhniško kasarno ter za seboj pustili razdejanje in začetek vojne. To pa je že druga bolj žalostna, vendar resnična zgodba.
S. S.
Rasti nam lipa
Lep večer je nocoj, ko smo te zasadili; na drogu ob tebi plapola nova slovenska zastava in med množico si ta ali oni briše solze sreče.
Lepo je in skoraj nedoumljivo, da smo ravno mi tisti del slovenskega naroda, ki so mu sojenice že ob rojstvu naklonile dočakati dan, po katerem so dolga stoletja hrepeneli naši predniki. Tako velik je ta dan, da je težko doumeti vso globino dogajanja. Šele čez čas se bo pokazala prava vrednost naše odločitve. In našim potomcem se ne bo treba sramovati svojih prednikov.
Rasti nam lipa: Rasti v radost in ponos vseh Slovencev in tudi tistih, ki so prišli s trebuhom za kruhom na ta prelepi kotiček zemlje, da bi skupaj z nami delali in zagotovili vsem boljši in lepši jutri!
Rasti nam vsem; blagoslovljena s solzami sreče! Naj tvoja krošnja nudi senco zanamcem in sladko dehtenje tvojega cvetja naj čez desetletja na prav tak lep junijski večer, kot je nocoj, spomni bodoče rodove, da so svoji na svojem.
Rasti lipa! Zalivali te bomo z znojem; da te ne bi bilo treba s krvjo!
Junij 1991 FRANČIŠKA CELARC
LIPA
Ko se Slovenec rodi, lipa slovenska vzdrhti v slutnji prihoda pomladi vejica vsaka vzbrsti.
Ko se Slovenec moži, lipa vsa v cvetju dehti in blagoslavlja nevesto, da zarod nov nam vzgoji.
Kadar Slovenec umre, list se za listom ospe, in vsa samotna se lipa žalostno vase zapre.
In ko ga dajo v zemljo,' rosno je vsako oko, ko pesem tiha se čuje pesem o lipi v slovo.
FRANČIŠKA CELARC
VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA
Tesnoba pod kožo
Tudi vozila, katerih izdelavo je naročila jugoslovanska armada, so bila uporabljena za protitankovske barikade. Vendar jih je kar nekaj uničilo raketiranje vojaških letal v bližini bencinske črpalke na Vrhniki. Še sreča, da ni v zrak zletela celotna bencinska črpalka.
Na Vrhniki je bilo v dnevih vojne dokaj mirno, celo grozeče mirno. Razen raketiranja cestne blokade in streljanja med pripadniki teritorialne obrambe in vojaškim helikopterjem z oznakami Rdečega križa, ter prevažanjem tankov ni bilo nobenih večjih vojaških spopadov.
Vrhniko so te dni oblegali tuji in domači novinarji, slike vkopanih tankov na hribu Hru-ševca pri vojašnici vrhniške tankovske brigade pa so obšle svet. Življenje na Vrhniki je večino dni potekalo skoraj normalno, saj so bile trgovine odprte, kakor tudi nekateri lokali. Pri Mantovi pa je bilo zbirališče laičnih strategov in polje vojno-političnih debat. Vendar se je tesnoba zarila Vrhničanom pod kožo, saj človek res ne more mirno spati, če ve, da so nanj uperjene tankovske cevi, kakor tudi, da je v njegovi neposredni bližini tako veliko skladišče raket in podobne eksplozivne krame, ki ogroža tako Vrhniko, kot Logatec.
Vrhničani pa so se že pred meseci izrekli za demilitarizacijo občine, dogodki minulih dni pa so na krut način podprli tako prizadevanje vrhniških občanov. Orožje je nevarno. Nevarno pa je predvsem civi-lom in ne vojakom, tako da gre verjetno pritrditi besedam, ki jih je izrekel nek oficir, ko sem bil na pogovoru pri »plavcih«,
da je orožje veliko bolj nevarno civilom, kot vojakom.
Meščane Vrhnike je te dni zelo zanimalo, kaj se dogaja za zidovi vojašnic. Radovedno so opazovali in nadzorovali gibanje vojakov. Prve dni vojne novinarji nismo smeli blizu vojašnicama, saj so nam hoteli vojaki poslati svinčeni pozdrav, no nekaj dni kasneje pa so že bili nekoliko bolj prijazni. Tako sem imel pogovor z majorjem Radomirjem Kostičem
iz vrhniške tankovske brigade, ki je tudi poslanec zbora združenega dela vrhniške občinske skupščine. Dejal je, da vrhniški tankisti branijo Slovenijo in Jugoslavijo, jugoslovanska armada pa načelno varuje ustavo SFRJ in njene meje. Poudaril je, da se jugoslovanske krize ne da rešiti z nasiljem, vojska pa je uporabljena, da se preprečijo enostranske odločitve. Vojaki so za mir, kakor tudi on osebno, saj mu je
žena Slovenka. Vojska priznava Slovencem in državljanom Slovenije pravico do suverenosti in samostojnosti, vendar v dogovoru s preostalimi jugoslovanskimi republikami, ki imajo vsaka svoje interese.
Major Radomir Kostič je povedal, da so vojaki dobro obveščeni o dogodkih v Sloveniji, kakor tudi starešine. Poudaril je, da oni niso streljali na civiliste niti takrat, ko so vojaki raz-streljevali barikade in so terito-rialci pripeljali civiliste in jih postavili pred barikade, da jih vojska ne bi ostranila. Vojska se je nato umaknila.
Na drugem pogovoru, ki sem ga imel z majorjem Kostičem, po obisku staršev, je dejal, da nobeden od staršev ni zahteval, da bi odpeljal svoje otroke, kakor tudi nobeden vojak ni izrazil želje, da bi zapustil JA. Dodal je še, da tudi če bi kateri vojak hotel zapustiti JA, ga ne bi pustili, saj bi to bilo v nasprotju z zakonodajo. Poudaril je, da so se starši pomirili, ko so jih oficirji in vojaki seznanili z dogodki.
Ob drugi priložnosti pa sem imel možnost, da sem se pogovarjal s komandantom vojašnice Ignaca Voljča-Fica polkovnikom Božom Novakom in njegovimi najbližjimi sodelavci. Dejal je, da jugoslovanska vojska ni v vojni z nikomer in da je treba bolj natančno definirati pojem vojne. Dodal je, da gre zgolj za razkazovanje moči oni pa imajo to moč pod nadzorom. Poudaril je, da je pomembno pokazati slovenski javnosti, kdo je iniciator teh dogodkov, saj je največja organizirana sila, ki išče mirno rešitev, ravno jugoslovanska armada s Kadijevičem in Adži-čem na čelu, armada pa je bila potisnjena v vojno.
Polkovnik Božo Novak je dejal, da so storili vse, da se ne bi zgodila nesreča v njihovem skladišču raket in da Vrhnika ne bi zletela v zrak. Poudaril je, da so oni že več let v Sloveniji, da je to njihova zemlja in da se nimajo kam vrniti, saj imajo družine v Logatcu, Ljubljani in na Vrhniki. Opozoril je tudi na primere pritiska na družine oficirjev in da gre v tem primeru za organizirani teror.
Komandant »plavcev« je dejal, da njegovi vojaki niso bili prikrajšani za informacije, saj so lahko poslušali radio. Vendar vojaki radiu niso več verjeli, ko so videli, da so teritori-alci streljali na helikopter z oznakami rdečega križa, po radiu pa so slišali, da vojaški helikopter z oznakami rdečega križa mitraljira Vrhniko.
Na vprašanje, ali bodo skušali vzpostaviti stike z občinskimi oblastmi je polkovnik Božo Novak dejal, da bodo sistemske rešitve poiskali politiki, kajti zdaj je vse v njihovih rokah. Če pa tu ni kaj v redu, se dogovorijo z lokalnimi oblastmi, saj si nihče tukaj ne želi incidentov, ker je prene-
varno. Dodal je še, da se nikoli ne bodo predali.
Polkovnik je tudi pojasnil, da vsak oficir, ki poda prošnjo za zapustitev jugoslovanske armade, lahko to armado tudi zapusti, saj vsaki taki prošnji ugodijo. Tisti, ki so zapustili jugoslovansko armado z orožjem, so za njih izdajalci, tisti, ki so to storili brez orožja pa so »le« dezerterji. Dodal je še, da okolica njihove vojašnice ni minirana.
Kapetan prvega razreda Blagoje Mikovič pa je še opisal svoja doživetja, ki jih je imel, ko je bil vojni ujetnik.
Zdenko Matoz
Tanki s cevmi, uperjenimi proti Vrhniki, varujejo predvsem sebe in grozijo prebivalcem mesta. Nič kaj prijeten občutek, da te »varujejo« vate uperjene topovske cevi, pred morebitnim »sovražnikom«.
Nekatere protitankovske blokade na Vrhniki so bile minirane, na nekaterih je to pisalo, na drugih pa ne. Če so barikade res minirane se nisem hotel preveč prepričevati, saj ima tudi novinarska radovednost svoje meje.
VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA V VOJNI • VRHNIKA
Oblast v vojnih razmerah
Vrhniški izvršni svet oziroma občinsko vodstvo se je dan po razglasitvi neodvisne in suverene Republike Slovenije prebudilo v novi dan ob grmenju tankov, ki so se iz vrhniške vojašnice odpravili naravnost na brniško letališče kar po cesti.
Že zjutraj, 27. junija ob 4.30 je bila sklicana izredna seja, na kateri je predsednik IS Vili Granda seznanil z naslednjim:
15 in predsedstvo SO Vrhnika sta že prej opozorila na stvari, ki bi se lahko zgodile, če bodo uporabljene enote JA, saj se bodo pomikale čez ozemlje občine. Povedal je, da se je okrog 2. ure zjutraj po cesti proti Ljubljani začelo premikati
16 tankov, 2 tovornjaka in 4 transporterji. Pri prehodu čez most so tanki pomendrali vozilo z voznikom, golf LJ 626 885. Voznik k sreči ni bil ranjen.
Ko sem bila v toplicah
ila •■spet v Radenci
¡1 Sk r i v d t: i
s m-č> s.e m o r.o 11 v ž d WI o n i £č u. 3, * To jepredolcjo Pribl i Eno
n u DO
odho\
0 0 a □■□ a.uu
qdli p
D
V Radencih - toplicah sta dva bazena. Eden je z termo mineralno vodo, drugi pa je z navadno sladko vodo. Še eden bazen je na drugi strani parka, ki ne spada pod Ra-dence. V tem velikem parku gojijo veverice. Ljudje se sprehajajo in jih hranijo. Jaz prenočujem v hotelu Radin. Poleg njega pa sc še Slatinski dom, Radgonski dom, itd. V Radencih je veliko kavarn, ki so odprte pozno v noč. Jaz sem v A kategoriji v sobi 223, prej pa smo bili v sobi 423 (zdaj smo se preselili v sobo 223). Ko prideš na zajtrk imaš na veliki mizi ogromno izbiro hrane.
Prejšnji dan si lahko izbereš kaj boš kosil. Za sladico, ki je za kosilo in večerjo te povprašajo. Pri vsakem obroku imaš mizo lepo servirano. Na hodniku, kjer je recepcija so plakati za razne programe. Je tudi frizer, trafika, bife, trgovina 2 nakitom in butik. Vsak dan zjutrja ko greš na zajtrk, sobarice s svojim ključem odklenejo sobo in ti jo pospravijo. Če bo drugič mir, bom z veseljem šla spet v Radence.
Skrivati smo se morali v zaklonišču! SRAMOTA! A, ZAKAJ?
TO JE PREDOLGA ZGODBA!
Namestnik komandirja PM Vrhnika je povedal, da so obveščeni tudi o drugih premikih tankov.
Predsednik občine France Kvaternik je ocenil, da dogodki to noč pomenijo dokončen prelom JA s Slovenijo. Ravnanje armade je skrajno žaljivo, ignorantsko in cinično do naše nove države in državljanov Slovenije.
• Sklenili so, da delavke na občini, katerih možje so zaposleni v JA, in so bile prej na izrednem dopustu, še ne morejo na delo.
• Vojašnici IC so začasno prekinili dobavo vode, elektrike in odklopili telefon.
• Vojašnici na Vrhniki so odrekli pravico do uporabe imena Ivan Cankar.
• Podjetjem v občini Vrhnika so prepovedali pošiljke hrane vojašnicam na Vrhniki.
Tisti dan je bila opoldne še ena seja izvršnega sveta, na kateri so bili navzoči tudi direktorji vrhniških podjetij. Ugotavljali so, da je motena proizvodnja, zato so se marsikje odločili na kolektivni dopust. Težave so bile z nakupom reprodukcijskega materiala, saj so bile pretrgane dovozne poti. Manjkali so tudi delavci, nekateri so bili pri teritorialcih. Iz zdravstvenega doma so povedali, da so oteženi prevozi z rešilci zaradi cestnih blokad. Komunalno podjetje Vrhnika je ustavilo vso drugo dejavnost, razen preskrbe z vodo. Poštarji niso šli v dostavo, pa tudi pošta ni prišla na Vrhniko. Izvršili pa so že sklep o prekinitvi telefonske linije v vojašnico IC. Dogovorili so se, da bodo pokojnine raznašali z motornimi kolesi. KZ Vrhnika je imela zalogo hrane za štirinajst dni, niso mogli pobrati mleka, vendar so potem organizirali preskrbo z mlekom s prevzemom pri kmetih in z lastno embalažo pri zbiralnicah.
Nato so se dogovorili:
• Izvršni svet in oddelek za ljudsko obrambo bosta z RSLO poskušala doseči večjo prehodnost poti.
• Industriji usnja so poskusili zagotoviti tovornjak z preskrbo z kožami (drugi tovornjaki so bili v blokadi).
• Organizirali so tudi vrnitev otrok z letovanja v Valovi-nah.
• Sklenili so tudi, da tan-kovski vojašnici vrnejo vodo, saj je bila motena tudi preskrba Stare Vrhnike.
V ponedeljek, 8. julija, je bila tudi 3. izredna seja izvršnega sveta. Načelnik oddelka za ljudsko obrambo je poročal:
Z. V. P. 5312 je bil sklenjen naslednji dogovor:
Vojaško vozilo lahko pride v mesto med 7. in 19. uro. V vozilu je lahko oficir v spremstvu enega vojaka.
V tem času lahko v mesto pridejo tudi posamezniki, vendar morajo biti v uniformi.
Po KS so pobrali odvečno orožje in nekatere KS so aktivirale narodno zaščito, čeprav to ni bilo potrebno. V njenem okviru pa je treba organizirati zaščito vodnih virov in dovaža-nje vode, če bo potrebno.
Izvršni svet je nato sklenil naslednje:
• Voznike je treba obvestiti, da dosledno upoštevajo prometne znake in prometni režim.
• Po odstranitvi blokad proti Veru se vključi semafor.
• Postaja milice naj po-
skrbi za prometno signalizacijo blokad in za varovanje. Tiste, ki niso varovane, je treba odstraniti.
• Pripraviti je treba poro- . čilo o prevoznosti cest. Poročilo se lahko izda občanom kot dokazilo, da je bil dostop do Ljubljane skoraj nemogoč.
• Preveri se lastništvo zemljišč na Hruševci, Tičnici in doma JLA.
• Blokade na cesti se nadomestijo s španskimi jezdeci.
• Oceni se škoda, ki so jo povzročili vojni dogodki.
• Preveri se zdravstveno stanje tistih, ki so bili ranjeni ob letalskem napadu na barikade 2. julija ob 16.10.
Med drugim so dobili informacijo, da bo o priklopu elektrike vojašnici odločalo republiško ministrstvo.
Informirani so bili, da je župan pobratenega Gonarsa poslal sporočilo, v katerem podpira Slovenijo v boju za samostojnost.
Vrtec in Center za socialno delo sta se z začasnih lokacij preselila v svoje prostore.
OBVESTILO
OBČANOM OBČINE VRHNIKA
Vsi, ki želite nabaviti zaščitne maske (zaščita proti RBK sredstvom), se oglasite v svoji krajevni skupnosti, kjer bodo zbirali naročila in kjer boste lahko maske tudi vplačali. Občinski štab civilne zaščite bo na podlagi zbranih naročil priskrbel maske in obvestil občane o prevzemu zaščitnih sredstev.
IZVRŠNI SVET
SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKE
Varno spravljeni in pospravljeni oklepniki in tanki, ki so se vrnili s svojega bojnega pohoda nad letališče v Brniku, kjer so branili jugoslovanske meje, so navidez nenevarni, vendar so več dni sejali strah in smrt v okolici Brnika. Bili so eni prvih, ki so začeli z vojnim pohodom.
Po dolgotrajni poti so starši vendarle srečali svoje sinove, ki služijo vojaški rok v vrhniški tankovski brigadi, čustveno nabito ozračje je bilo bolj prikrito, saj naj bi se starši le prepričali, da je z njihovimi sinovi vse v redu. Vendar pa vsi starši svojih sinov niso našli, saj so nekateri končali kot ujetniki, nekaterih pa ni več med živimi.
ČIGAVI BODO JELENI?
Zakaj gozdarji nasprotujemo razpustitvi gojitvenega lovišča Ljubljanski vrh?
V zadnji številki Našega časopisa je bil objavljen članek, ki je seznanjal javnost z zahtevo lovskih družin, da se razpusti gojitveno lovišče Ljubljanski vrh.
Gozdarji se s to pobudo ne strinjamo. K razlogom, s katerimi lovske družine utemeljujejo svojo zahtevo, pa imamo tele pripombe:
2. V zahtevi je navedeno, da smo med drugim tudi gozdarji dajali pobude za razpustitev Gojitvenega lovišča Ljubljanski vrh. Ta navedba ni točna. Gozdarji smo tej pobudi vseskozi nasprotovali, saj menimo, da le organizacijske spremembe ne morejo rešiti nakopičenih problemov. Te lahko rešimo le z vztrajnim, zavzetim, predvsem pa strokovnim delom lovcev, gozdarjev in kmetijcev.
3. Nadalje je navedeno, da gozdarji strokovno ugotavljamo, da je stalež divjadi na tem območju izrazito neprimeren, da je prav na tem območju škoda, ki jo povzroča divjad, najizrazitejša in z gozdno gospodarskega vidika neupravič-Ijiva.
Te trditve so sicer točne, predstavljajo pa le pol resnice. Na temelju popisa objedenosti gozdnega mladja, katerega smo izvedli v letih 1988 in 1989, ugotavljamo:
- da poškodovanost gozdnega mladja presega zgornje dopustne meje ne samo na območju GL Ljubljanski vrh, temveč na celotnem območju med avtocesto Ljubljana - Razdrto in Turjakom;
- da so listavci najbolj poškodovani na območju LD Borovnica (56,0%), sledijo GL Ljubljanski vrh (47,8%), LD Tomišelj (43,0%), LD Rakitna (41,3%), LD Turjak (34,4%), LD Mokre (34,0%). Maksimalna zgornja dopustna meja poškodovanosti gozdnega mladja pa je 30 %.
4. Kmetijstvo in posamezni kmetje imajo številne pripombe in protestirajo tako glede škode, ki jo povzroča divjad in imajo pikre pripombe na gospodarnost in reprezen-tančnost tega lovišča.
Trditev, da imajo kmetje veliko pripomb glede škod, nedvomno drži. Vendar pa tudi nedvomno drži, da prihajajo pritožbe s celotnega območja občine in ne samo s tistega dela, s katerim gospodari GL Ljubljanski vrh.
5. Nadalje se opozarja na nekatere dejavnike, ki omejujejo možnost lova (JLA, pozidava, ceste, rekreacija).
Gozdarska stroka ve, da določena krajina opravlja več ali manj funkcij v prostoru. Gospodarjenje s prostorom pa mora biti organizirano tako, da optimalno opravlja vse funkcije. Tako je tudi z lovom in rekreacijo.   Menimo,   da je
možno sočasno izvajati vsaj del lovnega gospodarstva in pa rekreacije. Je pa res, da je tako gospodarjenje strokovno veliko bolj zahtevno.
Nadalje se opozarja, da Lovska zveza Slovenije s svojim upravnim aparatom dominira nad gojitvenim loviščem in prizadete lovske družine praktično nimajo nikakršnega vpliva.
Tu velja opozoriti na problem odgovornosti v lovskih družinah. Te pogosto ne izvajajo niti politike, ki jo vodi LZS. Na splošno pa lahko trdimo, da je odgovornost lovskih družin do uresničevanja sprejetih obveznosti zelo ohlapna, čeprav so posledice pogosto katastrofalne. Lovske družine so pač društva, ki delujejo predvsem na volunterski podlagi in temu primerno je tudi njihovo ukrepanje.
Lovske družine na eni strani poudarjajo, da so vsa lovišča gojitvena, na drugi pa oporekajo potrebi po obstoju tega lovišča za raziskovalne in študijske namene. Po našem mnenju vse to kaže na neko samozadostnost, ki vlada v nekaterih lovskih organizacijah. Ugotavljamo, da je za uspešno gospodarjenje z divjadjo potrebno predvsem veliko znanja. Tega pa nam primanjkuje.
Zahteva opozarja, da je bilo lovišče namenjeno za gojenje srnjadi, zdaj pa se ta zaradi jelenjadi vse bolj umika na polja. Medsebojna toleranca jelenjadi in srnjadi ni najboljša. Srnjad se umika iz predelov, v katerih je veliko jelenjadi. Sicer pa se je jelenjad po vojni razširila iz svojih osrednjih območij (Kočevsko-Snežniški masiv in Jelendol v Karavankah) skoraj po vsej Sloveniji. Pri tem pa je lovstvo v želji, da bi jelen živel na čim večjem teritoriju, tako širitev še vzpodbujalo. Tako se zdaj kaže potreba po diferenciranem pristopu h gojenju te divjadi na tako imenovanih osrednjih življenjskih območjih te divjadi in na drugih območjih. Tako velja, da jelenjad zunaj osrednjega življenjskega prostora gospodarsko ni zaželena. LZS je opredelila, da spada predel vzhodno od avtoceste v osrednji življenjski prostor slovenske jelenjadi.
Iz vseh naštetih pomislekov in pripomb gozdarji ne podpiramo zamisli, da bi gojitveno lovišče prepustili v upravljanje lovskim družinam. Menimo, da samo s spremembo uprav-Ijalca lovišča ne bomo dosegli uravnovešenja med gozdom in divjadjo. To lahko dosežemo samo z boljšim delom. Zato si prizadevamo, da bi lovišča oddali v upravljanje tistemu, ki bo predložil najboljši načrt gospodarjenja z divjadjo.
JANKO VIDMAR, dipl. inž.
MULTIPLA SKLEROZA - KAJ JE TO?
Srečanje na Ulovki
Múltipla skleroza je bolezen osrednjega živčevja in njenega vzroka še niso odkrili. Napada mielinsko ovojnico, prevleko ali izolacijo okrog živčnih niti, ki prenašajo sporočila v možganih in hrbtenjači. Tam, kjer je mielin uničen, ga nadomestijo
področju, uvajanje sodobnih metod zdravljenja in rehabilitacije. Pomoč bolnikom z múltiplo sklerozo nudi preko organiziranja obnovitvene rehabilitacije, usposabljanja z izobraževanjem za obvladovanje bolezenskih težav in seznanjanje
zaplate zatrdelega tkiva in preprečijo prenašanje živčnih impulzov vzdolž določenih živcev.
Multipla skleroza se močno razlikuje od bolnika do bolnika in je bolezen mladih ljudi. Približno 2/3 tistih, ki imajo to bolezen občutijo prve znake med svojim 20. in 40. letom. Čeprav še zaenkrat vzrok bolezni ni povsem jasen, obstoji zdravljenje, ki pa je simptomatsko in ne vzročno. To mora biti individualno in prilagojeno simptomom in stadiju bolezni.
Najrazličnejši načini rehabilitacije fizične in psihične, fizikalna terapija, sociometrični pristopi vedno bolj odpirajo možnosti nuditi bolnikom to, kar potrebujejo za zdravljenje, za svojo srečo, za to, da so kolikor dopušča njihovo trenutno zdravstveno stanje koristni družbi, svojcem in sebi.
Znaki bolezni so lahko zelo nenavadni in se izkazujejo navzven v motnjah hoje, vida, ravnotežja in podobno.
Ste že kdaj srečali človeka, ki ga je pri hoji zanašalo in vas ni pozdravil, ker vas ni videl? Razmislite pri sebi. Morda boste drugič nanj drugače gledali in ga drugače razumeli.
Po zgledu razvitih dežel zahodnega sveta je bilo leta 1973 tudi pri nas ustanovljeno društvo MS Slovenije. Društvo preko podružnic in poverjenikov v posamezni občini vzdržuje osebni stik z bolniki. Podpira raziskave na medicinskem
s socialno-varstvenimi pravicami invalidov.
Društvo med seboj povezuje preko 800 članov. To število stalno narašča. Bolniki z MS se uvrščajo med najtežje invalide, saj ima 2/3 članov društva priznano nad 70 odstotno stopnjo invalidnosti. Od tega jih je polovica vezanih na posteljo ali so mobilni le z invalidskim vozičkom.
Ena od oblik delovanja društva je povezovanje na skupnih srečanjih.
V organizaciji Notranjske podružnice smo se zbrali v soboto 22. junija na Ulovki.
Prišli smo iz notranjske, gorenjske in kočevske podružnice. Zbralo se nas je preko 60. Po uvodni izmenjavi strokovnih nasvetov so nam ubrano zapeli pevci iz Kočevja, plesalci iz K. D. Drenov Grič pod vodstvom g. Tonke Per-mozar-Žvab pa zaplesali. Za prijetno razpoloženje pa je poskrbel tudi harmonikar Franc Jeraj iz Logatca.
»IUV« Vrhnika, ki nam je brezplačno nudila prostor, kot tudi vsem, ki so prispevali dobitke za srečelov, se ob tem iskreno zahvaljujemo.
Ne le fizikalna terapija, ampak tudi ustrezna skrb za psihično zdravje krepi voljo in nam daje pomoč, da v bolezni in preizkušnjah bolezni ne omagamo.
Z Ulovke smo odhajali zadovoljni in z upanjem zazrti v nov dan.
PAVEL KRANJC
Spored kina
4. 8., nedelja, ob 18.00 in 20.30 OZEK PREHOD - ameriški stereo NARROW MARGIN Režija: Peter HYAMS
V g. vi.: Gene HACKMAN, Ann ARCHER, James B. SIKKING, J. T. WALSH
Carol Hunnicut je priča mafijskega umora. Pred zločinci hoče pobegniti v Vancouver. Na istem vlaku je tudi javni tožilec, ki bi jo rad uporabil kot odločilno pričo, pa tudi mafijci, ki pa mlade žene ne poznajo; vedo le, da je na viaku in da morajo ukrepati... Najbolj napeti prizori so posneti na strehi vlaka pri hitrosti 100km/h. Najbolj napet film leta poleg DIVJI V SRCU.
11.8., nedelja, ob 18.00 in 20.30 PACIFIC HEIGHTS - ameriški stereo Režija: John SCHLESINGER
V gl. vi.: Melanie GRIFFITH, Matthew MODINE, Michael KEATON MAKO, Nobu McCARTHY, Tippi HEDREN
Pacific Heights je najbolj ugledna četrt San Francisca, kjer lahko živijo le tisti, ki si to lahko privoščijo. Mlad par si vendarle privošči to razkošje, mora pa zato oddati pritličje podnajemniku. Navidez bogat mladenič pa je velika baraba, ki noče plačati najemnine, je agresiven in umazan, saj je že prej vedel, da je ameriški pravni sistem bolj naklonjen najemnikom kot lastnikom. Tudi odvetnica svetuje mlademu paru: »To je okrutna igra, ki jo bo dobil tisti, ki bo več zdržal.« S pogumom obupanca mladi par sprejme izziv. Boj za svoj prostor pod soncem pa je treba biti mimo zakona, rezultat pa je prava hitehkookov-ska kriminalka.
18. 8., nedelja, ob 18.00 in 20.30 TRIJE MOŽJE IN MALA DAMA - ameriški stereo
THREE MEN AND A LITTLE LADY Režija: Emile ARDOLINO
V gl. vi.: Tom SELLECK, Ted DANSON, Steve GUTTENBERG
Peter, Jack in Michael vzgajajo petletno Mary. Ko njena mati začuti, da bi hči potrebovala pravo družino, hoče poročiti angleškega režiserja. Trije možje morajo to preprečiti, če se hočejo še brigati za malo Mary... Nadaljevanje ene največjih kinematografskih uspešnic se je tudi tokrat obrestovalo.
25. 8., nedelja, ob 18.00 in 20.30 ZGODBA IZ LOS ANGELESA - ameriški stereo L. A. STORY Režija: Mick JACKSON
V gl. vi.: Steve MARTIN, Victoria TEN-NANT
Vesela komedija o nesrečnem meteorologu, ki ga je zapustilo dekle in je zgubil službo. Soočenje s surovim svetom ga strezni. Smisel življenja išče v iskanju prave ljubezni v mestu, ki ga ima najrajši.
29.8., četrtek, ob 20.00 in 1.9., nedelja, ob 18.00
ŽIGOSAN ZA SMRT - ameriški stereo MARKED FOR DEATH Režija: Dwight H. LITTLE
V gl. vi.: Steven SEGAL, Elizabeth GRACEN, Joanna PACULA
Mojster borilnih veščin je tokrat v službi ljudi malega mesta, ki se hočejo upreti tihotapcem mamil, ki jim kvarijo mladino... Dobra akcijska konfekcija.
1. 9., nedelja, ob 20.30
GLASBENA SKRINJA - ameriški ste
reo
THE MUSIC BOX Režija: Costa GAVRAS
V gl. vi.: Jessica LANGE, Joe ESTER-HAS
Ugledna pravnica mora nepričakovano braniti svojega očeta pred obtožbo, da je bil med vojno zločinec v posebnem oddelku za iztrebljanje ljudi.
V briljantnem nastopu očeta sicer obrani, toda potem najde skrinjico z dokazi... Film je vzbudil precej pozornosti, je pa zares izvrstno režiran.
Odnos do družbene lastnine
Nazoren prikaz, kakšno je stopnišče na Gradišnikovi 10: polomljeni poštni nabiralniki, razbita stikala, popisane in izdolbene stene, razbito steklo pri vhodu in še in še...
Utrip v domu upokojencev na Vrhniki
V Peklu je bilo 9. junija, še v mirnih dneh, lepo srečanje prebivalcev borovniške krajevne skupnosti. Prišlo jih je kar precej, ki so si ogledali obnovljene poti v Peklu in se potem še malo poveselili. Zamišljen je bil sicer obsežnejši program, pa so ga skrčili. Turistično društvo, ki so nameravali ustanoviti, tako še čaka na svojo priložnost. Tačas bodo izdelovali program.
Nekoliko odmaknjeno od središča mesta, na Idrijski cesti 13, stoji Dom upokojencev. Kar dvestodvajset oskrbovancev v njem preživlja jesen svojega življenja. Zanje skrbi približno osemdeset zaposlenih, ki se vsi - od vodstva do snažilk - iskreno trudijo, da bi bila njihova življenjska jesen čim manj osamljena, da bi se tukaj čim bolj prijetno počutili.
Ni majhna stvar skrbeti za toliko ljudi, ki si včasih ne morejo sami pomagati tako rekoč nič. Lahko bi rekli, da je prav Dom upokojencev na Vrhniki oziroma njegovo osebje lahko za zgled marsikateri drugi podobni in sorodni ustanovi. Na Vrhniki ne skrbijo le za to, da imajo njihovi varovanci streho nad glavo, posteljo in hrano, marveč se iskreno in nesebično trudijo tudi za njihovo dobro in prijetno počutje ter razvedrilo. Tako so v Domu ustanovili knjižnico, da si oskrbovanci lahko izposojajo in be-
rejo knjige, premorejo tudi ducat televizorjev - med njimi so tudi barvni - da so prebivalci doma lahko seznanjeni z dnevnimi novicami ter si za razvedrilo ogledajo tudi kakšen film. Na voljo imajo tudi razne družabne igre.
V Domu tudi zelo skrbijo, da se varovanci, ki se lahko gibljejo, in seveda še bolj varovanke ukvarjajo z raznimi dejavnostmi in tako ne mislijo le na svoje starostne nadloge. Med drugim nabirajo tudi zdravilna zelišča, in sicer v okolici Vrhnike; vse pa seveda organizirano in pod strokovnim vodstvom. Sad tega dela je bila zastava zravilnih zelišč, ki so jo odprli lani 12. septembra. Poleg prebivalcev Doma so se je udeležili tudi povabljeni gostje z Vrhnike in od drugod. Za lep kulturni program ob otvoritvi je poskrbel zbor upokojencev, svoje pesmi pa je recitirala Julka Fortuna.
Še v istem mesecu so za
svoje varovance priredili družabno srečanje, na katerega so povabili tudi njihove svojce ter vesele muzikante Stare povratnike iz Sinje gorice.
Seveda tudi letos niso »zaspali«. Tako so 24. maja ob 10. uri odprli razstavo DRAŽ-GOŠKIH KRUHKOV, ki so jo, skupaj s Francko Zalaznikovo mojstrico te obrti, oblikovali in pripravili v letošnjem deževnem maju in je bila odprta do konca meseca.
Tudi to otvoritev so popestrili s prijetnim kulturnim programom. Poslušali smo mojstrsko igranje na harmoniko, recitacijo Julke Fortuna, pa tudi veselih pesmi ni manjkalo. Razstavo je odprla direktorica Doma Nada Žnidaršič.
S to razstavo so dokazali, da želijo nadaljevati oziroma znova obuditi medičarsko obrt, ki na Slovenskem, žal, izumira. Morda bodo prav oni veliko pripomogli, da se to ne bo zgodilo. Da pa so nekateri (prav-
zaprav nekatere) že pravi strokovnjaki na tem področju, se je lahko prepričal vsak, ki si je ogledal razstavo.
Za razvedrilo in kratek čas večkrat poskrbijo tudi ansambli in pevci iz Logatca, Cerknice, Vrhnike, tudi Kočevski nonet je že gostoval v Domu in še marsikdo. Tudi na radiu so se spomnili nanje in posneli oddajo PRIZMA OPTIMIZMA na dvorišču Doma.
Vsa ta široko zasnovana dejavnost priča, da se v Domu na Vrhniki resnično trudijo, da bi bila jesen življenja njihovih varovancev čim bolj prijetna in sončna in bi vsem - kljub letom in drugim težavam, ki jih peste - blestela v očeh pomlad in bi v svojih srcih vedno nosili vsaj kanček sreče.
Upamo in verjamemo, da bo njihovo humano delo tudi v prihodnje obrodilo še mnogo lepih sadov!
Hvaležnost, ki se bo svetila v očeh njihovih varovancev, jim bo najlepše plačilo in zahvala!
Ivan Malavašič
Bourigue
SONČEK
STARA CESTA 49 VRHNIKA
POZOR POZOR
MESEC UGODNE PRODAJE PERILA od 15.7.-15.8.
V tem mesecu boste pri SONČKU kupili perilo po zelo ugodnih cenah s 15% popustom.
Na zalogi imamo vse izdelke iz tovarne LISCA v vseh številkah in vseh barvah, čisto za vse starosti in za vse postave, za zelo suhe in malo manj suhe, od bombaža do svile.
Pridite in se prepričajte.
TRGOVINA
DRENOV GRIČ 8a / VRHNIKA
Vsi majhni in veliki, mamice in očki, babice in dedki, navihani cicibani in razposajeni šolarji, prikupne deklice in vihravi fantje - sporočamo vam, da smo odprli
TRGOVINO ZA VSO DRUŽINO
Naše cene niso previsoke. Ne verjamete? Tole so samo nekatere izmed njih:
teniški loparji (Head, Prince, Snauwert, Rossignol, Rox pro) teniški copati (Pro's pro Running Wild, USA, Styling) platneni copati, otroški supergi kratke hlače in pajkice vseh vrst
bombažne mikice (Adidas, Nike, Australian, mornarske, navadne) trenirke (Australian, Dunlop, navadne svilene in bombažne) kopalke (moške, ženske, otroške) pižame in spalne srajce nogavice za otroke in odrasle kavbojke (Levis, Diesel)
ostali izdelki iz jeansa (ženske bermuda hlače, jakne, kavbojke...) dežniki stenske ure ročne ure
video in audio kasete (Sony, TDK, navadne) radiokasetofoni (Goldstar, navadni) kalkulatorji
pletene sedežne garniture po naročilu rolke
otroške igrače za punčke in fantke vseh starosti kompletni asortiment baterij od Varte (urarske, foto) Veselilo nas bo, če nas boste to vroče poletje obiskali tudi Vi. Delovni čas: ponedeljek-petek sobota
od 9. do 12. ure in od 9. do 13. ure
od 15. do 19.30
800,00-6400,00 din 630,00-1000,00 din 194,00-417,00 din 110,00-410,00 din 70,00-1370,00 din 250,00-4000,00 din 138,00-300,00 din 242,00-400,00 din 30,00-50,00 din 1404,00-1484,00 din 317,00-980,00 din 139,00 din 250,00-^20,00 din od 8'00,00 din dalje 50,00-159,00 din 948,00-4350,00 din 160,00-400,00 din 2900,00 din 597,00 din
v
Novo trgovsko središče v podhodu "Črnega orla" Cankarjev trg 4 na Vrhniki
ANDORA
je druga iz verige
butičnih prodajaln
Walter Wolf
v Sloveniji. V njej
lahko izbirate med
najkakovostnejšo
moško konfekcijo,
kozmetiko,
elegantno usnjeno
galanterijo, kovčki,
športnimi torbami
in trenerkami ter
drugim izbranim
blagom, ki nosi
vrhunsko blagovno znamko
I	¿y
Walter Wolf	
Delovni čas: od 9.-12. in 14.-20. ure, ob sobotah od 8.-12. ure.
Sabina
KOZMETIKA, HIGIENA, NOGAVIČARSTVO
pestra izbira ženske, moške in otroške kozmetike, uvoženih parfumov in domačih dišav zanjo in zanj, toaletnih in higienskih sredstev in pripomočkov, otroških plenic (Pam-pers), ženskih hlačnih nogavic in dokolenk ter moških, otroških in športnih nogavic, čistil in še marsičesa!
NOVO! OTROŠKA KOZMETIKA IN PRIPOMOČKI ZNANEGA FRANCOSKEGA IZDELOVALCA TIGEX
Odprto imamo vsak dan od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13.
S tem kuponom vam pri nakupu nad 500 din priznamo 10% POPUST!
do.o.
Cankarjev trg 4, 61360 Vrhnikm
pisana izbira najrazličnejših
igrač za še tako zahtevne otroške želje, ter italijanski otroški vozički,
stajice in povijalne mize.
Odprto
imamo vsak dan od 8. do
20., ob sobotah od 9. do 13. ure
ZLATARSTVO
AUROM
Ljubljana, Bhlejeva 21
pisana ponudba najrazličnejšega nakita iz rumenega in belega zlata ter srebra, modnih in elegantnih ročnih ur, budilk...
Vse vrste nakita vam po vaših željah in naročilu tudi izdelamo, popravimo ali očistimo.
Delovni čas: od 9. do 12. in 13. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
STARA V R H N
CESTA I K A
22
Obveščamo vas, da od 1. 5. 1991 pri nas lahko kupite ročne ure: SEIKO, KERWIL, CASIO, OMIKRON, CAN-DINO, CAMY, ROY AL..., usnjene pasove in kovinske zapestnice za ure, menjamo tudi baterije in opravljamo servis za vse vrste ur. Ura je bila vedno lepo darilo.
Novosti v Cankarjevi knjižnici
VULKANIZERSTVO
JERNEJ JERŠINOVIČ
• trgovina • avtooptika • servis
Vi>!jtL'v;i I 1 61360 Vrhniki!
« (061) 752.168
Odprto: od 10. do 20. ure v soboto od 8. do 14. ure
Pri nas so vam na voljo tele storitve:
- montaža in centriranje koles,
- strokovno svetovanje,
- popravilo pnevmatik s termo postopkom,
- menjava ventilov na traktorskih in kamionskih zračnicah,
- menjava premnikov, končnikov, amortizerjev, zavornih oblog, olja in filtrov,
- elektronska nastavitev kolotekov * (optika).
V trgovini pa imamo vedno na zalogi:
- avtopnevmatike SAVA in SEMPERIT,
- oljne in zračne filtre firme UNICO,
- različna olja, zračnice, klinasta in sinhronska jermena.
Možna je tudi nabava traktorske, poltovorne in tovorne pnevmatike.
Cene izdelkov in storitev so konkurenčne. PRIPOROČAM SE ZA OBISK.
Pisana ponudba rezanega cvetja, lončnic in okrasnih rastlin iz Holandije in Italije, izdelovanje vencev, cvetličnih aranžmajev in poročnih šopkov po naročilu. S priloženim kuponom lahko pri vsakem nakupu nad 300 din uveljavite 12% popust. NOVO! Lastnike trgovin, lokalov, poslovnih prostorov... obveščamo, da se pri nas lahko dogovorijo za obisk izkušene aranžerke z dolgoletnimi izkušnjami, ki vam bo izložbo ali notranjost uredila še bolj privlačno. Svoje želje in predloge lahko sporočite na tel. št. 752-714 ali pa se oglasite osebno v cvetličarni Jana, Tržaška 4, na Vrhniki. Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 12. in 14. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12.30.
STROKOVNA LITERATURA
Apovnik, P.: Slovar pravnega in ekonomskega jezika
Auclair, M.: Knjiga o sreči
Augustinus. A.: Izpovedi
Bizilj, L.: Cerkev v policijskih arhivih
Calzavara, M.: Stella - le risorgive e il suo parco
Duhovi, prikazni in prividi
Grošelj, V.: Štirikrat osem tisoč
Hötler, J.: Svetovna dediščina v Jugoslaviji
Horvat, J.: Nauportus (Vrhnika)
Košiček, M.: Ljubezen v jeseni življenja
Kratkočasnik
McGowan, J.: Naredimo sami
Pibernik, F.: Slovenski dunajski krog
Plant. R.: Rožnati trikotnik
Pregled valorizacije denarnih kazni za prekrške
Rant. P.: Krščanska demokracija In Slovenci
Seward, L.: Moj otrok
Simoniti. V.: Turki so v deželi že
Sterle, M.: Jesti modro
Sub-psihiatrične študije
Šafarič, B.: Wordstar
Šumi, N.: Slovenija. Umetnostni vodnik
Tapie, V.-L: Marija Terezija Teden nemške kulture v Sloveniji Trstenjak, A.: Med ljudmi Trstenjak, A.: Pota do človeka Trstenjak, A.: Za človeka gre Zadravec, F.: Cankarjeva Ironija
LEPOSLOVJE Mladinsko:
Bischoff, D.: Iskanje dinozavrov Blyton, E.: Skrivnost starega stolpa Blyton, E.: Zaklad grajskih ječ Burroughs, E. R.: Tarzan sin opice Gasperini, J.: Skrivnost vitezov Hili. E.: Piki gre na plažo Hill, E.: Pikijev veliki slovar Novak, B. A.: Oblike sveta
Tovvnsend. S.: Resnične izpovedi Jadrana Alberta Krta. Odrasli:
Cankar, I.: Nina Hladnlk, M.: Povest Mrzel, L.: Luči ob cesti
Novak, B.: Lipa zelenela je. Del 2.
Prlbac, B.: Pozorni ljudje
štefanec, V. P.: Morje novih obal
Vidčevo sporočilo
Zgodbe 1990
Zoreč, I.: Izgnani menihi
Prevodi:
Chandler. R.: Zbogom, draga moja
Draškovič, V.: Sodnik
Garnier, D.: Čakala bom noč in dan
Hibbert, E. B,: Sirenlna pesem
Kafka. F.: Proces
Kundera, M. Nesmrtnost
Le Carré, J.: Ruska hiša
Leblanc, M.: Arsène Lupin, gentleman vlomilec
Plath, S.: Stekleni zvon
Pesmi:
Balantič, F.: Zbrane pesmi
Kalevala. Finski narodni ep
Kermauner. T.: Poezija slovenskega zahoda
Kosovel, S.: Pesmi v prozi
AVTO-MOTO * DRUŠTVO VRHNIKA
Stara cesta 7, tel.: 751-292
Vse interesente vabi na brezplačni tečaj cestnoprometnih predpisov, ki se bo pričel 29. 7. 1991.
Pripravili smo vam tudi:
- tečaj prve pomoči;
- možnost takojšnjega poučevanja vožnje na vozilih R-5 in JUGO;
- posebno ugodnost: odplačevanje ur vožnje na 3 ali 4 obroke;
URNIK poslovanja: vsak dan od 8. do 12. in
od 13. do 17. ure (razen sobote in nedelje).
Prepričajte se o dobri kakovostni ponudbi.
SREČNO VOŽNJO AMD VRHNIKA
PREMIŠLJENA ODLOČITEV
Želite rešiti svoj stanovanjski problem, ste ambiciozni, poslovni in želite biti uspešni?
Vse to lahko rešite na eni lokaciji, to je
v novem stanovanjskem naselju Vrtnarija na Vrhniki
Odločite se za nakup stanovanja v stanovanjskem bloku V-5, kjer vam bodo na voljo garsonjere, enosobna, enoinpol-sobna, dvosobna in dvoinpolsobna stanovanja. Velikost in notranjo razporeditev v stanovanjih bomo prilagoditi željam kupcev.
V novem več namenskem objektu pa so vam na voljo lokali različnih velikosti in namembnosti.
Obiščite nas in pomagali vam bomo z nasvetom pri vaši odločitvi.
Informacije:
ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA Tržaška c 23, Vrhnika Tel.: (061) 752-600 752-004
REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA VRHNIKA
Komisija za oddajo poslovnih prostorov Vrhnika, Tržaška 1
objavlja
NATEČAJ za najem poslovnega prostora
Predmet natečaja je poslovni prostor velikosti 13.51 m2 v podhodu stavbe Cankarjev trg 4.
Poslovni prostor se odda za nedoločen čas za dejavnost: razstava in prodaja likovnih del - prodajna galerija. Najemnina za poslovni prostor se plačuje mesečno in znaša 50 DEM/m2 v dinarski protivrednosti na dan plačila, s tem da se ob podpisu pogodbe poravna šestmesečno predplačilo.
Pisne ponudbe pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje, Vrhnika, Tržaška 1, vključno do 19. 7. 1991. Dodatne informacije dobite na tel. 751-021.
Predsednik komisije Vinko Tomažič I. r.
Športna zveza Vrhnika bo organizirala
tečaje plavanja za otroke in odrasle in sicer:
TEČAJ A: starost od 7 do 10 let
od 22 do 26. julija od 9. do 12. ure od 5. do 9. avgusta od 9. do 12. ure Cena tečaja 400,00 din.
TEČAJ B: starost od 10 do 13 let
od 22. do 26. julija od 9. do 12. ure od 5. do 9. avgusta od 9. do 12. ure Cena tečaja 400,00 din.
TEČAJ C: starost od 13 let in več
od 22. do 26. julija od 18. do 19.30 od 5. do 9. avgusta od 18. do 19.30 Cena tečaja 500,00 din.
Tečaje bodo vodili republiški vaditelji plavanja.
Prijave sprejemamo na Športni zvezi Vrhnika, telefon 751-484 od 8.00 do 10.00.
Tečajnino plačate vaditelju prvi dan tečaja.
Ob zaključku tečaja bodo udeleženci prejeli potrdila
o znanju plavanja.
Strokovni delavec: Miro Gruden
Petkovškova likovna kolonija
mali oglasi
Ugodno prodam dvosobno stanovanje velikosti 53 m2 na Vrhniki (stanovanje staro 7 let). Ogled stanovanja vsak dan od 16.00 do 20.00 ure, Gradišče 18 B/4
Prodam parcelo (oziroma pašnik) površine 1750 m2 v Borovnici, katastrska občina Breg. Cena po dogovoru.
MATJAŽ MIKUŽ tel. 811-324
\Uj>etek 7. junija je Cankarjev spomenik zopet zaživel ob otvoritvi 9. otroške likovne koloNue. Otroci, ki so ta dan slikali različne dele in znamenitosti Vrhnike, so pred spomenik razstavili svoja dela. Udeležba je bila iz nekaterih osnovnih šol notranjske regije. Organizator pa je bha osnovna šola Ivan Cankar. g g
Samos/û/na
SLOVENIJA 1991
BOUTIQUE
leskove©
VRHNIKA
STARA CESTA 23, 61360 VRHNIKA, TEL.: (061) 752-983
velika izbira
• jeans jaken in kavbojk LEVIŠ 501
• bombažnih majic (tudi v mornarskem stilu)
• kopalk (strech)
• bombažnih puloverjev z dolgimi in kratkimi rokavi
• bombažnih kompletov
• bluz
• posteljnega perila - prevleke za odejo iz damasta po 340 dinarjev
• bižuterije
• OMOGOČAMO TUDI PLISIRANJE PRINESENEGA BLAGA V VSEH ŠIRINAH
delovni čas: vsakdan od 9. do 12. in 16. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
do 13.8. vam s tem kuponom priznamo 10% popust pri nakupu nad 500 din!
27. PLANINSKI TABOR
MOPD VRHNIKA - ZADNJA TRENTA
1.8. dO 10. 8.1991
NAMEN
Planinski tabor omogoča udeležencem v kratkem času opraviti več različnih vzponov na okoliške vrhove. Skupaj z vodniki pa obnavljamo znanje, pridobljeno v Planinski šoli in spoznavamo znamenitosti kraja, v katerem taborimo.
RAZPIS
V skladu z letnim programom MOPD Vrhnika razpisujemo prijave za 27. PLANINSKI TABOR V ZADNJI TRENTI.
KJE: tabor bomo postavili v neposredni biižini bivše domačije Pri Flori
KDAJ: od 1. 8. do 10. 8. 1991 KDO: vsi, ki so starejši od 10 let MOŽNE TURE:
- Zapotok-Bavški Grintovec (2344 m)
- Špička-Jalovec (2643 m)
- Vršič-Prisojnik (2547 m) "
- Vršič-Mojstrovka (2332 m)
- planina Jerebica-Trentarski Pele (2109 m)
- Zapotok-Srednjica pod Pelci
- spomenik J. Kugyja
- Trentarski muzej
- Kukla (1318 m)
- izvir Mlinarice in Soče
- Alpinum Juliana
Možnosti za uresničitev planinskih tur je veliko, potrebna je dobra volja pred taborom, da si naberemo dovolj izkušenj, predvsem pa kondicije.
PROSTI ČAS
Popoldanski čas bomo izrabili za družabno življenje, izvedbo praktičnih vaj planinske šole in športna tekmovanja med četami.
CENA
Cena 10-dnevnega taborjenja bo 1900 din, za krajše obiske pa bo cena bivalnega dne 200 din.
V ceno so vračunani stroški prevoza, prehrane, vodstva in organizacijski stroški.
Stroške taborjenja lahko poravnate v dveh obrokih, vendar morate drugi obrok poravnati do 18. 7. 1991.
MOPD VRHNIKA SI PRIDRŽUJE VSE PRAVICE DO MOREBITNE SPREMEMBE CENE!
PRIJAVE
Prijave za taborjenje bomo sprejemali v pisarni PD od 20. 6. vsak četrtek od 20. do 21. ure.
Pogoj za prijavo je plačana članarina za tekoče leto, ki jo lahko poravnate vsako sredo od 19. do 20. ure v pisarni PD Vrhnika.
SESTANEK ZA UDELEŽENCE
Sestanek bo v četrtek, 18. 7. 1991, ob 20. uri v pisarni PD! Pregledali bomo program taborjenja in se seznanili z opremo.
ZBIRANJE OPREME
Opremo bomo pobirali v skladišču MOPD Vrhnika, Na Klisu' B1 (za domom JA).
Zbirali bomo v ponedeljek, 29. 7., od 19. do 20. ure. PRTLJAGO OZNAČITE! ODHOD NA TABORJENJE
Vse glede odhoda na taborjenje boste zvedeli na sestanku za udeležence ali po pošti.
SEZNAM OBVEZNE OPREME
osebna oprema: nahrbtnik, anorak/bunda, pelerina/dežnik, volnene in bombažne rokavice, flanelaste srajce, spodnje perilo, obutev za hojo po taboru, žepna baterijska svetilka, trenerke, kapa, rokavice, čutarica, debel in tanjši pulover, več majic - kratek rokav, planinski čevlji, kopalke
dokumenti: zdravstvena izkaznica, izkaznica Pionir-planinec (ni obvezno), planinska izkaznica, plan. transverzala (ni obvezno) oprema za taborjenje: plavalna blazina, stiropor ali armafleks, spalna vreča ali dve odeji, posoda za pijačo, brisače in toaletni pribor, šivalni pribor, športni rekviziti, polivinil za pokrivanje šotorov velikosti 2,5 x 2 m, vrvica za perilo, jedilni pribor, posoda za hrano
PLANINSKI POZDRAV
MOPD VRHNIKA
MAS
Robova 25 - VRHNIKA (pri Janši)
DELOVNI ČAS: VSAK DAN 9.00-20.00, sobota 9.00-12.00
NUDIMO VAM:
- otroško konfekcijo
- vse za dojenčka
- otroško kozmetiko
- moško kozmetiko
- žensko kozmetiko
- vse za vaše gospodinjstvo
- gospodinjske aparate
- bižuterijo
- darila za različne priložnosti
POZOR!
M & S SHOP vas vabi na razprodajo:
ISKRA BRAUN MULTIPRACTIC SPECIAL
strga, reže, riba, meša, stepa in drobi v nekaj sekundah
aparat za večnamensko obdelavo hrane, brez katerega sodobna gospodinja ne more več!
SAMO 3.872,00 din
POHITITE, ZALOGE SO OMEJENE! ŠE NAPREJ SE TRUDIMO BITI NAJBOLJŠI ZA VAS. PRIDITE - VESELI VAS BOMO!
TIME OUT
TRGOVSKO ŠPORTNI CENTER
BOGDAN BLAZNI K / VRHNIKA
VELIKA IZBIRA:
- obutve za na plažo od št. 21 do št. 46 (že od 181,00 din naprej);
- espadrile od št. 35 do št. 46 (72,00 din naprej);
- teniških in jogging copat;
- nogometnih čevljev addidas;
- raznih vrst teniških loparjev;
- nogometnih in košarkarskih žog;
- raznih športnih torb;
- camp oprema: stoli, mize. ležalniki, gorilci, luči, plinske bombice, camp prhe itd...
IZREDNA PONUDBA:
- dvo- in tridelne češke blazine za na plažo že od 243,00 din naprej,
- pri nakupu nad 2.500,00 din možnost plačila na 3 obroke.
ODPRTO: ponedeljek 16.00-19.30 torek-pstek: 10.00-12.00-16.00-19.30 sobota 9.00-12.00 BOGDAN BLAZNIK    Bogdan Blaznik, Poštna 7, Vrhnika
V SPOMIN
Tvoj dom je ovila črnina ostala je tišina ki močno boli.
24. julija mineva leto dni kar nas je za vedno zapustil naš dragi nečak
Ivankovič Igor-Goran
roj. 13. junija 1966
Borovnica V srcu žalujoči vsi njegovi
NOVO NOVO   NOVO   NOVO NOVO
ANIMA
Trgovina s tekstilnim in drugim mešanim blagom
61360 VRHNIKA Rožna ul. 2 Tel.: 061/751-144
GORDANA BOŽO   BRANKA PREŽELJ
Vabimo Vas v novo odprto trgovino ANIMA na Rožni ulici 2, (nasproti Vrtnarije), kjer Vam po izredno ugodnih cenah (z možnostjo nakupa na 2 čeka) ponujamo različno tekstilno blago:
* brisače,
* posteljnino in prte,
* moško in žensko perilo ter kopalke,
* moške srajce in ženske bluze,
* trenirke in športne majice.
Odprto od 9. do 12. in od 14. do 19.30. VABLJENI!
Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta
Janeza Nagodeta
mizarskega mojstra iz Vrhnike, V zatišju 2
se zahvaljujemo vsem, ki ste ga med njegovo kratkotrajno boleznijo obiskovali in vzpodbujali ter pospremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo obrtnikom in njihovemu združenju, Andreju Ocepku in Nacetu Vičiču za ganljive poslovilne besede, gospodu dekanu, gospodu iz Borovnice in gospodu Mačku za slovesno pogrebno mašo, pevcem MPZ LIKO Verd za zapete žalostinke, Tončki Kunstelj in vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in v težkem času sočustvovali z nami.
Žena Ivanka, sin Janez in hčerki Darinka in Mojca z družinama
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, stare mame in prababice
Ivane Lazar
se iskreno zahvaljujemo dr. Prebilovi za prizadevno zdravljenje, patronažni sestri g. Habetovi za vsestransko pomoč pri negi in domači oskrbi, gospodu dekanu za prisrčno opravljen obred ter cerkvenemu organistu in pevki. Hvala tudi vsem, ki ste našo mamo spremili na zadnji poti in nam v trenutku bolečine stali ob strani.
Sin Ivan z družino in drugo sorodstvo
	Delo, skromnost in poštenje bilo Tvoje je življenje ... (narodna)
:'íiímiiIMl ff^imimilii	Mineva leto dni, odkar smo se zadnjič poslovili od Tebe, dragi mož, naš ata, brat, stric, svak, prijatelj
	Karel Novak
	avtomehanik
Počivaj v miru na prelepem sinjegoriškem gričku. Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu z lepo mislijo nanj in mu prižigate svečke.	
V Sinji gorici pri Vrhniki, v juliju 1991	
	Vsi tvoji
Veliko znoja na 12 ur košarke
Košarkarji so dosegli še eno pomembno zmago. Izvedli in izpeljali so drugi 12 urni košarkarski maraton med Vrhniko in Borovnico. V letu 1990 je bilo prvo srečanje v Borovnici, sedaj v soboto 22. 6. 1991, na zunanjem igrišču ŠD Partizana Vrhnika, pa druga tekma med
Tekma se je začela točno ob sedmih
Teniške novice
Vrhniko in Borovnico, ki se je končala z rezultatom 1004:939 (491:471) za Borovnico. Ob veliki vročini, ki je spremljala košarkarje vseh 12 ur igranja, je preteklo veliko znoja pa tudi dobrih košarkarskih akcij in lepih potez, tako mlajših kot starejših igralcev. Rezultat je bil do osme ure igranja izenačen in borbenost za vsak koš se je iz minute v minuto stopnjevala. Prav gotovo pa je, da so se izkazali nekateri znani igralci obeh ekip, ki še sedaj igrajo v ligaškem tekmovanju ali pa so pred leti predstavljali vrhniško in borovniško košarko. Na koncu je le zmagala bolj izkušena ekipa Borovnice, ki je od gospoda Mira Grudna, predstavnika Športne zveze Vrhnika, prejela pokal. Tudi poražena ekipa Vrhnike je prejela zasluženo priznanje.
Gotovo pa je, da ni bil važen zmagovalec, ampak revija in prikaz delovanja košarke v občini Vrhnika, ki si v zadnjem času prizadeva delovati na novih osnovah in kvalitetah. Zasluga pa gre prav Koordinacij-
Tenis tudi na Vrhniki postaja vse popularnejši. Tako se turnirji vrstijo iz vikenda v vikend. 25. 5. 1991 je bil turnir posameznikov na treh igriščih v Dragomerju. Sodelovalo je 37 igralcev. V finalu je Brajko-vič Rale premagal Petkovšek Jureta 6:0, 6:2. Tretji je bil Aljaž Seljak, četrti pa Jani Je-lovšek. >
8. 6. i991 je bii turnir za pokal bifeja Medeja. V finalu je 16-letni Grosupeljčan Marko Škorjanec premagal Raleta Brajkoviča 2:6, 6:4, 7:6. Tretje mesto je osvojil Jože Debevec (Borovnica), četrto pa Milan
Vovk (Vrhnika) izmed 42 teni-sačev. Ob prvi obletnici Pizze-rije Boter je bil 22. 6. 1991 turnir za moške in ženske teni-sače. Sodelovalo je skupno 35 tekmovalcev. Pri ženskah je bil naslednji vrstni red:
1. Nataša Savič
2. Mateja Kune
3. Andreja Brajkovič
4. Vlasta Razdrh
Pri moških pa:
1. Sandi Petkovšek
2. Rale Brajkovič
3. Zdene Božič
4. Boštjan Drofenik
S. S.
Picerija Boter je osmim podelila lepe pokale (Petkovšek, Brajkovič, Božič, Drofenik, Šmigovc, Seljak)
VII. Trampužev memorial
Zmagovalec letošnjega kolesarskega memoriala Roberta Trampuža po ulicah Vrhnike je
Oče Robija Trampuža izroča praktično darilo IUV memorialnemu zmagovalcu Robiju šebeniku
bil Robert Šebenik, kolesar Asa Astre iz Ljubljane. Na cilju je bil zmagovalec še posebno vesel, saj sta bila s tragično preminulim Robijem Trampu-žem tudi velika prijatelja in tekmovalca. Zmagovalec članskega kriterijskega točkovanja za lovoriko kriterijev slovenskih mest je bil Martin Hvastija (Rog-Ljubljana), pri starejših mladincih Vojka Trebižan (Rog-Ljubljana) in pri mlajših mladincih Ptujčan Mitja Moho-rič.
Lepo kolesarsko prireditev je izvedla Športna zveza Vrhnika z vsemi kolesarskimi en-tuzijasti iz Vrhnike, ki so poskrbeli za red in nemoten potek dirke. Pred dirko je celo progo prevozila karavana 400 kolesarjev »Miru«, ki so vozili iz Ljubljane v Trst.
S. S.
Lokostrelstvo v Dragomerju
Priznanja za zmagovalno in poraženo ekipo ter najboljšega strelca
skemu odboru za košarko obeh klubov iz Borovnice in Vrhnike ter nenazadnje tudi razumevanju in pomoči Športne zveze Vrhnika.
Sama pravila dvanajst ur igranja košarke so bila taka, da je znotraj kompletne ekipe nastopalo 3 krat po sedem igralcev, ki so prišli na igrišče vsako tretjo uro. Tako je vsaka peterka igrala 4 krat po eno uro. Osebnih napak pa je igralec lahko dobil le 12 in marsikateri je svojo borbenost predčasno zaključil na klopi. Najboljši strelec je bil Goran Križ-nar (Borovnica) s 126 koši. Marsikdo se še spominja njegovih iger za Olimpijo ter potem tudi za Vrhniko in Borovnico. Naslednji je bil Milan Jev-šek • (Borovnica) 108 košev, nato pa Miro Gabrovšek, Andrej Lipovec in Uroš Justin po 100 košev. Največ trojk, enajst, je dosegel igralec Vrhnike Lado Pahor, devet trojk
pa Miro Gabrovšek. Ekipa Vrhnike je dosegla skupno 39 trojk, Borovnica pa samo 6.
Posebna pohvala gre tudi petim sodnikom, ki so v veliki vročini korektno sodili za obe ekipi (Rom, Dedovič, Razdrh, Pire, Sečnik). Zapisnikarsko mizo in semafor je neumorno vodil Janez Majer s šestimi mladimi pomočniki.
Ozvočenje je pripravil Igor Žerjav, spiker zadnji dve uri igranja pa je bil Rafael Jaklič.
Glavni sponzor tekme je bila PIZZERIJA Boter, ki je praznovala prvo obletnico delovanja in je pripravila po tekmi tudi veselico »pod koši«.
Ostali, ki so finančno podprli 12 ur košarke, so bili: Corning Vrhnika, Co-Ce servis, Time out, Posrednik - Horvat in Franc Petelin Borovnica.
Še posebna zahvala pa gre tudi Športni zvezi Vrhnika, ki je tehnično in materialno omogočila izvedbo tekme.
S. S.
ANDRAŽ IN SPELA DRŽAVNA PRVAKA
V mesecu marcu smo vam predstavili mlada športna plesalca Andraža Verbiča in Špelo Dolinar. Uspehi, ki sta jih dosegla v tem času, so taki, da jih je vredno omeniti.
V začetku aprila sta sodelovala na odprtem prvenstvu Anglije, ki je neuradno svetovno prvenstvo plesnih parov. Med petdesetimi pari z vsega sveta sta zasedla 4. mesto v kategoriji latinskoameriških plesov. V Birminghanu sta plesala v team-matehu, kjer sta še z enim parom dosegla 1. mesto.
Teden po vrnitvi iz Anglije sta na državnem prvenstvu
v latinskoameriških plesih zasedla 2. mesto.
Ves trud in preliti znoj na treningih in turnirjih pa je bil poplačan. 12. 6. 1991 sta v Ajdovščini osvojila 1. mesto in s tem tudi naslov državnega prvaka v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov.
Za uspehe, ki sta ji dosegla, pa so poleg staršev, ki vlagajo veliko denarja v ta šport, zaslužna tudi trenerja Barbara Nagode - Andraž in Fredi Novak, katerima se mlada plesalca zahvaljujeta.
S. S.
Marljivi člani lokostrelske sekcije športnega društva Dra-gomer-Lukovica so na nogometnem igrišču na Logu pripravili in izvedli tretje letošnje tekmovanje v lokostrelski disciplini American Round, ki je štelo tudi za slovenski pokal.
Tekmovanja se je ob lepem, vendar pa dokaj vetrovnem vremenu udeležilo 83 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov.
Tekmovanje so omogočili: Športna zveza Vrhnika, Iskra Elektronika, Trgovina Sloveni-jašport Vrhnika, Cankarjeva založba, Kovinska galanterija Dragomer, Gostilna Kopač Brezovica, Leskovec Vrhnika, Papirna galanterija Dragomer,
min) 776, 2. Krajnc (Gornji grad) 749, 3. Letnar (Kamnik) 756; člani compound: 1. Sitar (Šenčur) 859, 2. Bizjak (Nova Gorica) 850, 3. Čuš (Skofja Loka) 842; članice - prosto: 1. Podržaj (Šenčur) 756, 2. To-mazin (Jesenice) 750, 3. Fale (Nova Gorica) 691; članice compound: 1. Rosa (Ankaran) 773; mladinci prosto: 1. Koprivnikar (Maribor) 785, 2. Požar (Postojna) 552; mladinci compound: 1. Černigoj (Pogojna) 792, 2. Reubila (Postojna) 779, 3. Podgoršek (Domžale) 732; pionirji prosto: 1. Justin (Skofja Loka) 762, 2. Iskra (Šenčur) 632, 3. Ribnikar (Šenčur) 624; pionirji
Sitotisk Anton Koštomaj in Mizarstvo Fišter Dragomer.
Velik uspeh so dosegli domači lokostrelci ekipe Global, ki so v ekipni razvrstitvi dosegli drugo mesto.
Drugi izidi: člani prosto: 1. Podržaj (Šenčur) 847, 2. An-drejka (Kamnik) 807, 3. Jakopič (Koroška Bela) 807; člani instinktivno: 1. Mužnik (Tol-
- instinktivno: 1. Krumpester (Kamnik) 705, 2, Uršič (Kamnik) 677, 3. Gruškonjak (Jesenice) 656; pionirji - compound: 1. Kočevar (Celje) 832, 2. Škofic ml. (Domžale) 808; veterani - prosto; 1. Čuš (Skofja Loka) 755; veterani
- compound: 1. Bavčar (Nova Gorica) 789, 2. Zupane (Celje) 779.
S. S.
kako popestriti     Balinarski turnir
počitnic!?
Jadranje na deski -wildsurfing
Letošnja šola v naravi je pokazala, da s primerno opremo jadranje na deski sploh ni zahtevno. Učenci 4. razredov, ki so bili deležni učenja jadranja na deski, so dosegli visok nivo znanja. Zato zanje in za druge, ki si želijo znanje izboljšati oz. ga pridobiti in ta Šport spoznati bolj podrobno, organiziramo tečaj jadranja na deski. Pri učenju si bomo pomagali s teoretično razlago, video posnetki, vajami na suhem in seveda na vodi.
Tečaj bo potekal 5 dni od 9.00 do 14.00 ure.
Prvi dan: Dobimo se pred telovadnico TVD Partizan. Po kratki teoretični razlagi sledi ogled video posnetkov največjih mojstrov tega športa, nato vaje na suhem.
Drugi, tretji in četrti dan: Cerkniško jezero - prevoz bo organiziran s kombijem.
Peti dan: Preizkus znanja v obliki tekme in izlet na Slivnico.
Če bo dovolj prijav (5-8) za tečaj jadranja na deski v Borovnici ali Dragomeru, bo prevoz organiziran izpred OŠ Borovnica, Log-Dragomer.
Termini tečaja:
29. 7.- 2. 8. 91 5. 8.- 9. 8. 91
12. 8.-16. 8. 91
19. 8.-23. 8. 91
Cena tečaja 750 din. V ceno je vštet 20-urni tečaj in prevoz na Cerkniško jezero.
Prijave in informacije 751-484 od 8.-9. in od 18.-22. ure.
Balinarska sekcija športnega društva POVZ iz Stare Vrhnike je v nedeljo, 26. maja, organizirala balinarski turnir. V goste so povabili ekipe Sinje Gorice, IUV in Vrhnike. Zmagala je ekipa Vrhnike, ki je v odločilnem srečanju premagala ekipo IUV.
Rezultati: Sinja Gorica : IUV 6:7, Stara Vrhnika : Vrhnika 1:13, Sinja Gorica : IUV 6:7, Stara Vrhnika : IUV 9:11, IUV : Vrhnika 11:13, Stara Vrhnika : Sinja Gorica 12:8
Vrstni red: 1. Vrhnika, 2. IUV, 3. Stara Vrhnika, 4. Sinja Gorica
Pokal v košarki
Športno društvo POVŽ je organiziralo letošnji pokal KS v košarki. Od poprej prijavljenih ekip Borovnice, Drenovega griča, Vrhnike in Stare Vrhnike sta se turnirja udeležili le ekipi Vrhnike in Stare Vrhnike. Zmagala je ekipa Vrhnike z rezultatom 47:39. Ekipi sta nastopili v tehle zasedbah:
Vrhnika: Malacko, Justin, Zupan, Bule in Lampe.
Stara Vrhnika: Mesec B., Rode, Gabrovšek, Petkovšek, Petrič in Miklavžin.
S. S.
NAŠ ČASOPIS
Naš časopis je vrhniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Frančiška Celarc, Leon Gostiša, Brane Mihevc, Marjan Pečan, Simon Seljak, Marija Tomšič, Bojan Zadravec, Jože Zorman in Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika). Uredništvo: Naš časopis, Cankarjev trg 8, Vrhnika. Žiro račun: 50100-678-54000. Telefon: 751325. Tiska Tiskarna Ljudske pravice. Po mnenju pristojnih teles je časopis oproščen prometnega davka in je brezplačen.