POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Uto XV. Štev. 52 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25—67 ia 28-67 TELEFON OGLASNEGA ODDELKA 25—67 Poslovalnica Ljubljana. Frančiškan. 6. tel. 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 4. marca 1941 NAROČNINA NA MESEC Preieman v upravi ali do ooštl 14 din Dostavliea na dom 16 din. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN; 11.405 Cena din 1*— Nemški korak v Ankari Posebno letalo s kurirjem in pismom Hitlerja Ismet Ineniju — Pošiljanje turških čet na bolgarsko mejo — Nove nemške divizije v Bolgariji — Skupni cilji Velike Britanije in Turčije — Pooblastila poslaniku Rendeliu Turčija bliže vojni .ANKARA, 4. marca. United Press. Ankarski radio je včeraj-posvaril turški narod. Napovedovalec je dejal, da je Turčija sedaj mnogo bliže vojni, kajti nemške mehanizirane čete So prispele na jursko me;0 man] kakor 160 km daleč od Dardanel. Nemške čete so dospele do °koiice Švilengrada. Poluradni krogi zasujejo, da je sedaj dva tedna stari pakt 'ned Bolgarijo in Turčijo razveljavljen, Ntl Bolgarija je sedaj samo še nemška Pokrajina in Turčija si bo kmalu prisvo-]‘la vso svobodo akcije. Ključ do položaja v njenih rokah LONDON,'4. marca. Reuter. Vojaški strokovnjak »Yorkshire Post« piše k po-‘°žaju na Balkanu incd drugim: »Pene-tiacijei Nemcev v Bolgarijo je dejstvo, ki Sa ni mogoče zanikati. Tolerirati to dejstvo bi pomenilo s strani Anglije neko-f®ktno gesto do Grčije in Turčije. Ankarska vlada bi lahko smatrala okupacijo Bolgarije za ukinitev raznih konvencij. Zato se postavlja vprašanje, kako Pomagati Grčiji, če se bo morala boriti na dva kraja. Turčija ima v rokah ključ položaja. Nemci so prepričani, da bo 0stala Turčija ob strani, če bodo svoj Prehod do grške meje usmerili le na zahodni del Bolgarijo in se izognili vsake-Pritiska na Turčije. Turčija naj bi pri-®a na vrsto šele po zlomu Grčije. An-Sleško javnost zaradi tega najbolj inte-resjra vprašanje, kako bi bilo lahko mo-8®če pomagati Grčiji, če sc omenjena Predpostavka uresniči. Churchill je že izjavil, da bomo nudili Grčiji vso potreb- 1,0 Pomoč. Ker smo trenutno v vzhod-jlem Sredozemlju v zelo povoljnem Straškem položaju, bo ta pomoč lahko prejmi izdatna. Važno je pa tudi vprašanje, «ko bosta reagirali Turčija in Anglija v Pr'meru, da postane Bolgarija res operativna baza nemške vojske. V tem pri-^ru bi bila namreč kršena 2. točka bol-Sirsko.turškega pakta.« Skupni cilji Turčije in Anglije .. CARIGRAD, 4. marca. Reuter. Turški ‘sk se še vedno bavi z bivanjem Edena J1 generala Dilla v Ankari. List »Jeni Sa-ah« pravi, da »Turčija in Velika Brita-nimata nikakih teritorialnih zahtev, trgovinske in gospodarske težnje držav niso na škodo drugih naro-Jj°v-Turčija in Velika Britanija imata le a cilj, respektiranje doseženih narodnih ravic> Smo srečni, da je Turčija za-Svoje stališče na strani velikih de-okratičnih sl| v boju za vzvišeni ideal, k 'st Džumheriet« pa dostavlja, da »se ,j Grčija vezala z idejo, ki je sestavni naŠe najglobokejše vere. Ta ideja Ustavlja najboljše opravičilo za boj, ki bf na® zaveznik. Anglija. Tudi če * určija in Velika Britanija ne imeli j„e*e, napisane črno na belem na papir-^i morale danes sodelovati skupaj za av’*tio stvar.« TRANSJORDANI.IA OB TURČIJI CARIGRAD. 4. marca. Reuter. Emir ^ “Ulah. transjordatiski kralj, je izjavil, liti Transjordanija takoj stopila na tur-s*rani v vojno, če bi kdor koli napa-™ Turčijo CARIGRAD, 4. marca. Reuter. POSEBNO NEMŠKO LETALO ZNAMKE »COURIER« JE PRISPELO S POSEBNIM KURIRJEM, KI NOSI PISMO ADOLFA HITLERJA TURŠKEMU PREDSEDNIKU INENIJU, V CARIGRAD. NEMŠKO POSLANIŠTVO JE ZAPROSILO TURŠKO VLADO ZA DOVOLJENJE DIREKTNEGA POLETA V ANKARO, KJER TO LETALO DANES PRIČAKUJEJO. ANKARA, 4. marca. Reuter. O vsebini Hitlerjevega pisma Ineniju ni ničesar znanega, misli pa se, da je nemški vodja poslal turškemu predsedniku zagotovila, da se nima Turčija ničesar bati zaradi nemške zasedbe Bolgarije. Drugi pa spet menijo, da So v pismu grožnje. *- SOFIJA, 4. marca. Reuter. Za danes se pričakuje formalna prekinitev diplo. matskih odnošajev med Anglijo in Bolgarsko. CARIGRAD, 4. marca. Unp. Nove turške čete So bile poslane iz Carigrada na bolgarsko mejo. Krasnodar gBT3tišlavd srno r^-tlCernovice A kSK<4 \-Jas PEŠTA^ lRUMUN jska ir ,. Zagreb (SevasJopol) (/g'- v- ^jLB£KUREST©. O BEOGRAD Žadar r> Pljt ^BUGARSK r ' / ( 0 ^ A sofija g* onsfanca Batu m C R NOrMORE vama Carigrad ^ska A V ^ - wr x7fm <3 TIRANA Tar.info EGEJSKO : Palermo^ — ’-y SICILTUAltal.) ‘Da&tež RIM: Prihod nemških čet v Bolgarijo zapira za vsefejj vrata Balkana vsaki tuji sili, ki bi hotela tu z invazijo RIM, 4. marca. Stefani. Italijanski tisk poroča o premikanju nemških čet v Bolgariji ter poudarja topel sprejem, ki so ga bili Nemci deležni od prebivalstva, »Popolo di Roma« naglaša diplomatski in strateški pomen vkorakanja nemških čet v Bolgarijo ter pravi, da Anglija prav dobro ve, da postaja Evropa, ki se je zna- šla pod kontrolo armij sil osi, stvarno nedostopna za druge sile. Prihod nemških čet v Bolgarijo in njihova razporeditev zapira za vselej vrata Balkana vsaki tuji sili, ki bi hotela tu začeti z invazijo. Grški narod, varovanec Velike Britanije, je postal posušena roka Londona. Bodočnost bo dokazala, da je tako.« MADRID: napoveduje še velike akcije na Balkanu MADRID, 4. marca. Stefani. Španski tisk piše o vkorakanju nemških čet v Bolgarijo in pravi, da se bodo še druge države priključile trojnemu paktu. »Pue-blo« komentira pod naslovom »Nemška vojska v Bolgariji« dogodek in pravi, da je to diplomatska sistemizacija Balkana, ki bo dovolila še velike vojne operacije. List omenja besede Hitlerja, da se bo Nemčija znašla povsod tam, kjer bo skušala nastopiti Velika Britanija in zaključuje, da je položaj Grkov v sedanjem trenutku zelo težak. MADRID, 4. marca. AP. List »Madrid« piše, da je zelo mogoče, da bo Jugoslaviji pripadla naloga posredovati za mir med Grčijo in Italijo. ODSTOP MOMC1LOVA SPREJET LONDON, 4. marca. Reuter. Bolgarska vlada je sprejela odstop bolgarskega poslanika v Londonu, Momčilova. Moničilov je glede tega prejel danes brzojavno obvestilo. Kot je že znano, je Moničilov sporočil svoj odstop že v soboto takoj pote m,ko je izvedel, da jc Bolgarijo podpisala trojni pakt. CARIGRAD, 4. marca.. Reuter. Carigrajski list »Tan« piše: da bo angleško-turški pakt stopil v veljavo, če bi nemške čete skušale prekoračiti grško mejo ter iti na Solun. SOFIJA, 4. marca. Reuter. V mestu kroži vse polno govoric. Fifa izmed podobnih, ki imajo namen vplivati na turške živce, je vest o 20 nemških divizijah, ki naj bi že bile v Bolgariji, od teh 15 na turški meji. LONDON. 4. marca. Reuter. Angleški poslanik v Sofiji Rendeil je dobil vSa pooblastila, da prekine zveze med Anglijo in Bolgarijo, kadar bo sam smatral za potrebno, brez predhodnega posvetovanja z Londonom. \VASHINGTON. 4. marca. Reuter. Roosevelt je podpisal zamrznitev vseh bolgarskih kreditov v USA. Sovjetska izjava Bolgariji MOSKVA, 4. marca. Tass. Sinoči je bila objavljena sledeča izjava: Zastopnik bolgarskega zunanjega ministrstva je sporočil l. marca poslaniku SSSR v Sofiji, da jc bolgarska vlada privolila v prihod nemške vojske v Bolgarijo, z namenom, da se ohrani mir na Balkanu. Enako obvestilo je dal bolgarski poslanik v Moskvi namestniku komisarja za zunanje zadeve. Sovjetska vlada je na to sporočila preko bolgarskega poslaništva bolgarski vladi sledeče: V odgovor na sporočilo z dne 1. marca, da je bolgarska vlada privolila v prihod nemških čet v Bolgarijo z namenom, da se ohrani mir na Balkanu, smatra sovjetska vlada po* trebno ugotoviti sledeče: l. Sovjetska vlada se ne more strinjati z bolgarsko vlado o pravilnosti politike bolgarske vlade v tem vprašanju. Meni tudi, da položaj, ki je s tem nastal, ne vodi k ohranitvi tniru na Balkanu, temveč k razširitvi vojne na Bolgarijo. 2. Sovjetska vlada, zvesta politiki miru, ne bo mogla nuditi bolgarski vladi nobene podpore v tem vprašanju. Sovjetska vlada je pri-(Nadaljevanje na 2. strani) Otok Martinique strada, ima pa zlati zaklad Ameriška vest o transportu francoskega zaklada v vrednosti 945,232.344 dolarjev, ki „bi lahko služil za novo oborožitev Francije" FORT DE FRANCE, (Martinique. -United Press) Francoski otok Martinique v Mehikanskem zalivu trpi veliko pomanjkanje hrane, ima pa bogat zaklad zlata francoske Narodne banke. Dne 12. junija 1940. ko je še divjala bitka ob Sommei, so namreč zlato Narodne banke naložili v Bresti; na eno najhitrejših francoskih križark »Emile Bertin«. Ladja je z zakladom odplula v Kanado. Dne 18. junija sc je rušilce ustavil v Halifaxu. Ko so vprav hoteli zlato izkrcati, je kapitan prejel brezžično vest o premirju. Maršal Petain je ukrzal, naj križarka takoj odpluje v Mar- tinique in tam izkrca zlato. Kanadska patrulja, ki je dos*pela na krov, da bi zlato prevzela, je javila, da že stoji dobro zastražen vlak, pripravljen, da sprejme zaklad. Kapitan se je pa izročitvi denarja uprl, posrečilo se mu je pobegniti angleškim vojnim ladjam in je 22. junija dosegel Fort de France na Martiniqueu, štiri dni pred podpisom premirja. Zlati zaklad, shranjen v 14.000 vrečicah v palicah in 60 kg zlatih kovancev v vrednosti 945,232.344 dolarjev so shranili v trdnjavo Fort de Saix. Francozi na Martiniqueu so mnenja, da Nemčija tega denarja ne I more terjati. Francija je v stanu, da s tem denarjem, če bi bilo treba, znova lahko j začne vojno. Zedinjene države so pa v jskrbeh, da bi se s tem denarjem nabavljalo orožje v Južni Ameriki. Zato so dosegle, da smejo od časa do časa kontrolirati stanje zaklada, njih vojne patrulje pa križarijo po morju, da bi se nepoklicani ne približal in skušal ugrabili zaklad.« BUKAREŠTA, 4. marca. Havas. Državni upravitelj Antonescu je sprejel danes šefa bivše narodnosoclalistične stranke ter se z njim dalj časa razgovarjal. »Grčita Salto sam zrna« ali pa umre“ Nepotrjena vesi o nemške imimaiivm noti Grčiji — Nemško mnenje o nalogi Edena v Atenah V Grčiji zanikajo posredovanja za mir ATENE, 4, marca. Unp. Eden in Dill -ta dosegla sporazum v večini vprašanj, ki zanimajo Grke in Angleže. Grški listi pišejo, da Grčija lahko samo zmaga ali pa umre, nihče pa je ne more prisiliti k miru. V Atenah zanikujejo vesti, da bi od koder koli prišel pritisk na Grčijo zaradi mirovnih pogajanj z • Italijo. Mislijo pa, da bo tak pritisk prišel takoj po odhodu Edena. ATENE, 4. marca. UNP. Diplomatski jJopisnik lista »Sunday Dispatch« piše, da bo morda že v kratkem izročena grški vladi ultimativna nota z naslednjimi pogoji: 1. Grčija mora odpovedali zvezo z Veliko Britanijo in hkrati izposlovati, da sc britanske čete odstranijo z grškega ozemlja. 2. Grčija naj prizna Nemčiji pravico do uporabe raznih grških oporišč, ki jih Nemčija potrebuje za svoje nadaljnje operacije proti Veliki Britaniji. 2. Grčija naj pristopi k berlinskemu paktu treh velesil. 4. Solun se mora proglasiti za svobodno luko. Kot protiuslugo za sprejem teh zahtev bi Nemčija / Grčijo sklenila prijateljski pakt. Dopisnik je mnenja, da bo s-Grčija nemške zahteve odklonila, ker noče popuščati tudi v primeru še ostrejših nemških groženj.« | BERLIN, 4. marca. DNB. Nemški politični krogi so mnenja, da se je Eden ob slovesu iz Ankare nameraval vračati v Kahiro. Ob nemškem diplomatskem uspehu v Bolgariji da je pa izpremenii svoj načrt in nemudoma odpotoval še v Atene, kjer se je takoj sestal s kraljem in člani vlade. Njegova naloga da je, »pridobiti za vsako ceno Grke za dokončno in trajno sodelovanje Grkov z Veliko Britanijo. V tem primeru pa bo čakala Grčijo podobna usoda, kakor druge države na evropski celini, ki so menile, da bodo lahko služile angleškim interesom.« Poročila z bojišč v Evropi n Afriki Obojestranski spopad« zračnih siš — Koncentracije angleških čet na mej* Sirije BERLIN, 4. marca. DNB. Nemški poizvedovalni oddelki so naleteli v primorskem predelu Libije na sovražne oddelke. Ob tej priliki so bili ponovno privedeni ujetniki in je bil zaplenjen en britanski tank. BERLIN, 4. marca. DNB. Nemška vojaška letala^ so napadla razen vojaških postojank v VValesu tudi vzhodno angleško obalo. Podrobnosti o uspehu napada še niso znane. LONDON, 4, marca. Reuter. Uradno poročajo, da so angleška letala bombardirala pristanišče v Brestu, kjer so sovražne podmornice. Ob tej priliki je bila zadeta tudi neka nemška podmornica. LONDON, 4. marca. Reuter. Angleška letala so napadla Porenje. Nad Anglijo je bilo nocoj le malo poletov. ITALIJANSKO POROČILO IZ ALBANIJE RIM, 4. marca. Stefani. Italijansko vrhovno poveljstvo poroča: Na grškem bojišču so naša letala napadla sovražnikova oporišča, obrambne naprave in zbirališča čet. Letala nemškega letalskega zbora so sestrelila eno letalo vrste »Hurri-can«, in sicer pri spopadu nad Malto. RIAL 4. marca. Stefani. Vojaški dopisnik »Messaggera« z albanskega bojišča poroča o podvigu nekega alpinca, ki »se je oddaljil od svojih oddelkov ter se sreča! s tremi grškimi vojaki. Moral je iti. z njimi, skušal je pa ves čas pobegniti. Dejal je Grkom, da"mu je slabo in ko sta se dva Grka sklonila nad njim, da pogledata, kaj mu je( je alpinec naglo skočil kvišku, ju podrl na tla, zgrabil puško in ubil tretjega Grka. Druga dva je preganjal, enega izmed njih je ranjenega privedel v italijansko taborišče, da bi tako opravičil svojo odsotnost.« ATENE, 4. marca. At. Ag. Uradno poročilo št. 128: V teku včerajšnjega dneva so bili aktivni samo manjši pehotni od. delki. Ponekod je bilo topovsko streljanje, sestreljena sta dva sovražna aviona, grška letala pa so se vsa vrnila. Sovražna letala so znova bombardirala Larisso, Preveso, Liksuri v Kefalor.iji in okolico Leukasa. Pet letal, ki so bombardirala Larisso, je bilo sestreljenih. ATENE, 4. marca. Reuter. Pet italijanskih bombnikov, kj so bombardiral' Larisso, je bilo sestreljenih. ATENE, 4. marca. Unp. Uradni pooblaščenec je izjavil, da je po poročilu grškega vrhovnega poveljstva bil uničen v Albaniji en italijanski polk. Ostalo je vsega 50 vojakov živih. | ATENE, 4. marca. Reuter. Atenski radio .je snoči poročal, da so grške čete odbile ‘dva velika napada nasprotnika in sicer j prvega v soboto, drugega pa včeraj. I' BEYRUT, 4. marca. DNB. Glasovi o koncentraciji agleških čet na meji med Sirijo in Palestino so izzvali vznemirjenje med prebivalstvom. Zveza bivših borcev Sirije je pozvala svoje člane, naj ohranijo hladnokrvnost v sedanjem kritičnem položaju. V političnih krogih Sirije so mnenja, da b‘: bilo treba izdati izredne ukrepe glede na zunanji položaj v okolici.. Mnenja so, da je angleški zunanji minister Eden skušal v Ankari prepričati turške odločujoče kroge, naj sodelujejo v angleški akciji proti Siriji. Ta predlog pa da ni naletel na priznanje turških či-niteljev, V sirijskih krogih tudi naglašajo, da skuša Anglija pridobiti tamkajšnja temena za svojo akcijo. BERLIN, 4. marca. Stefani. V zvezi s včerajšnjimi razgovori med zunanjem tni-nitsroma von Ribbentropa in grofom Cia-j nom potrujejo berlinski politični krogi, da sta se pogovarjala le o praktičnih vprašanjih v okviru politične zveze med i obema državama. Silen porast ameriške oboroževalne industrije Mimo 15 milijard dosedanjih kreditov, nova milijardna naročila vojnega materiala — Nova lovska Setala, ročne bombe in torpedni čolni — Ameriški konvoji za transporte v Anglijo NEW YORK, 4. marca. ICP. »New York Times« javljajo, da so »skupna naročila vojnega materiala v Zedinjenih državah dosegla vsoto 15 milijard dolarjev, kar je šestkrat več nego je znašala vsa vrednost proizvodnje ameriške avto-mobifske industrije I. 1939. V teni so všteta skupna naročila Anglije in USA tovarnam, izven teli je še nekaj naročil za f> milijonov dolarjev. V kratkem bodo sledila nova naročila vojnega materiala v znesku še nekaj milijard dolarjev.« Predsednik združenja inženirjev ameriške avtomobilske industrije je pa izjavil da »bodo ameriški profesionalni delavc« skoro dosegli najveeje rekorde v proizvajanju vojnega materiala, kar jih je bilo doslej na svetu. Nova lovska letala so najboljša, imajo prvovrstne motorje. Do !. 1942 bo zgrajenih 37.000 teh letal, 16.000 jih dobi Velika Britanija, ostale (Nadaljevanje s 1. strani) siljena to ugotoviti zaradi tega, ker so bile v Bolgariji, zlasti v tisku razširjene vesti, ki so popolnoma napačno tolmačile politiko sovjetske vlade. LONDON, 4. marca. Reuter. Venvon Bartlett piše v »News Glirouicle«, da je lahko smatrati sovjetsko stališče kot opozorilo Nemčiji, pametneje pa ga je smatrati kot dokaz nesposobnosti Sovjetske zveze, da se zavzame za Bolgarijo, ki je po jeziku in simpatijah od vseh slovanskih držav najbližja Rusiji. Sovjetsko izjavo je treba Smatrati samo kot opravičilo napram Bolsrarom, da Sovjetska zveza ni ničesar storila. kalibra 53 cm in štiri topove za globinske bombe. Uporabni bodo ti torpedni čolni posebno za boje v Kanalu.« NE\V YORK, 4. marca. ICP. V »Ne\v York Timesih« piše Arthur Krock, da »ameriška vlada resno računa z vstopom v vojno. Odgovorni krogi so tudi prepričani, da bodo USA v primeru potrebe stavile na razpolago svoje konvoje pri samo da še mnogo laže in hitreje mane- pošiljanju vojnega materiala v Veliko Bri- vrira. Dolg je 27 in. nosi štiri torpeda | tanijo.« ameriška vojska. V tovarnah izdelujejo tudi nov tip ročnih bomb, ki so mnogo lažje od onih, kakršne so uporabljali v svetovni vojni in jih je lahko vreči daleč. Ameriška adrniraliteta tudi poizkuša nov tip torpednega čolna, ki leti po vodi kakor hidroplan in se lahko naglo obrne na zelo majhnem prostoru. Podoben je znanemu »Moskito« motornemu čolnu Zavlačevanje v ameriškem kongresu WASHINGTON, 4. marca. DNB. Včeraj je v ameriškem senatu bil poražen poizkus vladine večine, da skrajša debato v senatu o pomoči Angliji. Senator George je predložil, da sme posamezni senator govoriti samo eno uro; ta predlog pa je propadel. Senator Bridges je v švojem govoru poudaril, da pomeni zmaga Anglije in njenih zaveznikov integriteto USA. TAJSKO — INDOKINA TOKIO, 4. marca. DNB. Po pričakovanju agencije Domej bo konferenca o miru v Tokiu kmalu zaključena. V sredo bodo zadnja pogajanja, nato bo pa tudi zadnji sestanek delegacij. Do tedaj bo pogodba že izdelana ter pripravljena za podpis. V krogih soudeležencev na konferenci se Izražajo optimistično. Na francoski strani želijo žc kompromis, da bi stva med Tajskim in Francosko Indokino ter zaradi okrepitve sodelovanja z Japonsko. Ker je načelni sporazum že dosežen, je treba doseči samo še, da zahtevi Tajskega ne bi imeli značaja aneksije. Verjetno bodo to dosegli z ustanovitvijo demilitariziranih področij. GIBRALTAR — OTOK MADRID, 4. marca. Stefani. Po vesteh iz "Gibraltarja angleške vojaške oblasti pohitevajo z utrjevanjem trdnjave in vojne luke. Gibraltar je te dni že postal otok, kanal, globok šest in pol metrov, ki loči angleško posest od Španije, je dokončan. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Toplota se ne bo mnogo spremenila. Včeraj }e bila maksimalna toplota -|-16.4, danes minimalna -f-4.2, opoldne pa -|-W). Borza. Curih, 4. marca. Devize: Beograd 10, Pariz 7.40, London 16.6250: Newyork 4.31, Milan 21.6750, Berlin 172.50, Sofija 425, Btrdinrpešta 85, Bu-;c vzpostavili odnošaji dobrega prijatelj- karešta 3.3750 Hrvatska aa^csia KMEČHS rOSBS« Zaščita kmečke posesti pred izvršbo, ki jo je že prve dni po vzpostavitvi banovin? Hrvatske skušalo realizirati hrvaisko P°‘ litičrto in kmečko vodstvo, je doživela n c* kaj izprememb. Uredba je zanimiva tuM za nas in to ne samo zaradi tega, ker i° značilna za socialno pojmovanje sedanje' ga hrvatskega vodstva, temveč tudi l>ot zanimiv poizkus, preprečiti proletarizaci)0 kmečkih plasti, zajeziti takozvani beg z dežele ter prikleniti kmeta na grudo, tako. da mu zajamči vsaj prav skromen košček lastne zemlje. Ima pa seveda tudi sv°l dalekosežen političen smoter, ki so ga njeni tvorci zavestno zasledovali: z ohranitvijo številčile prevlade kmečkih posestev ohraniti tudi trdno politično večino v narodu. Trdna kmečka večina naj bi bila hrbtenica politične moči. Delni poudarek pa je bil tudi na tiskalni enakopravnosti ' srbskim kmetom, ki je zaščiten pred popolnim odvzemom grude s posebnim »z3" konom o okučju«, že iz prvih časov lastne države. Hrvatska uredba o zaščiti kmečke p°* sesti je imela že od svojega rojstva hude kritike na levi in desni. Kritizirali pa so jo tudi mnogi v vrstah hrvatskega kmečkega gibanja samega. O bistvenih lastnostm uredbe ter o argumentih njenih kritikov smo že tudi mi svoječasno večkrat govorili. Tako so lansko leto na sestanku lir* vatskih kmečkih zadružnikov v posebni resoluciji zahtevali, da se izvzamejo varstva uredbe vsi dolžniki kreditnih za-drug. Uredba je po mnenju mnogih uničila kmečki kredit. Obveljalo pa je že takrat mnenje, da kmečkega kredita ni uničila uredba, temveč razni ukrepi o razdolžitvi kmetov, ki so nastali po 1. 1931; ponianj' kljivost uredbe da jc le v tem, ker ni bila vzporedno izvedena tudi organizacija kmečkega kredita. Izprememba uredbe o zaščiti kmečke posesti pred izvršbo ni v ničemer bistveno drugačna od prvotne. V principu hoče doseči prav isti smoter, samo da je neko* liko izpopolnjena po spoznanjih, ki jih je rodila dosedanja praksa. Tudi sedai ie zaščitena posest pol ha na družinskega Člana. Toda dočim je bila prej zaščitena samo obdelovalna zemlja, bi naj z nov° uredbo bila realizirana pravičnejša rcSI' tev: kdor nima dovolj obdelovalne zcin-Ije, naj se mu zaščiti tudi gozd. In sicer po ključu: 2 ha gozda za 1 ha obdelovalne zemlje. Eksekucija je bila dovoljena že prej za terjatve, nastale kot povračilo škode zaradi kaznivih dejanj (če je na pr. kdo izgubil življenje ali bil telesno poškodovan) Izprememba pa dovoljuje eksekucije tud1 na račun različnih vzdrževanj po zakonu, pogodbi ali oporoki (starši otroke, otroci starše, prevžitki itd.). Prav tako P3 tudi za terjatve, ki bi nastale na pr. zaradi posojil, ki bi jih zaščiteni posestnik prejel za nabavo zemljišča, pa tudi tej' jatve iz zakonitega ali nujnega nasledstva. Niso izvzete pred eksekucijo tudi hipotekarne terjatve, ki so bile prevzete z zemljiščem od dolžnika, ki ni bil kmet. Nikakor pa ne sme biti prodana hiša * stavbiščem in dvoriščem v obsegu -arov. Prav tako pa je ta minimalna P°' sest izvzeta tudi od prisilne uprave. . Ob rojstvu prvotne uredbe o zasd | minimalne kmečke posesti so njeni tvor poudarjali, da je to le začasen zaščitu ukrep, ki naj bi še prav zaradi iz jeni n težavnega položaja, ki so ga povzroc' sedanje razmere, preprečil vsaj pospešeno proletarizacijo kmeta, ki bi bila s|C neizbežna. Ta »zaviralni poizkus« seveda nikakor ne more rešiti problema celoti. Tudi tako izpopolnjena uredba, K smo si jo prej ogledali, bi v slučaju P polnega uspeha res le »zaščitila kine'• streho nad glavo in najnujnejši kos _ žemlje«, kot so poudarjali na nekak’ odločilnih mestih. Standard življenja ^ tej grudi in pod to streho pa je že f> . sebno vprašanje, če ne bo rešeno ^ vprašanje izboljšanja življenjskega s darda malega kmeta, poskrbljeno za . predek gospodarstva, za zaslužek izven te grude itd. tudi uredba sa,11'1(je-bi mogla preprečiti bega z rodne p!1 .j In prav zaradi te svoje tesne Poveza,g|":•■ -V•"•••■•. 'OrJ , -—V V Karolini (j) x tt&,rWake(A) Mariani(J) VLV •) ... ^Jlaršafeki ot.(J) -Jaluit /TGilberttB) ^idway(A) :?l?ebridi(8f') (l'zrTl6rt Luisiadijs; m — Perth Mclbour Tasmanija (E . V ameriškem senatu so se dolga leta opo-**cijonalci vztrajno branili, glasovati za kredit ? katerim naj bi se otok Guam blizu Japonske ‘Spremenil v močno pomorsko trdnjavo Ze-jenih držav. Zagovarjali so svoje stališče s ,em, da se je treba izogniti vsemu, kar hi ^tegniio dražiti Japonce in napeti žc itak ne-aren položaj v Pacifiku. Otok Guam je v ameriški posesti že 42 *et. Vojaški pomen otoka je izreden, doslej je P® bil zapostavljen. Če bi bil že popolnoma u^jcn, bi Zedinjene države skupaj s Havaj-slilnii otoki, Panamo, Aljasko in Guamom fazpolagale z močnim obrambnim trikotom. Pomaknjenim daleč na zahod Tihega oceana, kl bi ga bilo težko ogražati. Prej so se bali ®}roškov zdaj hite v vsej naglici utrjevati kajti izkazalo se je, da je temu opori-,Scti odmerjena ena glavnih nalog ameriške Pomorske 'strategije v eventualnih nalogah Proti Japonski. Leta in leta se je ameriška ad-miraliteta zaman trudila, da bi prepričala kongres o nujnosti utrditve Guama, zdaj je daljno '"'dna politika Roosevelta vendarle dosegla, cla se stara zelja pomorskih strategov USA Mresinči. . Otok Guam je odkril 1521 morjeplovec Ma-Sellan. Do 1898 je bil v španski posesti, ima nekaj nad 21.000 prebivalcev. Od 1899 upravno otok ameriški guvernerji, ki so vselej Pfcdstavniki niornarice. Z izjemo San Louis “ Apra otok hirna drugih, porabnejših zali-V°v. Tudi vrednost Apra je zaradi koralnih Ceri manjša. Lahko se pa ta luka zgradi tako, a bo v njej imela zatočišče močna vojna Mornarica. Z baterijami težkih topov na vrho-V|‘! otoka, z večjimi letališči in .bazami za Podmornice bi postal Guam trdnjava, ki bi e ji bilo kaj težko približati. V akcijskem Ja‘iiju skoro 3000 km krog in krog otoka bodo ‘aliko edinice z Guama ogražale in presekale ''sako pomorsko zvezo v zahodnem delu Ti-lega oceana. Noben sovražnik ne bo mogel Prodreti iz Azije proti vzhodnemu delu Paeifi-ka> dokler ne bo obvladal trdnjav na Guamu. .Japonska nasprotno, poročajo da gradi trdnjavski pomorski obrambni sistem v trikotu: JaPonko otočje, Hainan v Tonkinskem zalivu, ^rolinsko in Marjansko otočje v Oceaniji, ki T10 ga no svetovni vojni dobili od Nemčije. V eni velikem trikotu leže Filipini in Guam, ja-P°nski odločujoči krogi zato svare USA pred Vsakršno akcijo proti Tokiu, češ, da bodo navedenem sektorju takoj reagirali. ^ Tihem oceanu je pomorski prostor, kjer [lJl)i'airačunati vsak z ogromnimi razdaljami. '*ddalienost od San Francisca do Tokia znaša ^anircč nad 10.000 km Zato je naravno, da j. tako Japonska kakdr USA poskrbele za 'očno mornarico, ki naj bi držala pod kon- ■Kerrnadec(B) (^Chatham(B) trolo ta veleprostor. Razmerje med japonsko in ameriško vojno mornarico je naslednje (v oklepaju so ladje, ki se še gradijo): japonska USA bojne ladje 9 (2) 15 (8) nosilke letal 6 (1) 6 (1) težke križarke 12 18 lahke križarke 25 19 (6) rušilci , 111 215 (33) velike podmornice 36 (10) 31 (16) manjše podmornice 46 65 Japonska je tedaj močan činitelj v Tihem oceanu, vendar pa razpoložljivim silam Velike Britanije in USA ni kos. V glavnem je njena mornarica, kakor ona Italije, defenzivnega značaja. Veiake ✓ UUDS0N Kodiakfft) Charlotte(B)*' „ Vancouver(B)^ <-<& S. New-York Uawaii(A} Clippcrlon(F)G) Ge/atoma^ ura"c>:v S.Ambrosio(Č) S-Fslix(č)'' XFernandez (čTj) Na ek vatoru t----------1 2.000 km „Fajining(B) C\ Bismarck(8)-QO- ( V'.')—-& »v^fSalomonM /^x^i^oniX(^^f3ferquesas(F) >> . Američani so mnenja, da ima na japonsko pomorsko politiko odločujoč vpliv zadržanja Sovjetske Rusije. Zaradi nje mera'držati Japonska doma svoje bojne ladje. Na drugi strani računajo v Tokiu s povezanostjo večjega ‘ dela britanskih in ameriških pomorskih sil v primeru konflikta. Japonski pomorski strokovnjaki so celo mnenja, da bi se mogla Japonska v tem primeru lotiti le nekake gverilske * pomorske taktike in da ne bi smela na odprto morje v spopad z nasprotniki. Vojni mornarici Velike Britanije na Daljnem vzhodu se pripisuje zelo važen pomen. Anglija je z orjaškimi napori utrdila Singapur tako, da je lahko tudi izhodna točka za napade na Japonsko. V Tokiu se zavedajo, da proti obema anglosaškima silama s samim blufom 111 mogoče operirati, dejanski spopad bi pa ne bil šala za oborožene sile otoškega cesarstva. Posebno ne toliko časa, dokler veže Kitajska močne sile japonske vojske nase. Takšen je položaj na Daljnem vzhodu. Pregledni zemljevid kaže, kako so si v največjem oceanu sveta, v Pacifiku razdelile velesile z nekaterimi manjšimi državami svojo kolonialno otoško posest. _____________________ . potopljeno ladjo spraviti k bregu. Ladje plovejo med vojno daleč narazen, zato je sploh nemogoče, da bi bombe zadele dva parnika na majhnem prostoru, .kakor so javila , poročila.« , Glavni cill japonske pomorske strategije je, preprečiti vsak angeški predor iz Singapura v zahodni del Tihega oceana in v Kitajsko morje. Preprečiti hočejo, da bi se ameriški in angleški sistem pomorske strategije zlila v enotno operacijsko bazo na jugovzhodu Azije ter tako presekala japonsko prodiranje proti jugu. Bogate kolonije Holandske Indije lebde Japoncem stalno**pred očmi. Cam Ranh, japon ska baza v Francoski lindokini, leži 1930 km severneje od Batavije, ali 1287 lem daleč od Singapura. Je to japonska odskočna deska za operacije proti jugu. Že Francozi so bili to točko močno utrdili, zdaj hočejo napraviti Japonci iz nje močan branik v pomorski strategiji. Dva pakta, dva obi!ra turske .pePtike Ni dvoma, da je Turčija resna zaveznica Velike Britanije. Hoče pa ostati izven vojne, dokler niso njeni življenjski interesi direktno prizadeti. V paktu, ki ga je sklenila z Anglijo, je vstavila izrecno točko, po kateri se ne sme zveza z Veliko Britanijo izpremeniti v kakršno koli vojno proti sovjetski Rusiji. Kajti, pakt Turčije s sovjeti je še starejšega datuma, kakor oni z Angleži. Tako je Turčija na eni strani v Sredozemlju navezana.na Veliko Britanijo, na drugi strani, v črnomorskem bazenu pa mora paziti, da se ne skali njeno prijateljstvo s sovjetsko Rusijo. Nenapadalni pakt med Nemčijo in sovjetsko Rusijo ter razdelitev njunih interesov v nastopanju ob Črnem morju in v njega zaledju pa spet opozarja Turčijo, da bi razširitev vojne na Balkanu bila prav tako malo v interesu Moskve, kakor balkanskih narodov samih«, piše vnanjepolitični sotrudnik »Pester Lloyda«. »Svet je premajhen, da bi mogli a:i-gleška in nemška zračna oborožena sila živeti skupaj na njem. Tudi bi po uničenju angleške flote bila invazija v USA skoro mogoča«, je po poročilih IBN dejal v njujorškem radiu bivši ameriški poslanik v Parizu, Bullitt. Ccveniry bo vstal nov h razvalin. Mestni svet je odobril načrte za gradnjo novega središča v mestu, ki je 14. novembra lani zelo trpelo po bombardiranju. Zgodovinske stavbe in vrtovi bodo ostali. Zgradili bodo tudi novo opero in pokrito tržnico. Obvezen pouk verouka so po sklepu vichyjske vlade uvedli na vseh francoskih šolah. Prvi japonski poslanik v Avstraliji, Ta-tekava je odpotoval na svoje novo službeno mesto. ČE BI ANGLEŽI INTERVENIRALI K novemu položaju na Balkanu piše »Pester Lloyd« v dopisu iz Berlina, da »v Nemčiji ne gledajo na male narode, ki so nacionalno samozavestni tako, kakor da bi bili le objekt politike velesil. Nasprotno z demokracijami da so v Nemčiji mnenja, da je treba te narode smatrati kot take Jn tako tudi z njimi postopati, čeprav*so majhni.« ¥tro ne! skozi Sy®2 poteka normalno Dopisniku United Preša je član direk-toriia družbe Sueškega prekopa, ki biva v nezasedeni Franciji, med drugim dejal: »V zadnjem času so se posebno v švicarskih listih razširile vesti, da je Sueški prekop po zračnih napadih ^atrpan z dvema parnikoma, ki jih Angleži zaman skušajo dvigniti. Te vesti so povsem brez podlage. Družbi, ki ima stalno kon- trolo nad prekopom, sploh ni znano, da bi bila v kanalu kakšna ladja potopljena ali da bi bila plovba po prekopu kakor koli ustavljena. Zgodilo se je že večkrat, da je kakšna ladja v kanalu nasedla, ni pa bil zaradi tega promet ustavljen. Prekop je dovolj širok, da moreta po njem pluti dve ladji vštric. Z našimi tehničnimi pripomočki je mogoče takoj vsako Prva velika rasstava likovne umetnosti v Ptiru So ?ŠSa 1 tr.voz m Dardanele dunajski »Siidost Eeho« piše: Sovjet- [ R:\-\a je zainteresirana na nemote-tler» Prometu skozi Dardanele. Lela 1935 S ) to 'i i<> 9 milijonov ion nje-J iz'"'o/a. Sko/i Dardanele so izviziii I p svoje luanganske rude, S0*i 1 7.3''» izvoza pšenice. Naslednja se j- sovjetski izvoz preko Darda-'Sxrw! z a celih 80"». .Tako je šlo 'eta j,''"'1 ': i. 1937 4.96, i. I93S 5.84 111 pred- ] 71 mil'iona ton sovjetskega > , 'iiuo. !-?a>:iog /lnanišane-: ■ M ■■ v ;em cla so v Rusiji > 0-' .• ■ > več tega hlu ;a doma. Da-, žit : reva/.:'io sov .'t; velik del svojega li'‘J co Donavi. Tja gre tudi kavk.iška v‘ ia- se po ceveh spravlja iz Bakuja j); atum od tod pa po 'adiali v Varno >. 'Oristanco ter dalje po Donavi v Nem- Kakor smo bili na kratko obveščeni, so v teku priprave za prireditev prve umetnostne razstave večjega obsega v Ptuju. Naše starodavno mesto ob Dravi, ki se lahko ponaša s slavnejšo zgodovino kakor marsikatero moderno velemesto, je doživelo doslej sicer že nekaj razstav likovne umetnosti, toda bile so vse le bolj naključnostne in so obsegale kvečjemu dela posameznikov, večinoma tistih, ki jih je pot življenja kakor koli pripeljala v Ptuj. Razstava, ki bo odprta v nedeljo dne 9. t. m. v nadstropju Narodnega doma, pa bo skušala prvič seznaniti Ptuj-čajne in okoličane s slovensko sodobno likovno umetnostjo na širših temeljih. Razstavo aranžirajo ptujski akademiki in so pridobili za sodelovanje poleg ljubljanskega Kluba neodvisnih tudi ljubljanski Klub trojice (A. G. Kos, France Gorše in M:ha Maleš), mariborskega slikarja prof. Karla *ka, murskosoboškega slikarja prof. Karla Jakoba in seveda tudi ptujskega slikarja prof. Miheliča. že ta pregled klubov in posameznikov ddl.T./uje, cla bo ta razstava lahko dostojno reprezentirala sodobno slovensko j slikarstvo in kiparstvo v staroslavnem j Ptuju, ki^ l)o tako dobil prvič priložnost spoznati iz najneposrednejše bližine stremljenja, napore in že dosežene uspehe naših umetnikov. Taka manifestacija je bila prav Ptuju še posebno potrebna irl smo zato trdno prepričani, da bodo Ptujčani v polni meri pokazali, da razumejo svoje narodne dolžnosti do narodne umetnosti, te najvišje in najplemenitejše manifestacije izživljanja naše kolektivne duševnosti. časi, ki jih preživljano, terjajo od nas vseh in od vsakega posameznika, da se še veliko bolj kakor sicer včlenimo v splošno življenje naroda in postanemo na ta ali oni način aktivni sodelavci krepitve :n napredka. Ureditev razstave je prevzel akad. sli-! kar prof. Stane Kregar iz Ljubljane, ki je bil tudi urejevalec vseh dosedanjih razstav Neodvisnih v Ljubljani, Zagrebu, Celju itd. 2e to nam daje garancijo, da bo razstava v resnici kvalitetna. Kolikor smo izvedeli doslej, bo obsegala okoli 60 del. Imena raz,-tavljalcev bomo v celoti objavili še* tekom tedna, fee zdaj pa opozarjamo ves slovenski Ptuj in vso njegovo Velik transport vojnega materiala USA Kakor poroča IBN iz dobro poučenih krogov, je med \vashingtonsko vlado in prizadetimi že podpisan sporazum o ta- ’ kojšnji pošiljatvi velikega transporta .vojnega materiala v Anglijo, kar ga je trenutno na razpolago po arsenalih. orožarnah, skladiščih in ladjedelnicah ameriške oborožene sile. Vojni material, katerega vsebino in količine drže v tajnosti, bo takoj naložen na ladje in prepeljan čez Atlantik. Računajo, da znaša ta pošiljka vrednost 500 milijonov dolarjev. okolico, kakor tudi ljubitelje slovenske likovne umetnosti drugod na to prvo veliko in občepomembno prireditev. -r. k. šestdesetletnica dr. Petra Skoka. Dne 1. marca je slavil šestdesetletnico rojstva zagrebški vseučiliški profesor dr. Peter Skok, hrvatski znanstvenik, znan tudi pri nas in daleč v tujem svetu. Rojen j; bil v Jurkovem selu pri Jastrebarskem, študiral je v Karlovcu in na Dunaju, kjer se je posvetil romanistiki. Napisal je ogromno vrsto krajših in daljših znanstvenih razprav, ocen itd. Hrvatski tisk se spominja njegovega jubileja z obsežnejšimi članki. PLESNI NASTOP MARTE PAULINOVE Drevi bo nastopila v našem mariborskem -arodnern gledališču prvič naša mlada plesna • umetnica Marta Paulinova iz Ljubljane, ki je dosegla s svojimi dosedanjimi nastopi izredno laskava priznanja in vidimo v njej eno onih naših mladih talentiranih umetnic, ki nam obetajo najlepši razvoj, Mariborsko občinstvo je pokazalo zlasti v zadnjih letih, da posveča plesni umetnosti vso svojo pozornost, in vsi dosedanji baletni večeri v našem gledališču so bili izvrstno obiskani. Zato smo trdno prepričani, da bo tako obiskan tudi drevi prvi mariborski nastop Marte Paulinove Nastopila bo s programom, ki obeta ustvariti razgiban večer in nuditi možnost vsestranske presoje njenih vrlin. €i&sst&darstee vesti Povečanje donosa kmečkih gozdnih posestev inventarisacija lesa in ugoiovisev prirastka nujno potrebna Izvleček i/, referata dr. E. Pogač- ! letno do % milijona nr premalo lesa. Pre- ! mogli dobiti tudi s cenitvami samih po nika na gozdarski anketi v Ljubljani. ; majhen prirastek je med drugim posledica ! sestnikov s pomočjo sosedov. Ta način s3 Kneginja Olga in princesa Elizabeta v družbi drugih odličnikov udeie Ce hočemo pravilno urediti naše goz- | premale lesne zaloge v gozdih. Povečanj, dno gospodarstvo, moramo predvsem j te zaloge in dohodka iz gozdov je vsaj ugotoviti, kaj imamo v naših gozdih. Ti 1 deloma dosegljivo. Imamo namreč še ved-podatki so potrebni za določanje smernic j no dokaj gozdov, kjer so se zaradi prc-tako gozdarske politike kakor tudi gospo- j slabih sečenj tekom časa nakopičile velike darske politike Slovenije sploh, služili bi i zaloge lesa in ki slabo priraščajo. S popa tudi pr; ukrepih za zaščito in za pove- j spešenim izkoriščanjem teh gozdov bi čanja donosa opustošenih gozdov, če bi krili ono izgubo v produkciji, ki bi nastala seveda inventarizacijo izvedli tako, da bi z njo dobili pregled o stanju gozdov vsakega gozdnega posestnika posebej. Efektivno pomoč gozdarstvu bi mogli nuditi le tedaj, če bi vsako gozdno posestvo zaradi omejitve sečenj v ostalih gozdih, kjer bi bile te omejitve potrebne. Kje bi sečnje omejili in kje pospeševali, hi pokazala inventarizacija. Pri malem številu večih gozdnih nose- obravnavali individualno. Za to nam pa i stev bi inventarizacija lesa in ugotovitev primanjkuje potrebnega • gozdarskega j prirastka, ne bo delala težav, težje pa bi osebja. ! bilo pri ogromnem številu malih gozdnih Nesporno je, da je zaloga lesa v naših | posestnikov. Merjenje lesa, ki bi dalo naj-gozdih daleč pod normalo in da tudi pri- ■■ bolj natančne podatke, je zaradi malo-rastek lesa daleč zaostaja za možnim pri- j številnega gozdarskega bsebja neizved-rastkom. Računa se, da pri nas priraste j Ijivo. Praktično uporabne podatke bi je v praksi že dobro obnesel. S občin bi na ta način v pomoejotj 11 žili predstave dečjega odbora -.Srhskj' majke“ v beograjskem Narodnem gledali" Ščll. i i' 11 Ob izstopanju iz vlaka je umrl bOlehu Silna Samardžič, ekonom i/. Sremske Irovice. Zadela ga je kap. 11 Peš so hoteli v Albanijo .štirje “tanijo 2 letih prišli | 1/, Zadra. Iz Zadra s;> odrinili s čolnom, Jj pozneje, pa potovali oU naši obali pe*j do podatkov, ki se ne bi mnogo razliko- g Pri Šibeniku so jih opazili orožniki u;r vab od dejanskega stanja. »opozorili italijanski konzulat, da jih Jc Ko bo gozdarska oblast razpolagala ^ pp°slal cl°m°v ,i„|.,vcev , . . , . , , , , n Zasulo je v rovu skupino deiavu*. vsemi potrebnimi podatki, bo lahko ugo- pri rudarskem podjetju v vasi Trboje p« toviti, kje bi bila intervencija najbolj potrebna. Opustošeni gozdovi bi prišli za nekaj let pod strožjo nadzorstvo ter bi jih tako rešili pred uničenjem. V gozdovih s premalo lesno zalogo bi morali zaloge lesa z na potrebno višino. V prestarih gozdovih s preveliko lesno zalogo bi to zalogo ;z-koristili s pospešeno sečnjo ter tako privedli k rentabilnejšemu gospodarstvu Prezreli gozdovi s slabim prirastkom so prav tako znak slabega gospodarstva kakor preveč izsekani gozdovi. Drnišu. Pri tem se je smrtno ponesrečil rudar Ivan Petrovič, dočim so si drugi rešili življenje. 11 Trojčke je rodila žena nezaposlenega delavca v vasi Kozani pri Vlasotincih. je 30 letna Zojka, žena Mirka Kočiča. ODOBREN IZVOZ NADALJNJIH 100 i TOVARNIŠKE CENE BUČNEGA OLJA VAGONOV JABOLK V NEMČIJO j Tvornice bučnega olja smejo prodajati Brizad sporoča izvoznikom, da je odo-j bučno olje: Trgovcem na veliko po din hren izvoz nadaljnjih 100 vagonov ne-pakiranih svežih jabolk v Nemčijo, oziroma v Protektorat po novih cenah, ki so za 1.5 mark višje za pošiljke franko nemško-madžarska meja. Pri pakiranih jabolkih pa izvozniki zaračunajo za zaboj še 0.50 RM. Za prodajo jabolk v Protektorat se morajo izvozniki pogoditi po tečaju 15.80 din za marko. Cenejša pro-1 uaia ni dovoljena. iz gospožaeskotfa tiska 22.61 za kilogram franko železniška postaja kupca, vštevši 6% prometni davek in amortizacijo soda — toda “Brez banovinske in občinske trošarine. Trgovcem na malo morajo tvornice prodajati bučno olje pod istimi pogoji, smejo pa pribiti na spredaj navedeno ceno 5% kot bruto-zaslužek, tako da znaša *prodajna cena din 23.74 za kilogram franko železniška postaja kupca, vštevši davek na poslovni BS lovec st Glasilo naših lovcev, ki ga izdaja Zveza i jih navaja »Mnenje«. Zanimivo je, da ima ■ ' h t li rl**t ■ -r , l*--i7 . d? i Unti / m d I 'J» t 11 /~\ I r r\ \ , 1 n A rv lovskih,društev v dravski banovini, spada po svojem pomenu za narodno gospodarstvo ne dvomno med naše najpomembnejše narodnogospodarske časopise. Kajti lov je danes že po vsem kulturnem svetu spoznan kot važna panoga narodnega gospodarstva in prav takega mnenja je brez dvoma tudi naša državna blagajna, ki ji lov posredno ali naravnost prinaša vsako leto lepe dohodke. Letos je . Lovec« stopil v 28. leto izhajanja, kar je že častitljiva starost za vsak časopis, za naše lovstvo pa dokaz ddbrih temeljev in tradicije. Ima še eno prednost: V poplavi slovenskih časopisov je eden izmed redkih, ki izhajajo kolikor toliko redno ob začetku vsakega meseca. To mu nedvomno omogoča veliko število naročnikov, kajti vsak član naših lovskih društev je obvezno tudi naročnik Lovca«. V marčni številki prinaša ?. Lovec« mnenje Osrednje zveze lovskih združenj kralj. Jugoslavije o predlogu Kmetijske zbornice dravske banovine glede izpremembe lovskega zakona. Predlog je bil očividno sestavljen od neprav-nikov, zato tudi takšne gorostasnosti, kakor Zveza v Novem Sadu dejanske dokaze, da so voditelji vse gonje »proti zajcu« poznani lovski tatovi. gradnike bo zanimala ugotovitev, da »zajec gradnike bo zanmaia ugotovitev, da »zajec pozimi gloda samo ona trtna očesa, ki se spomladi morajo tako ali tako odrezati, do koristnih očes, ki so tedaj še v zemlji ali pod snegom, pa ne more.« V dokaz navaja »Mnenje« poročilo Lovskega društva Maribor o škodi, ki jo je lani spomladi javil v občini Sv. Jurij ob Pesnici vinogradnik A: Majhenič, ki je trdil, da so mu minulo zimo zajci oglodali vsa očesa 985 trt. To je bilo potrjeno. Zaupniki pa so v jeseni ugotovili, da daleč po vsej okolici ni bilo toliko in tako lepega grozdja kot ravno pri Majheniču. To sta samo dve zanimivi ugotovitvi. V ostalem pa naše lovsko glasilo pravilno poudarja, da bi bilo popolnoma napačno, če bi eno vejo narodnega gospodarstva, lov, enostavno uničili zgolj zato, da bi koristnikbm druge veje, sadjarjem, prihranili neki trud (z zavarovanjem drevja!), ki je s to panogo zvezan povsod po svetu. b. promet in amortizacijo soda, brez banovinske in občinske trošarine. To Zojka, žena Mirka Ivociča. A*1 gozdno tehničnimi Okrepi dvignit5 lirije so dečki. .Mo/, je nezaposlen lova' 1 •’ niški delavec. Od prej imata že tri obo- ke. n „AeropIane“ gradi in igra na vse "i- slruincntc 17 letni vajenec Neša Prodano; vic iz Vlasenice. ..Aoroplani' so izdelani iz starega železa zelo precizno, seveda V miniaturni izdelavi. n Za šalo je hotel prestrašili tovariša in ga pri lem ubil. Jovan Jovanovič iz vasi Tovariševo pri Bački Palanki. Streljal .1° nanj s slepimi palroni, pa je bil vmes pomotoma tudi oster naboj. n Tudi zadnje ladje so izplule iz prezimovališč pri Pančevom in Ivanovem. n M il i v Forst je obolel v Beogradu. Do-bil je temperaturo in so mu zdravniki prepovedali zapustili sobo vsaj za en dam Pravijo, da je to posledica napornega potovanja .ki pa bo verjetno kmalu minilo-n 2 metra visok sneg pokriva planin0 v črni gori. Promet na cestah iz Beran v Peč in iz Beran v Kolašin ter Podgorico je prekinjen. V črni gori je tudi veliko pomanjkanje živinske krme. n Za 300 din je prodal ženo renhjjT Dobrivoj Perič iz Smedereva Ulji Stojanoviču, delaveir v tovarni „Sarlid:. Za prodajo se je odločil, ko se, je prepričal, da se. imata Ilija in njegova žena rada. Uu prvotne ,,prodajne cene‘: 15.000, je popustil na 300 din ter izdal tudi potrdilo, Zena Draga je nato takoj zamenjala soproga. Pozneje si je Dobrivoj premislil in terjal ženo nazaj-, toda ona ni več Jm-tcla, ilija mu je pa molel potrdilo poC‘ nos. ROK ZA REGISTRACIJO IZVOZNIKOV KOŽ BO PODALJŠAN Ravnateljstvo za zunanjo trgovino je sporočilo Zbornici za TOI. da bo ukrenilo vse potrebno, da se z novo naredbo rok za registracijo uvoznikov kož in kožnih izdelkov podaljša ter tako omogoči tudi registracija onih, ki se doslej še niso registrirali. Ravnateljstvo je prejelo iz Slovenije le zelo majhno število vlog. CENA MESU IN KrtlETlIŠKIM PRIDELKOM V CELJU Goveje meso 1. vrste 16 do 18 din, II. 13 do 15. teletina 14 do 18, ovčje meso 16 do 17, svinjina 22 do 26, slanina 28 do 29, svinjska mast 30 do 32 din za kg. — Ječmen 5.75, oves 4.50, koruza 4.50, fižol, 7 do 9, krompir 2.75, seno 1.15 do 1.20, slama 0.65 do 0.70, jabolka II. vrste 14, III. vrste 10 do 12, pšenična nio-jf ka 5.50 do 9, .koruzna moka 4.75, ajdova moka 10 do 11 din za kg. — Trda drva 162.50 din zn, kub. meter, jajca 1 do 1.25 din komad. riileko 3 din liter, surovo ozir. čajno maslo 48 do 64 din za kg. — Navadno mešano vino v gostilnah 18 do 20 din za liter, finejše sortirano vino v gostilnah 20 do 28 din za liter. g O normiranju toaletnega in medicinskega mila so govorili na seji komisije za norme za milo. V pralnem milu bo povečan odstotek alkalij od 0.15 na 0.50. g Uvoz kakaoa se mora boriti z vedno hujšimi ovirami in bo verjetno njegov kon-smn racionirao. Ravnateljstvo za zunanjo trgovino lio imelo v Beogradu konferenco z gospodarskimi krogi, predvsem pa z zastopniki industrije čokolade, na kateri ... .. bodo obravnavali vprašanje naše preskrbel na in_plesna gl., 20.45 turška gl., 23.45 plesna H glasba. s kakaom. Radio Sreda, 5. marca Ljubljana: 12 vesele orkestralne točke (pl-D 13.02 Stanko Avgust igra harmoniko, 17.4-1 mladinska ura, 18.40 Mrtvaški ples« (Jožo Gregorič), 20 prenos iz opere. Beograd; 14.20 nekaj Bachovih skladb, 21 zabavni koncert RO, 22 prenos glasbe iz kavarne, 22.5" plesna gl. — Zagreb: 21 Mozartov klavirski trio, 21.30 mandolinski koncert Praga' 19.20 vesela gl., 19.50 češka polka, 20.30 P1' san spored, 21.45 plesna gl., 22.30 pisan pevski in orkestralni koncert. — Sofija: 12.50, D> 19,50 in 21 lahka in plesna glasba, 20.30 operetna gl., 22 pisan koncert. — Budimpešta1 15.20 lahka-gi., 18.15 plesna gl.. 20.10 koncert RO. 23.25 plesna gl. Berlin: 18.20 zabavna gl., 19.15 pisan večerni koncert, 2! zabavna gl. Anglija I: 19.20 solisti ali zabav- JAN (.Ul/A: BARBARA CELJSKA Zgodovinski roman lepe Celjanke Njene besede -ant, skoraj še so mehke, tople. Glej! otrok, in vendar se je v njem zganilo in zagorelo srce! — Obljubi mi, da ne boš več žalostna. Milost. 1 Kako rada bi ti obljubila, — je rekla Barbara. — toda bojim se, da bi postala hudobna, ko bi nehala biti žalostna. Toda zdi se mi, da bom kljub vsemu slednjič le postala hudobna in zla žena. Prisilili me bodo k temu. vsi me silijo v to. — Mar boš zla tudi meni, Milost? Barbara se je trpko nasmehnila. Znabili tudi tebi... nekoč. Kdo ve, če se jim nekoč tudi ti ne pridružiš, vsem onim, ki bi radi napravili, iz mene zlo ženo... potlej bom seveda tudi tebi zla in hudobna. — Kako nezasluženo rne že danes kaznuješ. In vendar. Milost, iz vsega srca ti želim srečo. Verjemi mi, kako rad bi bil sončni žarek, ki bi sleherno jutro potrkal na tvoje veke in te vzdramil z majslajšim poljubom. Kako rad bi bil sončni žarek, ki bi ti vse življenje sijal na pol, da bi hodila ko po zlatu. Lahko, veselo, radostno. Da bi ko razposajen sončni žarek večno sijal na tvojih ustnicah ter odtod na vse strani ožarjal ves svet. Ko bi ta žarek radosti sijal iz tvojega obraza, iz tvojih oči. Potem bi bil zares srečen! — Ah, — se je začudila Barbara in se ozrla nanj. — Kako lepo govoriš ... kaj ti je vendar? — Ne vem, Milost. Kadar sem v tvoji bližini, se mi zdi, da živim na popolnoma drugem svetu. Ob tebi mi vrejo na ustnice besede, neznane, lepe, ljubezni polne. Kakor da bi se v meni razcvelo nekaj neznanega, jaz pa le poskušam v besedi izraziti, kar občutim v svojem srcu. Vem, da besede, ki ti jih govorim, ne morejo povedati tega, kar prepeva vriska v mojem srcu. — Govoriš ko zaljubljeni mož! — je ljubko nasmehnila Barbara. — Milost, znabiti resnično ljubim, — je tiho rekel Jan Wallenrddski. — Glej! Toda koga? — Tebe. Milost! — je dahnil ko v snu. Kraljica Barbara je ostrmela. Presenetila jo je Janova drzna odkritosrčnost. Ni mogla razumeti, da bi jo kdo‘ljubil, ne dp bi tega vedela ali vsaj slutila. Po- lu se tlej pa. se je nasmehnila. Moj Bog, saj je še otrefk! Prav za prav fant, ki mu ne manjka več mnogo do moža. Morda njegovo srce — in Barbara je to vedela — doslej še ni zagorelo v enem samem utripu, čigar edini smisel je — ljubiti. — Precej drzen si, gospod vitez, — je rahlo pripomnila Barbara. — Izpoveduješ mi ljubezen, ne da bi me vprašal, ali ti sploh dovolim, da z menoj tako govoriš. —- Ali me hočeš radi tega kaznovati, Milost? — Prav za prav bi te morala. — Ampak tega ne storiš, kajne? — se je nasmehnil milo in nedolžno. — Tega zdaj ne vem, Jan. — Barbaro je- začela stvar zabavati. — Morda te hudo kaznujem, morda ti odpustim, morda ti... — Morda? — je nestrpno vprašal WSllenrod, ki ni mogel pričakati besede, ki je ni izrekla. Barbara se je zresnila. Molčala je. — Ali mi ne poveš te zadnje besede, Milost? — Ne. — Rad bi vedel še za tretjo možnost, glej, kako hrepenim po njej. VVallenrod je za korak stopil proti njej ter z desnico segel na srce. — Zdi se mi, da postajti Jan Wallen-rodski, ki je bil poslan k nam zaradi vzgoje, pravi pravcati dvorjan. Mar je to greli? Ni, gospod \Vallenrodski. Toda greh je, če izpoveduješ ljubezen svoji kraljici. — je dejala z navidezno ostrostjo, — Pa če te resnično ljubim. Mil.0sv ■mar je greh, če ti to povem? — Nekam drzen postajaš, gospod Jalt. Pozabljaš, kdo sem jaz in kdo si ti! — Ne. Milost, tega ne pozabljam, " je zdaj Jan WalIenrodski resno odgOv;1' ril. — Vem, da si moja kraljica, moja cesarica, tudi vem, da me lahko kazuuJeS po svoji volji in presoji. Toda prav tak° vem, Milost, — je kovinasto zvenel uje* gov glas. — lahko me spodiš, lahko uta kaznuješ, ali enega mi ne moreš vzet’ in prepovedati, tega, da bi ne mislil ta1 te, da bi o tebi ne sanjal, da bi te I,e videl nenehoma pred seboj, da hi te "e ljubil. Tako lepa si, tako mila in d KV žestna, Milost, tebe ljubiti ni greli! Barbara v tem trenutku ni več pOZiU'‘a onega tihega, milega in poslušnega deŠkc' ga Jana. V hipu je pred njo zrasel v M0' ža. Njegove besede, doslej malone olr°' ške, so iznenada postale moške. Njeg°vtf oči, v katere je doslej zrla Barbara v nedolžne deške oči, so zasijale v o|,el^ skrivnostnem ognju, ki utegne razita1^ kati jasno nebo v neznane bodoče v’ha*. je. V temle WallenrodU, ki je drzno -pred njo, ni več poznala onega WaHeI (roda, ki je bil leta in leta okoli tije ' ki ga je vzljubila zaradi njegove P^|0.j sti, vdanosti in spoštovanja. Nikoli bila pomislila, da se utegne za tem f L him spoštovanjem in vdanostjo skro'* plaha, nerazcvetela ljubezen. (DalK »Ra namrnim Za ali proti uničevanju vrabcev Okrajna načelstva so občinam dostavlja okrožnico, ki jo je sestavila kmetijska Poskusna in kontrolna postaja v Ljubljani glede zatiranja vrabcev. Ta okrožnica je čudno presenetila ljubitelje in varovatelje malih ptičic, presenetila je učitelje in vzgo jitelje, pa tudi deco in mladino in tako seveda tudi društva za varstvo in gojitev malih živali. Okrožnica uvMoma popisuje škodo, ki J° delajo vrabci na dozorevajočem žitu, Po posejanih vrtovih, v sadonosnikih in z •zganjanjem koristnih ptic pevk iz njihovih gnezd. Končno pravi: »Po pravici torej smemo prišteti vrabce med hude škodljivce in jim moramo zaradi tega napovedati boi.« Nato prikazuje sledeče načine pokonče-vanja: Uničevanje jajc in gnezd. Morda je *a način še najmanj »krvoločen«, toda kljub temu, da ta odstavek na koncu pravi, da k temu uničevanju rfe smemo pritegovati šolske mladine brez strogega nadzorstva odraslih oseb, vidim vsaj z vzgoj-ne§a gledišča v tem načinu uničevanja zelo problematično dejanje! 2. Postavljanje umetnih gnezdišč ali valilnic. Navaja, da take valilnice pregledamo sredi maja, junija in julija ter vrabčja jajčka in miadiče(l) uničimo. Dalje pravi: »Najbolje je uničiti vrabčje mladiče preden so, godni, ker starši krmijo mladiče s škodljivimi žuželkami. S i teni imamo od vrabcev vsaj nekaj koristi.« Pol navodila doni »mesarsko«, pol priznava korist vrabcev, o čemer spregovorim na koncu. Koncem te točke čitamo pouk, kako vlovimo stara dva, »če spretno vržemo gosto mrežo preko gnezdišča«. Seveda, temu mora slediti uničenje starih vrabcev — in kdo jih bo uničil? Menda se bomo vsi tega branili! 3. Uporaba lovilnic pravi: »Mimogrede povedano, zamoremo pozimi loviti vrabce v odprt skedenj ali hlev, kamor smo natresli zrnja. Ko se vrabci v njih počutijo varni, zapremo hitro vrata ter ujete vrabce pobijemo...« Po raznih drugih, pač kaj dobro iztuhtandh lovilnih načinih pa vendar z nekim nerazumljivim pridržkom pravi: »Ujetih vrabcev ne smemo mučiti brez potreb e«(?). Mislim: niti s, niti brez potrebe! Nato popisuje način ubijanja takole: »... in jih ubijamo tako, da jih udarimo s topim predmetom po glavi, nato pa jim naglo zasučemo vrat ali pa jih s silo vržemo ob tla.« Kar zazeblo me je, ko sem čital to navodilo. »Brez lovilnice za vrabce ne bi smel biti r v v noben kmet, ne vrtnar in ne mescan z večjim vrtom!« 4. Ostali način zatiranja. Tu govori o •streljanju vrabcev, o postavljanju strašil, ki jih pa odsvetuje kot premalo učinkovite. Pač pa so umestna navodila k obvarovanju mlado zasajenih gred pred vrabci z napenjanjem črnih niti 10—15 cm visoko nad gredo ter za čuvanje mladih cvetnih popkov na sadnem drevju pred lomljenjem po vrabcih s spomladanskim karbolinejnim škropljenjem. Odrejeno je, o uspehih te akcije vsako četrtletje poročati oblasti! K temu kratek doživljaj: Pravkar pride iz šole otrok, ki pripoveduje, kako so se v šoli učiti pomagati ubogim pticam-pozimi. Zna povedati, da vrabčeva samica polurni svojim mladičem na uro do 40 gosenic, da pa 1000 gosenic uniči lahko smreko, vredno 500 din in več, zato ne bodimo nevoščljivi nadležnim vrabcem, privoščimo jim tudi zrno itd. Vprašam: komu damo prav? Oglasite se k tej anketi! Mirko Vauda. Pojasnjena usoda parnika .»Durmitor5' Več mesecev nismo vedeli, ‘ kaj se je zgodilo z našim trgovinskim parnikom »Durmitor«. Kasneje smo sicer izvedeli, da so nekateri člani posadke živi in zdravi v Kismaji v Italijanski Somaliji, od koder so se javili s kratkimi sporočili. To pa je bilo tudi vse, kar smo vedeli o »Durmitorju« in njegovi usodi. Šele pred kratkim so naše oblasti izvedele, na kak- ter je odplul iz neke španske luke na Japonsko. Ko je vozil mimo rta Dobre nade in prišel v Indijski ocean, ga je ustavi! neznani oboroženi parnik. »Durmitor« je na zahtevo obstal. Prišli so s puškami in samokresi oboroženi mornarji ter zahtevali, da sprejme »Durmitor« 200 mornarjev s tuje ladje in jih prepelje v Kis-majo. Ker je bila posadka našega par- šen način je prišel »Durmitor« v Kismajo. nika neoborožena, je morala ustreči ža- ki so jo nedavno zavzele angleške čet »Durmitor« je bil natovorjen s soljo htevam. Tako je prišel parnik v Kismajo v Italijanski Somaliji, d® milijonov din škode zaradi poplav Banska uprava v Novem Sadu je dobila številne prijave glede škode,' ki so povzročile zadnje poplave. Doslej je na cenitev pravi, da je utrpela Vojvodina okoli 60 milijonov din škode zaradi nedavnih poplav. Seveda je škoda rnno- ugotovljeno, da je voda preplavila v Voj* | go večja, ker banska uprava še ni urad-'iftdini nad 200.000 oralov zemlje. Zaradi no ocenila škode, niti še nima vseli po-Poplav je bilo porušenih več stanovanj- j datkov o poplavljenem ozemlju, skih hiš in gospodarskih poslopij. Površ-j v splitsko bolnišnico, ki so jo te dni zapustili. Italijani so se zelo pohvalno izrazili o gostoljubnosti domačinov, ki so jim v nesreči takoj pomagali. Smr& 106 Setne Slovenke ¥ Središči« * V nedeljo zvečer je-preminula v Središču 1.06 let stara Terezija Čurin pd. Krištotičeva babica. Za svojo nenavadno visoko starost je bila še celo zimo pri 1'azmeroma prav dobrem stanju. Večino zime pa je prebila v postelji, ker je pre-več prezebala in se nikjer ni mogla prav ogreli. Videla in slišala je do zadnjega zadovoljivo in se spominjala daleč nazai v otroško dobo ter s svojimi spofriini vedrila radovedno mladino, le telo je počasi minevalo in izgubljalo življenjske s'le, tako da je bila zadnje čase podobna bolj mumiji kot živečemu bitju. Brati se ic naučila sama. V življenju je marsikaj kov mol.ju Kttmmie zemlje, iu je Pretrpela, tako je celih 30 let od Bolfen-razjedena od viharjev In izprana od vode ka v Varaždin trjkrat na teden potiskala! *u<1‘ !rc,° življenje ribica, ki mu je la Ceiffe c. Predavanje o Kornatih, ki ga je priredila v soboto JS v Celju, je bilo kljub neprimernemu dnevu zelo lepo obiskano. Predavatelj g. V. Šmid iz Tržiča, ki je znan fotoamater, je opisal svojo pol iz Šibenika okoli kornulskih otokov in nazaj v Šibenik. Potovanje se je vršilo z jadrnico. Z odličnimi folokolor-posnetki nam je pokazal vse lepote in čudesa lega otoškega sveta, ki ga je odkril bivši angleški kralj lidvard, ko je jadral pred leti po našelh morju. Sedaj postajajo Kornati privlačna točka naših turistov. Svet Kornatov je nekaj edinstvenega in odlične slike so pokazali' poslušalcem poteg prekrasnih posnetkov morju in trde kamnite zemlje, ki dvokolnieo s sirom in maslom in še zraven skrbela za deco, ostala pa je do zadnjega vedra, zgovorna In v občevanju prijetna. Po splošnemu mnenju je z njo ie£la najstarejša slovenska žena k več-,,0niu počitku. OBSOJANJA VREDNE POSLEDICE V Trbonjah pri Dravogradu se je pri-P^til te dni dogodek, ki je razburil tamkajšnje prebivalce in ki je vsega obsojanja vreden. Preko meje je prišel k 57 ’etni kočarici Mariji Sngmeistrovi 27 letni nemški državljan Mirko Tajzel ter vPrašal po hčerki, s katero sta si bila ^ve let dobra. Zadnje čase se je ljubezen °biadila in se je hotel maščevali. Naletel |e na mater, na katero je oddal tri strele, . ' so jo nevarno ranili. Storile^ je nato Pobeg;!iil v bližllji gozd. Misleč, da jo z^ia mrtva, je še sebi pognal štiri krogle v Prsi in glavo. Drugo jutro so mlade-lllča našli mrtvega, italijanski padalci odšli iz SPLITA Poročali smo. da so se blizu Splita spu-^iii it'i zemljo trije italijanski padalci, ki s° se laže poškodovali. Odpeljali so jih svet in lo morje edini življenjski vuv Poleg večernega predavanja se je vršilo popoldan ludi predavanje za srednješolce, it. gimnazije. S lakirni predavanji in takim 1'oloamalerialom naj naša društva kažejo mladini in odraslim lepote naše zemlje iu uspeh ne bo izostal. o Smiina nesreča v Brauusovi tovarni preti1 okrožnim sodhSčein. IS. novembra lani se je v Braunsovi tovarni v Celju zgodila nesreča, ki je zahtevala smrtno žrtev •lOlehic delavke Marije Bučarjeve. Bučarjeva je izklopila po končanem delu lok pri stroju. Iz doslej še nepojasnjenega vzroka se ji je vnela obleka, pri čemer j e dobila hude opekline ,katerim je drugi dan v bolnišnici podlegla. Radi lega so so zagovarjali pred sodiščem ravnatelj Anioni Biinek, kemik Janko Čuček in uradnik Henrik Schmidi. Obtožnica pravi, da niso skrbeli za primerno ureditev tega prostora in da niso prijavili preureditve obratoiva-nju za koluvdaeijo. Vsi obtoženci so zanikali krivdo. Pravega vzroka nesreče pri včerajšnji razpravi ni bilo mogoče dognati. zaradi česar je bila razprava prekinjena in se bo nadaljevala 17. t. m., ob 0. dopoldne. Zaslišan bo inž. izvedence za kemijo Ljubo Knop. c Državna krajevna zaščita doeft in mladine v Olju ima občni zbor v oelrtek, (i. t. ni., ob 20, v mali dvorani Narodnega doma. c Gradbena tlclavnosf. Z nastopom toplejšega vremena je v mestu in okolici zopel oživela gradbena delavnost Z deli so zopet pričeli pri zgradbi poslopja OUZD v Vodnikovi ulici, pa ludi pri stanovanjskih hišicah v okolici mesta je poslalo zopel živahno. V prihodnjih dueli bodo nadaljevali cestna dela v Vodnikovi ulici in na Mariborski cesti. c Male oglase oddajte v upravi ,,Ye-černiksv v Celju, Prešernova ul. - Tam se sprejemajo ludi novi naročniki. .,Večerili!;' se dostavlja še isti dan v Celju in okolici na dom. c Moko jo ponuja! v Celju v nakup pri pekihg neki moški z juga. Pri \\ jonskem odjemu in plačilu vnaprej bi stala enotna moka 7 din, bela pšenična moka pa It din za kilogram. Kakor se vidi, je torej moke dovolj c 'i. avtom sc je prevrnila v jarek med vožnjo iz Zavrha proti Celju posestnica Marija \Viedenbusch iz Lumberga. Dobila je hude poškodbe po ttlesu in si zlomila ludi rebra. LEP USPEH »MALIH KOBANCEV« V RUŠAH Včeraj so se ruški publiki prvič predstavili mali pevci iz Selnice. Rušani so skeptično pričakovali, kako bodo mali Kobanci zapeli. Prav ta okoliščina je pripomogla, da je bila velika dvorana Sokolskega doma izredno dobro zasedena, kar običajno pri koncertnih prireditvah v Rušah še ni v navadi. Male Kobance je predstavil poudarjajoč povezanost kobariške mladine z zemljo, s katero živijo, Selničan Š mš melj, nakar je sledil zbran spored, ki ga je naštudiral učitelj g. M. Lorbek, ki je prav s tem nastopom dokazal svojo pedagoško peško sposobnost. Zanimanje Rušanov je od pesmi 'do pesmi raslo. Posebno je vžgala »Flosarska«, katero so morali ponoviti. V .celoti je'koncert, kobariške mladine nad pričakovanje uspel in so z njim zadovoljni Rušani prav tako tudi Selničani, ki so koncert obiskali v lepem številu. Predvideno je gostovanje v Dravogradu. G. ravnatelj Krejči je v znak priznanja »Malim Kobancem« daroval v fond kobanskih narodnih' noš din 200.—. NA SVOJI FANTOVŠČINI UMRL V neki vasi blizu Križevcev na Hrvat-skem je slavil bogati poljedelec Milan Andjelie fantovščino, kajti naslednjega dne bi moral k poroki. Med poslavljanjem od samskega stanu se je Milan nenadoma sredi plesa zgrudil in izdihnil. Zadela ga je kap. ,() Upokojene so učiteljice Leopoldina Kos v Črni. Franja Sturm v Slivnici, Biblijami Jakše na Vranskem in Martina Stante v Cel j ti. o Za okrajnega padmtčeinika v Ptuju je imenovan dosedanji pristav Ivan Src-skar. o Premeščeni so učitelji Fran Grašič iz Iške vasi v Črno, Terezija Turk i/. Stal-cerjev v Prevorje ter Stanislav in Valentin si Vrhovec iz Loga v Olšcvek. o Slovenski železničarji, ki so v službi pri državnih prometnih ustanovah, pa še nimajo državljanstvu, se opozarjajo, da se od februarja dalje rešujejo zadevne prošnje. Bok poteče 25 aprila. Liubiiana a Wiili Farsi pride v LJnUljiuia jutri, v sredo ob !). dopoldne. Po, triumfalnem gostovanju \Villija Forsla v Zagrebu in v Beogradu bo obiskat znameniti dunajski filmski umetnik Wi 11i Forst tudi Ljubljano, da se 1)0 udeležil slavnostne predstav« svojega najnoveišega filma ..Operete" v-kinu Union. Ljubljanska publika bo imela torej priliko spoznati jiriljuliljen ega igralca, ki bo osla! po naših informacijah v Ljubljani še v četrtek in se naslednjega dne v petek z opoldanskim brzovlakom vrnil na Dunaj. a Male oglase sprejema poslovalnica „Veterniku v Ljubljani, Frančiškanska ul. (i. o 18 alroku je botroval ban dr. Natlačen. Srečni oče je 15 lelni posestnik Franc Oblak iz Badgonccv blizu Dola pri Liliji, saj niti je njegova III letna žena rodila že IS otrok. Zadnji, Markec, je dobil on odličnega nolra lep in dragocen dar. o Ormož. Pevski zbor društva ..Enakost" iz Sludencev pri Mariboru je priredil v Ormožu pevski koncert z obširnim sporedom naših pesmi. Poslušalci niso pričakovali lako harmoničnega petja, zlasti prednašunje in izgovorjava besedila sta i . UNION, 't et .22-21. Najnov.-jši bile odlični. Zbor s pevovodjem g. ) film Willvja Forsta „Operela“. v mi coni ju zel upia\ieon z. rivn l\»l oo ii o Ognjeno mor jo so občudovali planinci '»i.knt« v soboto zvečer na Pohorju Priradvn 1 »'»m >-•>'«» !’ 1 bil čudovit in popolnoma po-1 KINO SLOGA. I el. 2/-.>0. film „Slva hiša ob Hudsonu". pojav je 1'raneoski Ameriški dobem severnemu siju. Ptui Pomemben koncert Glasbene Matice Tudi Ptuj' noče preveč zaostajati za drugimi slovenskimi mesti v glasbenem umetniškem udejstvovanju. V _ Glasbeni Matici vadita pridno kar dva*orkestra hkrati, godalni in simfonični. Mnogo let je že, odkar ni bilo prav slišati o kakem simfoničnem orkestru v Ptuju. Zdaj ga spet imamo in v kratkem bosta pokazala oba orkestra javnosti, koliko zmoreta v reproduktivni glasbeni umetnosti. Prikladne klasične glasbene komade najboljših skladateljev je izbral neumorno delavni ravnatelj Glasbene Matice, g. profesor Gregorc Jože. Imeli bomo priliko slišati Mozartovo simfonijo »Nočna godba« št. 525 v 4 stavkih ter 2 ljubki bagatelli od Beethovna, obe skladbi za godalni orkester. Simfonični orkester pa bo na koncertu izvajal Beethovnovo ouverturo »Egmont«, Dvorakov »Slovanski ples št. 1« in — na kar je treba občinstvo posebno opo- nični orkester ter mešani pevski zbor. Skladba »Brodnik« bo doživela na koncertu krstno izvedbo. V Ptuju so koncertne prireditve redke. Ni lahko in enostavno zbrati dovoljnega števila dobrih godbenikov v orkester in z njimi izvajati klasične skladbe tako; da nudi koncert današnjemu, precej razvajenemu občinstvu, pravi umetniški užitek. Tega dela sfc je lotil g. profesor Gregorc. S kakšnim uspehom, bo pokazaj koneert 4. marca. Ta pomembna prireditev bo izvedena samo z domačimi umetniki iti si bodo poslušalci lahko napravili pravilno sodbo o slovenskem kulturnem delu na glasbenem polju v Ptuju. K. n. p Glasbena Matica v Ptuju priredi drevi vokalni in instrumentalni koncert v mestnem gledališču. . p Umrla le ga. Erna Klemenčič, trgov- ko riti — skladbo dirigenta protesorja g. t j4a v p|uju Pogreb bo danes popoldne Gregorca samega »Brodnika« za simfo-lob 10. na mestno pokopališče. Zanimivosti Kralj, ki je tjnbil romantično življenje „Bili je ves srečen, če se ,e mogei potepati po svetu" iz daljšega članka, ki ga je ob smrti bivšega španskega kralja Alfonza XIII. napisal znani časnikar Job P a a 1, posnemamo nekaj značilnih odstavkov o življenju kralja, ki je 15 let preživel v emigraciji. Job Padi piše med dru- »V Nici sem prvič videi takrat že bivšega španskega kralja. Na divni obali Cote d’Azur. se je vsak dan sprehajal pod. palmami Prome-nades des Anglais. Nikoli sam. Z njim so bile vedno lepe žene. Posebno všeč so mu bile rdečelaske. V tem času je že živel ločeno od svoje žene, angl. princese Viktorije Ene Battenberg, po kateri je bil v sorodu z angleško kraljevsko družino. Prihajal je v kazino v Monte Carlu, kjer je v družbi odličnih dam igral na ruleti. Res pa je, da ni bil strasten igralec in kvartopirec kot so mu nekateri po krivici očitali. Igral je prav za prav iz dolgočasja ter za razmeroma majhne vsote. Drugič sem ga videl v Poreči na obali Vrbr skega jezera, kjer je letoval v družbi svojega sina. V Vatikanu sem imel priliko opazovati ceremonijo ob priliki njegovega sprejema pri papežu Pijti XI. Takrat sem šele videl, da smatra Vatikan za suverene tudi one katoliške vladarje, ki so sicer izgubili svoj prestol. Sv. oče ga je sprejel z istim ceremonielom kot pripada pravim vladarjem. Nekoliko trenutkov sem razgovarjal z njim v konigwartskem dvorcu pri Marienbadu. Ta dvorec je bil nekoč last avstrijskega kanclerja Metternicha. V njem je zanimiv muzej. Po svojem padcu se je Metternich odločil, da ustanovi muzej za revolucijske kape in klobuke. V treh, štirih sobah so bile razvrščene kape in klobuki vseh evropskih revolucij, kape jakobincev, zbrane na barikadah, šiljaste kape iz Sicilije, čepice madžarskih homvedov, pestre okrogle škotske kape itd. Iz Marienbada sem napravil izlet na Konigswart. Ko sem pravkar zapuščal muzej, mi je skozi park prišel nasproti kralj Alfonz XIII. Nadzornik dvorca mu je sporočil, da bi rad govoril z njim. Odklonil je. Koj nato sem mu poslal vizitko, na katero sem pripisal: - »jaz sem prijatelj prof. Neumanna« (Dr. Neumann je bil Alfonzov osebni zdravnik). Ko je bral vizitko, se je nasmehnil. Samuje prišel k meni. Bil je eleganten človek. Oči so mu sijale v globoki modrini. Njegov nasmeh je bil vedno nekam melanholičen. Kadil je zelo kratke cigarete, dolge komaj 3 cm. Posebej so jih zanj izdelovali v Egiptu. Razgovarjala sva le nekaj minut v nemšfcm jeziku. Prišel ga je obiskat neki gost, pa se je od mene prijazno poslovil. Naslednjega dne sem ga videl v Marienbadu. Zanimivo: pri sosednji mizi je v letni kavarni sedel Litvinov, sovjetski zunanji komisar, s svojo ženo. Drug drugega sta opazovala, jaz pa oba. Kralj me je ljubeznivo odzdravil. Bele lilije Burboncev sem spet videl v slovaškem kopališču Ružbahu ter na stolpu dvor ca v Starem Lublu. Grof Ivan Zamojsky, lastnik tega prelepega kopališča nekoč bogat, toda bohemsko luhkomišljen poljski plemenitaš, je bil svak bifiega španskega kralja. Njegova žena, infantinja donna Izabela, je bila Alfonzova seštra. Grof Zamoysky je bil v stalniii finančnih težavah ter več let stal pred bankrotom. Ražbah je bil prodan na dražbi, kupil ga je Alfonz XIII. za svoje otroke. Sicer pa se svaka nista kdo ve kako razumela. Pred kakimi osmimi leti je infantinja Izabela pričakovala otroka. Pri krstu novorojenčka pa se je < prepad tned svakoma še bolj poglobil. Grof in njegova žena sta odpotovala v Budimpešto, kjer je grof najel celo nadstropje v sanatoriju ;Fašorc. Rodil se jima je sin. Alfonz XIII. je bil povabljen za botra. Prišel je z riviere v Budimpešto. Zvečer pred krstom je grof priredil razkošno večerjo svojim prijateljem, ki je trajala pozno v noč. Grof je bržčas pozabil, da se ponoči pripelje Alfonz XIII., ter ga ni prišel počakati na postajo. To je bivšega Jcralja silovito užalilo. Odpeljal se je naravnost v sanatorij. Ko so nekaj ur nato našli grofa Zamejskega v nekem baru, ga kralj ui hotel sprejeti. S prvim vlakom je zapustil Budimpešto, pri krstu pa ga je zastopal neki španski plemič. Po tem dogodku se svaka nista več srečala. Bivši kralj Alfonz je bil eden izmed najbogatejših ljudi v Evropi. S kapitalom je bil udeležen pri večih francoskih, angleških in ameriških podjetjih. Spadal je k onemu maloštevilnemu sloju bogatašev, ki znajo dobro živeti. V Rimu je imel svojo palačo. rad je imel prijetno družbo, v kateri se je imenitno počutil. Toda niti za trenutek ni pozabil, da je — kralj po milosti božji. Videi sem eno samo njegovo fotogra-iijo, ki ga je predstavljala v uniformi. Bolje se mu je prilegla civilna obleka. Nemški jezik je govoril z dunajskim naglasom. Imel je dobre zveze z voditelji današnje Španije, toda zadnja leta ni več mislil, da bi se vrnil na španski prestol. Prav nič ni hrepenel po si- jaju kraljevskega življenja. Vzljubil je življenje potepuha, in kdor enkrat okusi sladkost takega življenja, ta ne najde več mikavnosti pri domačem ognjišču. Bil je srečen, ko je mogel hoditi po planinah, ki jih je bolj ljubil ko morje. V Solnogradu sem izvedei — to senzacijo mi je zaupal neki sedaj že pokojni prestolonaslednik neke evropske kraljevine, ki je živel v emigraciji — da je prenesel bivši kralj Alfonz vso svojo premično imovino v dvorec v Starem Lublu. Čez Dunaj sem odpotoval tjakaj. Dneve in dneve sem delal na reportaži, ki je bila zares zanimiva. V zgodovinski dvorec je prišlo ogromno dragocenosti neprecenljive vrednosti. V treh vagonih je prišlo blago iz »Tisoč in ene noči« Nakiti, gobelini, zlata posoda, preproge, slike slavnih umetnikov, kipi, pohištvo itd. Strokovnjak carinarnice v Žilini, ki bi mogel oceniti transport, je bi! ves iz sebe. Slednjič so Slon ma počasno srce ČE J F. RAZBURJEN MU UDARI KOMAJ 36 KRAT V MINUTI Slon nima le najdebelejše kože, ampak tudi najbolj mirno in počasno srce med vsemi živalmi. Na indijskem slonu so napravili več poskusov ter ugotovili, da i napravi srce tega debelokožca v normal-| nem stanju komaj 25 utripov v minuti. A I tudi takrat, ko je slon najhuje razburjen, j ne more »pognati« svojega srca več ko 36 krat v minuti. Tudi ta ugotovitev po- trjuje izkušnjo, da je v živalskem svetu utrip srca v obratnem sorazmerju z velikostjo živali. Cim manjša je žival, tem nagleje ji utripa srce, in narobe. Tako n. pr. udari srce kanarčka tudi do 100 krat v minuti, dočim znaša utrip našili domačih živali, konja, goveda ali osla komaj do 40 krat v minuti. Zagonetni morilec ¥ Berlinu V ZATEMNJENIH BLICAII JE ZABODEL ŽE ŠTIRI ŽENSKE Tudi naši javnosti je še v spominu zloglasni zločinec Peter Kurten, ki je v DusSeldorfu v Nemčiji pred leti dobesedno poklal nešteto žrtev. Sedaj pa —tako poroča špansko časopisje — se je podoben vampir pojavil v Berlinu. Zatemnitev velemesta proži zveri v človeški osebi ugodno »delovno polje«. Vampir preži na svoje žrtve v temnih ulicah berlinskih predmestij. Čim naleti na kako žensko, ji porine nož v hrbet. Na krajih zločinov doslej niso mogli najti najmanjših znakov,- niti sledu krvi. Vsa berlinska policija je na. lovu za taiinstvenim morilcem, toda doslej so bila vsa pota zaman. Berlinski vampir je doslej umoril že štiri ženske, eno pa je težko ranil. V mestu je radi tega zavladal velik strah, saj se žene takorekoč zvečer ne upajo več prikazati na ulice. 12 miforsov vitaminskih USA so poslale v Anglijo 12 milijonov vitaminskih bonbonov za otroke, ki se jim je poslabšalo zdravje zaradi življenja v zakloniščih. Bonboni so zdravstvena novost ameriškega učenjaka dr. Plii-lipa Neytona ter vsebujejo pet vrst vitaminov: A, Bi B2, C in D. Ker so mešani s cimetom, 1 imajo sijajen okus ter vse prog!asi:i k..-: balo ime: ..njs. rzaoele ter je bila na na ta način pošiljka oproščena carine. . n O tem sem brzojavno poslal reportažo Daily E - u , nakar sem zadovoljen s svojim delom odšel v Visoke Tatre. No, ondi me je čakalo sporočilo, da so me iz Londona telefonično klicali. Iz uredništva ; Daily -;<" pressa« se je javil P. Steephens. slavni reporter — pred nekai leti je siromak izgubi! življenje pri eksploziji bombe v Šanghaju — iti je sporočil, da je kralj Mfonz XIII. z lastnoročnim pismom demantira točnost moje reportaže. „ — Kaj pravite k temu? — me je vprašal Steephens, a jaz sem mu odgovoril: —• Vse, kar sem napisal, je točno. Vse sejn fotografiral, celo vagone,^pa tovorne liste, se •onega slovaškega carinika, ki je bil v toliK' zadregi zaradi one pošiljke. — Fotografij še nismo dobili. — Saj jih tudi niste mogli dobiti, reporta* žo sem namreč poslal brzojavno, fotografij-pa sem mogel odati šele včeraj. Poslal sem ji" z letalom, jutri jih gotovo dobite. .. — Hvala. »Daily Express<: ne bo objavil pisma kralja Alfonza XIII. Tako sem dobil najlepše priznanje, ki ga more novinar sploh dobiti. Sicer pa nobena moja beseda o kralju Alfonzu ni bila žaljiva. jih otroci zelo radi jedo. Vitamin A varuje otroke pred raznimi očesnimi okužbami kot posledico dolgega bivanja v temnih prostorih, vitamin BI krepi živce, vitamin B2 prav tako varuje vid, vitamin C varuje pred Skorbutom, dočim vitamin D krepi kosti. Oni, ki je prijatelj vseh, ni prijatelj kogar. — Burdalu. — Tale Edi iz 5. nadstropja ne pozna niti malo bon tona. Zjutraj je šel mim° mene, ne da bi me pozdravi!! — Saj ne morem verjeti, Edi je vendar izredno vljuden; kje pa si ga srečala? -— Stala sem ob oknu, on pa je padal s svojega balkona! (»Marc Aurelio«, Rim) DRAGO BAJT: Nfun prvi večer Pohorski gozdovi, irale in grape so zavile v gosto meglo. Ko se dvigne visoko nad smreke, završi izpod sivega neba snežni zastor. Pod težo snega zamira šelest visokih smrek, v grapi pojenja žuborenje, po planjah in globačah se pogrezajo v mehko odejo domačije. V metežu se stapljata nebo in' zemlja, srce se stiska v bojazni pred samoto. Vse zamre, ničesar ni več, kar bi kazalo na čar planinskega sveta. V izbi je bilo že mračno, ko se je vrnil Tone. Za ovinkom pod kočo je še hreščala harmonika, svatje so vreščali in vriskali. Potem so se majave postave in neubrani! glasovi izgubili v sneg in mrak. Večer se jo zgrinjal nad vse, lema je legla iz gozdov. „KončanoI“ se je oddahnil Tone. „Ilvala Bogu!" je pritegnila Angela. ,,Kar so prinesli ,so tudi požrli!" Tonč je prebiral med ostanki jedi, ki so jih pustili svatje in zabavljal. ,,Stisnjeni so za hudirja, vsak prinese le zase. lludie, pa taka ohcet!“ Vendar je bil dobre volje. Stisnil se je ženi ob boke. ,,Vidiš, zdaj pa imava zegen, da ne l>o več žlobudra-nja!“ Angelo je zabolelo. „Saj menda ni samo zavoljo žlobudranja. Obljuba tudi nekaj velja in ...“ ,,No ja,“ je olepšaval Tone , Samo zavoljo dolgih jezikov bi te ne vzel, ko bi te rad ne imel. Pa Sc ono drugo kar pride, tudi nekaj velja ...“ Sramežljivo se je privila k njemu. Tesno drug ob drugem sla zrla v mrak. Izba j ■ bila razgreta in misli so se bohotno razpletale. Mnogo takih večerov je že bilo med njima. Takrat sla zidala bodočnost. Seveda, same gradove in med oblake. Morda je bilo še lepše kot nocoj, ko stoji);« na pragu novega življenja. ,,Vidiš,“ je modroval Tonč , Druge spra vi skupaj bogatija, naju je pa ljubezen. Nekatere ■ silijo in sc poiem ne morejo med seboj. Naju ni silil nihče, sama sva se našla, pa se bova lepo zbogala.“ ‘ ,.Na svojem sva pa Uidi!" j;’ dodala ona. ...la. na svojem . . . To že!" j ■ negotovo pritrdil V mislih j ' z .-gozdi' '» kočura ;;a lista kr«-a zemlje, j • Ittiii, ne- kaj .. Prej nekoč je govoril drugače. Misel na kočo v globači mu je pomenila vso. Bila mu je tolažba v trpljenju. Ko so mu roke krvavele in se napenjale mišice do nemoči, je vedel, zakaj vse to. Koča mu je bila v mislih. Oh, pa je bilo še mnogo drugega, kar ga je delalo zagrizenega. Ce si brez vsega, še pljunili ne moreš Via, svoje, povsod le odrivajo, vsem si v spod-liko. Ce si pa, čeludi samo kajžar na svojem, lahko vse drugače zastaviš besedo in se namrdnež vsem v obraz. Nisi med zadnjimi, lahko govoriš o vremenu, letini in se ni treba udinjali vsakemu prdecu. To «a je gnalo in grizlo, dokler se ni postavil na svoje. Sel je med splavarje in prislužil dovolj, da si je -kupil krpo sveta in si postavil kočo. Potem si je z ene splavarskih poti pripeljal seboj še žensko. Bila je Angela. In zdaj sla se vzela. Imel je kočo. krpo zemlje in žensko, pa mu je prav zdaj misel uhajala drugam. Prav zdaj, ko je slal na pragu novega' živ-i Ijenja, za katerega se je mučil in trpel, I je vedno znova iz daljave zrl na svoje maj-1 hno bogastvo in kot da bi hotel dokončali nedovršeno misel, je dejal: „Ko bi le bilo več zemlje in nekaj gozda...“ Angela se je stožila. V njegovih besedah je začutila rahlo očitanje, češ, brez vsega si prišla, h koči. Prej ji je govoril o zadovoljstvu in sreči, kako bo lepo, ko bo-1 sta sama svoja in na svojem. Zdaj pa je z mrzlo, hrepenečo besedo zavrgel vse. Lahko bi mu oponesla njegove nekdanje mit-sli. a ni mogla. Z roko si je otrla solze. Oh, saj ni nič, Tonč ne sme imeti ob sebi cmerikavc ženske! Tonč je pozabil, da je noooj njun prvi, res samo njun večer, priznan od postavo in' t!oga. Zena je molčala, on pa je glasno tkal misli: .,Kočura je brez haska, če si brez zemlje in gozda. Tavrhar, ofar ostaneš do ‘:mrl i pa še preko nji'. Zemlja in gozd de jela' človeku veljavo ,. .“ Zena se je naslonila nanj, češ, zdaj ‘imaš mene, kar ludi ni zadnje. Tone pa se je razložil: Vidiš, li si z ravninskega, pa ne mtvš, kaj je •»; »/•!.. Ko smo'bili. <>!r ; •! .smo z oeeii >. 1 n!i gre d, bali e možielje.e črnih žen in kačjih kraljic v njem. Potem je bil gozd za nas vse 1° misel na delo in zaslužek. Največ jih ob tej misli preživi vse življenje, kdor pa pride _ malo v svet, ne more kar tako.' Saj ni. da bi moralo bili za mene, za naj ir Samo, da bi bilo otrokom lepše in boljše '1 3---------- ' HJ ,,Tonč, mlada sva še,“ se je ohrabrili' ona. „Dela sva vajena. Počakaj ,da bo pomlad. Videl boš. Delala in služila bova oba!“ _,,Ma!o bo ostajalo za na stran, ko pa nimava svoje zemlje. Vse bo treba kupovati. Potem pa še otrok ...“ Angelo je zabolela njegova zagrizenost in zaljubljenost v zemljo in gozdove, k' Ludi ob misli na otroka ni poznala meje. Zbala se je za vso majhno srečo, ki si ,i-' je obetala ob njem. Na vse je bila pripravljena, saj je vzrastla z delom in le.go; bami kot on, le da bi ga imela zmeraj )),-i sebi. Zdaj pa je živo začutila, da ne b;> vzdržal. Želja po večjem zaslužku ga' )><* znova speljala v svet,' znova se bo pred;« vodam in življenju na njih. Kot, da bi bilo že vse to pred njo, ga je prosila: „Tonč, vse bo še prav in do vsega še lahko prideva, le na vodo ne misli več...“ „Zakaj ne? Splavarji dobro zaslužijo ,,Pa je nevarno. Koliko jih stori "c' srečno smrt. Ti pa nisi več' sam, mož in oče... Pa rada le imam, strašno rada-Tonč se je raznežil. V temi je poiskaj , njen obraz in ga s šapastimi rokami slisn‘l k svojemu. ,,Eh, saj ne mislim na to ...“ Tako govori zdaj, ko je zima in je &' daleč do pomladi. Za zdaj bo dober zasl": žek v gozdu, vsaj za sproti bo. In nnf1 so dolge, pa je lepo imeti koga rad. 10 noč nista prižgala teščerbe .., Spomladi bodo znova završale vode, gozdu bo ozelenela bukev. Tonč bo nioru-* zopel tam z gozdnega parobka zrl v f?*°' bačo na svoje majhno bogastvo. Ne _ ' mogel vzdržati. Taki so vsi, ki so Z*1' ljubljeni v zemljo in gozdove. Ženejo se * zaslužkom. Nekateri obnemorejo in nit"\i,l? nikoli kaj svojega, ogoljufani so za lJl bežen in strast. Redkim kajžarjem se I’ res nasmehne sreča ... Tonč bo šel. Do pomladi bo že poZ-i'”j njun prvi večer. Angela si bo na pr:^‘ zastirala oči in gledala za nji :', doki;’1' bo i slinil za /> uikom Pa ji ne bo PfjL .{)si 'i iv iiir Ho da h ) v#*1 nila: „E1). li solavai ii.. / Maribor sararrgEBan Letošnji preračun studenške občine Občinski odbor občine Studenci je na dolžnikov pa so predvideni v znesku din zadnji odborovi seji razpravljal o proračunskem predlogu za -dobo od 1. aprila do 31. decembra 1941. Poročali smo že, da se pričenši z letošnjim letom krije preračunsko leto s koledarskim ter da traja zaradi tega prihodnja proračunska doba samo 9 mesecev. Občinska uprava je pri sestavi preračuna štedila, kjer koli ie bilo mogoče. V znamenju štednje je ostalo tudi število osebja razmeroma nizko, ako upoštevamo nekatere druge občine s skoro enakim številom prebivalstva in današnje povečano delo občinske uprave. V svrho primerjave prinašamo Poleg letošnjih tudi odgovarjajoče postavke iz lanskega preračuna. Pripominjamo pa, da je banska preračunska doba trajala 12 mesecev. V celoti predvideva novi preračun din 527.096 izdatkov in ravno toliko dohodkov, v lanskem letu je znašala odgovarjajoča vsota din 675.471. Osebni izdatki v novem preračunskem Predlogu znašajo 95.205 din napram 123.820 din v lanskem letu. Važnejše postavke v tem delu preračuna so prejemki uslužbencev 55.050 din (77.000 din v Sanskem letu), osebna in imovinska varnost 7200 din (15.600 din), gradbena stroka 4950 din (8400 din), narodno zdravje 3525 din (2300 din), pokojnine in miloščine 6300 din (3840 din), dnevničarjem 5850 din (3600 din), draginjske doklade 10.530 din (11.280 din). * Materialni izdatki so preračunani na 431.891 din (lani 551.657 din). Pisarniški stroški, starostno in bolniško zavarovanje itd. znašajo din 27.343 (33.350 din), za osebno in imovinsko varnost je predvidenih 34.836 din (44.838 din), od tega dobijo gasilci 4500 din (6000 din), za pro-tiplinsko obrambo pa je določenih 13.236 din (17.648 din). Postavka za ljudsko Prosveto je din 101.254 din (130.874), za deško in dekl. ljudsko šolo v Studencih din 54.637 (72.850 din), za učence, ki obiskujejo meščanske šole v Mariboru, Pa mora občina prispevati 40.992 din (50.524 din). Podporo bodo dobila tudi razna kulturna društva, RK itd. Dolg pri Mestni hranilnici iz 1. 1927 v znesku din 400.000 se je znižal na din 256.000, letošnja anuiteta znaša din 10.000 'kakor lani, na račun brezobrestnega cerkvenega posojila za ureditev trga in ustanovi te v župnije bo odplačanih din 10.275 (13.700 din), anuiteta za posojilo v Narodnem domu pa znaša din 31.168 na-Prani din 42.000 lani. Za gradbeno stroko je predvidenih din ' ©.000 (96.798 din) izdatkov, glavne postavke so vzdrževanje in popravilo obč. cest 20.874 din (22.498 din), gramoznica 38-000 din (lani isto) ter mostovi in hidranti 10.000 din (lani isto). Za socialno skrbstvo je določenih 57.900 din (70.970 d>n), glavni de! odpade na ubožni sklad *er podporo nezaposlenim v znesku din ‘8.750 (din 25.000). Za socialno skrbstvo Je v studenški občini poskrbljeno kakor v malokateri drugi enako veliki občini. Občinsko gospodarstvo (obdelovanje in Vzdrževanje občinskih zemljišč, zavarovanje, davki, elektr. omrežje, vodovod, . ^kopališče itd.) • bo stalo 26.916 din (35.555 din), za razne nepredvidene izdatke je na razpolago din 13.131 (14.933 d'n). V preračunu izdatkov še je večje levilo manjših in manj važnih postavk, Občinski dohodki znašajo v celoti v smislu proračunskega predloga ravno to-'ko ko izdatki. Občinske doklade ored-sfavljajo znesek din 158.384 (188.127 din), studenški občani plačujejo 63?» občinskih oklad, letošnja davčna podlaga znaša din 35.205.76 din. Občinske trošarine so pre-r^n:me na din 275.723 din (320.932 din). • ^cinske takse na 20.500 din (10.000 din), ~(\lllodki posestev in podjetij občine na „■390 din (76.000 din), razni dohodki na _ f;r) din (10.392 din), dohodki iz naslova 5000. Ubožni sklad bo izdal letos v smislu preračunskega predloga din 44.295 (din 53.240 lani), sredstva se bodo črpala v glavnem iz prispevka občine v višini din 36.650 (din 43.970), ostalo kritje pa bodo prinesli dohodki na račun raznih taks. Za veterinarski sklad je določenih 5180 din izdatkov, medtem ko znašajo dohodki skupno z lanskim prebitkom 10.250 din vsega din 14.892. Preračun odkupnine osebnega dela za vzdrževanje cest znaša 13.000 din (12.000 din). Studenški občinski odbor je gornji proračunski predlog soglasno sprejel, te dni ga bodo poslaii v odobritev na nadrejena mesta. H koncertu p@wskega ibma G!¥! V drugem delu sporeda umetnih in narodnih pesmi nam bo Glasbena Matica v Mariboru predstavila skladatelje južnih slovanskih narodov; poleg slovenskih komponistov Emila Adamiča, Antona Lajovca ter Karla Pahorja so zastopani na sporedu tudi Hrvati, Srbi in Bolgari. Izmed hrvatskih skladb bomo slišali dela Jakova Gotovca, komponista opere »Ero z onoga sveta«, ter B. Papandopu-ia, ki se oba držita v svojih kompozicijah domače hrvatske melodike ter narodnih motivov. Srbski del sporeda bosta prispevala Mileje Milojevič, eden izmed najvidnejših sodobnih srbskih skladateljev,, ter srbski klasik Stevan Mokranjac, ki je nedosegljivo harmoniziral srbske narodne pesmi ter jih povezal v šopke in rukovete. Med bolgarskimi skladatelji je treba na prvem mestu omeniti Dobri Hristova, ki je letos januarja umrl ter ga po njegovi piodovitosti lahko primerjamo našemu Adamiču. Oslepeli komponist Petko Stajnov je v Bolgariji jako uvaževan ter domala na vsakem koncertnem sporedu. Manj znana sta še Šumančelov in Mor-fov, ki oba mnogo obetata. Šumančelov?. skladba je še v rokopisu ter se bo v Mariboru prvič izvajala. Dirigenta Milana Pertota vežejo z imenovanimi bolgarskimi glasbeniki prijetne vezi še izza časa, ko je vodil po Bolgariji »Učiteljski pevski zbor iz Ljubljane«. Za zasluge za kulturno zbližanje med Bolgari in Jugoslovani je bil ob tej priliki odlikovan od kralja Borisa s komanderskim križem III. reda. Veliko zanimaniie za Materinski tečaj Letošnji Materinski tečaj je že v svo- bilo tudi predavanje Ljubljančanke Pavle jem dosedanjem poteku pokazal na eni strani veliko potrebnost takšne prireditve, na drugi pa tudi splošno zanimanje zanjo. V preteklem tednu je dr. Cundre jako poljudno obravnaval bolezni ušes, nosu, ust in grla ter snov pbnazarjal s skioptičnimi slikami, jako aktualno pa je Hočevarjeve o vzgajanju socialnega čuta. Drevi in jutri se bo tečaj nadaljeval. Ob 20. bo drevi predaval na Ljudski univerzi dr. Marin o temi »Knaus-Oginova razkritja in sodobno materinstvo«, jutri pa bo istotam predavanje Miloša Ledin-ka »Naš odnos do doraščajoče mladine«. * Obcui zbor Sok. društva Maribor-ma-lico je radi koncerta Glasbene Matice preložen na četrtek, dne (5. marca t. 1., oh pol 20. uri. m Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek, 10. marca, priredi Ljudska univerza proslavo 100 letnice smrti Petra II ji-ča Čajkovskega. O delu in življenju velikega skladatelja bo predaval g. dr. Dragotin Cvetko, njegove skladbe pa bo izvajal na klavirju rektor Glasbene akademije g. Anton Trost. Predprodaja vstopnic pri ge. Zlati Brišnik. m Opozarjamo na nocojšnji plesni večer, ki ga priredi talentirana plesalka Marta, Pavli n o v a ob klavirskem spremljevanju znanega pianista prof. Marijana Lipovška. m Zlato ovratno verižico z zlatim obeskom je našel v Razlagovi ulici dijak Franc Knehtl iz Tvomiške ulice. Lastnik dobi verižico na uradu za najdene predmete pri predstojništvu mestne policije. ni Neki motociklist je povozil včeraj na Frankopanovi ulici 22 letno delavko Ljudmilo Soklirovo iz Maribora, ld so jo prepeljali v bolnišnico s poškodbami po obrazu in z zlomljeno roko. * Sokolsko društvo Maribor-matica vabi članstvo na redni letni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne G. marca, ob pol 20. uri v Sokolskem domu (Aleksandrova c. V slučaju ,da obe ni zbor ob določeni uri ni sklepčen, sc vrši isti pol ure kasneje ob vsakem številu članstva. Zdravo! ' Olepševalno društvo za Magdalensko predmestje v Maribora vabi svoje članstvo na redni občni zbor ,ki *»■ vrši v četrtek, dne 0. marca 1911, ob pol 20. uri v klubski sobi hotela »Mariborski dvor . Ce bi občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, sc vrši eno uro pozneje drug obeni zbor, ki bo sklepal ob vsaki udeležbi. Odhor. * Dospeli so novi modni časopisi (žur-nali) in revije za spomlad in poletje, v veliki izbiri dobite v TISKOVNI DRUŽBI, Cankarjeva ulica 1. * Trio kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. Zbirka za zimsko pomoč na Pobrežju Zaradi izredno velike brezposelnosti se je na pobudo banske uprave in sreskega načelstva ustanovil na Pobrežju odbor za zimsko pomoč brezposelnim in drugim siromašnim slojem. Ta odbor je obdaril že preko 100 oseb. Denarna sredstva so pošla ter je odbor prisiljen, potrkati na srca imovitejših oseb, da po svoji moči prispevajo za zimsko pomoč. V to svrho se bodo glasili v soboto popoldne in v nedeljo dopoldne zastopniki zimske pomoči na domovih dobrosrčnih ljudi in bo- do sprejemali darove. Prosimo vljudno, da se prebivalstvo po možnosti jdn-ne temu klicu. Posestnik kino-gledališča na Pobrežju g. Požar bo dal drugi teden eno kinopredstavo, katero čisti dobiček bo podaril odboru za zimsko pomoč. Prebivalstvo sc prav vljudno vabi, da se te predstave polnoštevilno udeleži. Pust je minil, in sedaj se pa naj ljudje spomnijo tudi siromakov in brezposelnih. — Odbor za zimsko pomoč na Pobrežju. StarokatoGiška eerfcvessa občina v Mariboru je imela v nedeljo dopoldne v Narodnem domu svoj letni občni zbor, ki ga je otvoril in vodil predsednik občine g. Coš. Jasno sliko delovanja ter razvoj cerkvene občine od njenih počet-kov pa je podal tajnik župnik Er. Šegula, ki je odločno zavrnil razne stvari, ki jih neprijatelji podtikajo starokatoliški cerkvi. Mariborska starokatoliška občina je dosegla že 700 vernikov, med katerimi je tudi nekaj bivših ločencev, ki so po prestopu v starokatoliško cerkev zopet našli svoje življenjsko ravnotežje. Letos so bile le nadomestne volitve ter so bili pritegnjeni v odbor F. Brecelj, V. Kalan in A. Puc. NOV CLAN IPAVČEVE PEVSKE ŽUPE Pevski zbor mariborskih tekstilcev je imel pri Žoharju na Tržaški cesti svoj ustanovni občni zbor, včlanil se bo tudi v Ipavčevi pevski župi. Odboru načeluje Kerševan kot predsednik, podpredsednik je Slana, tajnik Resinovič, blagajnika Albert Peče in Ivan Štruc, pevovodja V. Kristan, nadzorni odbor pa sestavljata inž. Groši ter Kostajnšek. Pevski zbor je med zbiranjem pevskega materiala že 1 dalje časa vadil ter je pričakovati, da se bo kot najmlajši član Ipavčeve pevske župe kmalu predstavil javnosti s svojim krstnim nastopom. KONCERT NA KITARO NA LJUDSKI UNIVERZI Sinočnja prireditev Ljudske univerze je imela prav svojevrsten značaj. Ves večer je namreč izpolnil koncert na kitaro, ki ga je imel v korist mestne zimske pomoči simpatičen mladi delavec Rudolf Kova č. Morebiti je značilno tudi to, da je koncert obiskala tokrat skoraj le mladina, ki pa je zato menda šc z večjim navdušenjem aplavdirala mlademu kitaristu, ki je dokazal, da ne obvlada samo tehnično svojega instrumenta, temveč, da igra z globokim čustvom. Zaigral je čez 40 različnih narodnih in ponarodelih pesmi, nekaj ruskih in plesnih komadov ter koračnic. In kljub temu je moral nekatere med njimi še ponoviti. m Velikodušni dar. Odvetnik dr. Josip .Novak je naklonil Prolituberkuiozni ligi v Mariboru 500 dinarjev iz neke pravde. m Zveza Maistrovih borcev sklicuje za 5. I m., ob 20 v vseli prostorih restavraciji' g. Senice tovariški sestanek. G. predsednik bo referiral o zadnjem obisku pri merodajnih ministrih. m Zadružno predavanje v Studencih. V sredo, 5. t. m., ob 19. 1k> predaval v prostorih l judske, univerze v deški ljudski šoli ». Ciril Hočevar: ,,Ali je mogoč družabni red na zadružni osnovi. Vabljeni so vsi zadrugarji, da se predavanja udeležijo. m * MATICE! KONCERT Predprodaja vstopnic v knjigarni Koren, v sredo 5. marca 1941 ob 20. uri v Sokolskem domu Gosposka ul., tel. 29-41. Din Din Din Din Din Din 8276 Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 16. dan glavnega žrebanja 50.000.-—: 65294 30.000.—: 30257 57473 85852 24.000.—: 30932 41386 20.000.—: 13302 92134 16.000.—: 47832 57419 800IS 83707 99127 12.000.—: 3700 22434 26705 57825 59497 92201 Din 10.000.—: 9298 16886 16970 31320 43826 46103 62835 68470 69215 Din 8000.—: 1574 5725 24005 45029 52439 56839 59459 89759 Din 6000.—: 4212 ‘4591 11865 25588 28343 40839 51878 74710 77859 92659 94578 Din 5000.—: 9566 28251 28952 29222 30934 59069 64030 82792 84657 84926 94230 Din 4000.—: 7029 11587 21014 24376 26512 30379 37196 38872 54965 62177 52199 56669 59381 61805 66202 68091 69185 77440 80355 81270 84389 94855 98771 (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeli dobitke v naši kolek-turi, naj predlože srečke takoj v izplačilo, — Nove srečke so še na razpolago. Pri nas kupljena srečka štev. 7.029 je zadela dobitek din 4000.—. Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) m Nočno lekarniško službo od 1. do vključno 7. marca bosta vršili lekarna pri sv. Antonu, Frankopanova 18, tel. 27-01, in lekarna pri Mariji pomagaj, Aleksandrova 1, tel. 21-79. Narodno gledališče Torek, 4. marca, ob 20.: »Plesni koncert Marte Pavlinove". Red A. Sreda, 5. marca: zaprto. (Gostovanje v Celju). Četrtek, 6. marca, ob 20.: „Sumljiva oseba *. Za igralski mirovni sklad. Za igralski mirovni sklad se uprizori v četrtek zelo zabavna Nušičeva komedija »Sumljiva oseba*”. Ker se »Sumljiva oseba" hajbrže to pot poslovi od letošnjega ve* černega repertoarja, je pričakovati, da si jo ogledajo vsi; ki je še niso videli, ker obenem koristijo tudi dobri stvari. Veljajo znižane cene. CELJSKO GLEDALIŠČE Sreda, 5. marca, ob 20.: »Sumljiva oseba ". Gostovanje mariborskega gledališča. tffno v Mariboru * OHAJSKI KINO. Danes prekrasen film »Brez okovja", film naravne lepote Italije. Olga Čehova* in Brigita Horney. * ESPLANADE KINO. »Čarovnik iz Oza““, glasbeni lehnikolor film, v kaLe-rem sodeluje 120 glasbenikov in pevski zlx>r s 300 palčkov. Film sa staro ui mlado! UNION KINO. Do četrtka francoski film »Ona In njih 7“ z Vero Korene in Fernand Gravev. Film Prvi ruski film v »S0R0Č1NSKI SEJEM« PO Doslej so bili Američani mojstri barvnega filma in so to filmsko tehniko ljubosumno čuvali. Zato pa je ves filmski svet tem bolj presenetila vest, da so Rusi po dolgoletnih preizkušnjah ustanovili laboratorij za izdelovanje filmov v prirodnih barvah in da so z uspehi Američane celo prekosili. Za svoj prvi veliki film v prirodnih barvali so Rusi izbrali genialno humoresko »Soročin-ski sejem«, delo nesmrtnega avtorja »Revizorja«, »Mrtvih duš« itd., Nikolaja V. Gogolja. Pisec je hotel s svojo humoresko »Soročinski sejem« ironizirati praznoverje kmetov. Filmu daje posebno književno vrednost dejstvo, da so reproducirani točni in originalni dialogi iz Gogoljeve povesti. Film je dal tudi nekaj, česar knjiga ne more, namreč glasbo. Filmsko glasbo je skomponiral ruski glasbenih Stoljar, prirodnih barvah GOGOLJEVI POVESTI ki je dober poznavalec ruskega in ukrajinskega narodnega melosa. Znani ameriški kritik, ki je videl ta film na Kitajskem, je dejal, da je »Sorčinski sejem« parada Rusije zaradi prekrasnih pesmi in plesov. Poleg ruskih pesmi in plesov je v filmu tudi več orginalnih ruskih ciganskih pesmi. Neponarejen Gogoljev humor je prav tako izvrstno ohranjen v filmu kakor v pisani besedi, redko v kakšnem ruskem filmu, so v »Soro-činskem sejmu« vse kreacije hudožestvene. Tipi ukrajinskih mužikov, prekrasni rasni tipi ruskih ciganov in cigank so tako originalni ruski in slovanski, da prišteva kritika omenjeni film med klasične ruske filme. Zrežiral ga je ruski mojster Nikolaj Ek, režiser filma »Pot v življenje«. Kako je William Powell postal filmski igralec William Powell spada v vrsto tistih filmskih ' newyorški akademiji dramske umetnosti zelo Slavni režiser o filmu „Alcazar" Veliki italijanski režiser Augusto Genina pravi o filmu „Alcazar“ med drugim Uidi: „Ako sem sc odločil, da v filmu ponovno oživim strašne, pa tudi velike dneve Al- igralcev, ki so ustvarili največ filmov, kar dokazuje njegovo veliko sposobnost in ogromno popularnost. William Powell se je rodil v Pittsburghu v družini, ki je živela v urejenih WILLIAM POWKLL meščanskih razmerah. Vpisal se je na visoko šolo v Kansasu Cityju. Kakor vse visoke šole, tako je imela tudi ta svoje amatersko gledališče. Ta je bila odločilna za nadaljnjo usodo mladega Williama Povvella. Velik uspeh, ki ga je dosegel v amaterskem gledališču, ie povzročil, da je opustil pravni študij ter še posvetil gledalšču. Ker je bila šolnina visoka, je bil Powell prisiljen stopiti v službo neke telefonske družbe, kjer je zaslužil mesečno 50 dolarjev. Vse to pa je bilo za njegovo umetniško izobraževanje premalo. Zato je naprosil neko svojo bogato teto za večje posojilo, ki mu je omogočilo šolanje na akademiji dramske umetnosti. 13 let kasneje je \Villiam Powell vrnil posojilo, ko je dobil prvo večjo vlogo pri filmu. Bilo je to leta 1921, ko se je pričela Powellova filnika kariera. Igral je v glavnem detektivske vloge. Potem je stopil v službo MGM, kjer je snemal prvi film »črna senca«. Tedaj je dosegel velik uspeh v »Maškaradi«, v katerem je nastopil z Luiso Rai-nerjevo. Odveč bi bilo naštevali vse njegove filme, ki jih je precej in ki so z malimi izjemami vsi zadovoljivi. SHIRLEY TEMPLE DAROVALA SVOJE IGRAČKE Nedavno je podarila slavna filmska ljubljenka Shierley Temple svoje lutke in igračke neki otroški bolnišnici v Los Angelesu. Mali bolniki so navdušeni nad lepimi stvarmi, katere je dobivala Shirley ves čas svoje filmske kariere iz vseh krajev sveta. JUDY GARLAM) 70 LET IN PRI FILMU I.etos je slavila 70 letnico sodelovanja pri film Josipina Dora, ki igra eno izmed glavnih vlog v novem Žarah Leandrinem filmu »Pot v svobodo«. Dora je prvič nastopila na geldališkem odru kot petletna deklica v nekem dunajskem baletu. IIEIDEMAKIE HATHEYEK V FILMU „JASTREBICA“ cazarja v Toledu, sem se zavedal, da je to težka in delikatna naloga. Ko sem izdeloval ta film, sem moral obuditi vojne in zgodovinske doživljaje, moral sem podčrtati tudi človečanski moment tega grandioznega epa, pri vsem pa paziti, da ne izmaličim legende in zgodovinskih resnic. To nalogo pa mi je olajšala prisotnost žena in otrok v Alcazarju. Spel sem hotel oživeti v filmu življenje 500 žena in 80 otrok, ki so bili zoprti v temnih kleteh. Ilotel sem prikazali njihovo trpljenje, nade in radosti, tragiko čakanje teh mas brez svetlobe in zadostnega zraka, ki so bile vedno v dotiku s smrtjo in Bogom. V vrtincu burnih dogodkov, ko se izgublja zaupanje do vsega človeškega, se ustvarja neomejena vera v Boga. „Samo Bog nas lahko reši!“ so govorile žene, ko je izglodalo, da je že vse izgubljeno/* ZIDOVI DANCINGA »LA CONGA« v Hollywoodu so okrašeni s slikami slavnih filmskih starov, med katerimi se najbolj odraža nenavadno efekten portret Linde Darnell, ki jo kaže kot mlado špansko seniorito v enem izmed njenih najnovejših filmov. Šport Tek čez drn in strn SK Železničar bo priredil v nedeljo, 9. marca, tek čez drn in strn s startom in ciljem v Špesovem selu. Zbirališče tekačev je na stadionu, start bo ob 10. Fr0" ga je dolga 2 km ter teče po ravnini >n skozi gozd. Pravico sodelovanja imai0 verificirani in neverificirani člani športnih klubov in telovadnih društev ter vsi prijatelji telesne vzgoje, ki so starejši Ko 16 let. Tekmovalci bodo razdeljeni^ P° kategorijah. Prijave sprejema tajništvo SK Železničarja do 7. marca, tam se dobe tudi pddrobna navodila. NEDELJSKE SMUČARSKE TEKME pri Seniorjevem domu je počastil s svoj° navzočnostjo tudi inž. Lenarčič iz Josip-dola, ki je za tekmovanje poklonil dve krasni darili. Navzoč je bil tudi drugi mecen naših smučarjev tiskarnar Lojze Strašnik, ki je razpisal posebno lepo na-grado za najbolje plasirano moštvo. s. Srbska liga: Bask — Jugoslavija (J) 1:2, Jedinstvo — Gradjanski (S) 2:0, Vojvodina — Jugoslavija (B) 1:1, 2ak — BSK 2:3, Bata — Slavija (S) 3:1. MALI OGLASI do 20 besed stanclo t davkom vred 15.— din. Vsaka nadaljnja beseda I— din. Kdor IšSe službo, plača za lak onlas namesto 13 din samo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko in obrtno reklamo pa staneio namesto 15.— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2— din. Za pismene odgovore sledo naslovov v malih oglasih znaša posebna pristojbina 3— din. kateri znesek je treba priložiti v znamkah. Male oglase ie treba plačati takoj pri naročilu. Pri plsuenlh naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse male oglase, če so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. HIŠA enostanovanjska, ugodno na-tfpdaj pTi radio postali Tezno. Vprašati v* trgovini preprog Tomčesin Franjo-, Maribor, Glavni trg 26 23550-11 SLUŽBO DOBI do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din POSTREŽNICO skromno, starejšo, išče obrtnik. Prednost blizu stanujoča, za trikrat tedensko 2 ure popoldne. »Rupid«. Meljska 1 23568-2 f H D A PAV E IN RDEČKASTE ROKE POSTANEJO Z UPORABO PERMA KREME GLADKE IN LEPO BELE O «OSES»IJ4 KANC VAJENCI-(KE) Uo 20 besed 15 din vsaka nadaljnja beseda 1 din Sprejmem VAJENCA za trgovino z mešanim blagom Prednost železničarjevi sinovi- Ponudbe poslati na osi. odd. »Večernika« pod »Priden in 'ubogljiv«. 23571-4 STANOVANJE ODDA Uo 20 besed J5 din. vsaka nadallnla beseda 1 din DVOSOBNO STANOVANJE z uporabo vrta se odda. Kejžarjeva 4 Vpraša sc Aškerčeva^ 23552-5 Lepo sončno STANOVANJE soba in kuhinja, s pritiklinami, oddam s 1- aprilom v novi hiši v Studencih. Simon Jenkova 34. 23563-5 OPREMLJENA SOBA se odda, tudi s hrano. Mar-montova 9. 23567-8 Oddam 2 ali 3 osebatn SOBO S ŠTEDILNIKOM Pobrežje, Aleksandrova c. 31 23551-8 SOBO IŠČE do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din SOBO S ŠTEDILNIKOM in posebnim vhodom v centru iščeta dve solidni gospodični. Naslov v ogl- odd. »Večernika«. 23565-9 FRIZERKA samo prvovrstna moč, dobi takoj stalno mesto. Salon Knez. Ulica knejza Koclia 24, Maribor. 23575-2 Službo dobi FRIZERKA katera' gre na deželo- Hrana, stanovanje v hiši, plača in nastop po dogovoru. Robert Hartman- Prevalje. 23574-2 SLUŽBO IŠČE do 20 besed 12 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din KUHARICA stara 22 let, razume vsa hišna dela, išče službo Na s to j. i takoj. Ponudbe na ogl. odd-»Večernika« pod »št. 118«.. 23572-3 Odda se __ ENOSOBNO STANOVANJE mirni stranki. Maribor, Pobrežje, Cvetlična 6. 23560-5 POSEST do 20 besed 20 din, vsaka nadaljnja beseda 2 din Lepo urejeno POSESTVO v bližini Maribora, z vino' gradom, sadonosnikom, trav nikom, njivami in vrtom se proda za 90 000 din. Gobec, Koroščeva ul. 7. 23564-11 m Trajni kodri samo pri Pavli, špe-ciahtctatrujne brc* vodat ondu-lacije, 6 mesena pismena garancija. Najmodernejši salon- Najboljša ponirežba po nižjih cennh. Salon ..Pavla" Koroška 0 IZGUBLJENO do 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din .Izgubila se je damska ZAPESTNA URA Pošten najditelj naj jo proti .nagradi odda na ogl odd-.»Večernika«. 23556-27 POZOR! KOSTANJEVE STEBRE IN PRECNICE za vrtove poceni dobite pri Ignac Vivoda, Ruše 79- 23573-11 Mlada, popolnoma bela ANGORA MAČKA se je zgubila na Meljski ces>i št- 23 Najditelj nai jo odda proti nagradi v pekarni_ Genzker. 23555--? ČitajtenVeGeriiik* Od EMorave do Save od ZDonave do ZDrave oroti kašlju vzemi Jfaramcfe ZavOjček din 5‘- v apotekah H STROJI adaljnla do 20 besed 15 din. vsaka beseda 1 din »SINGER« ŠIVALNI STROJ za krojače, malo rabljen, se proda. Stritarjeva ulica 16/a. 23569-14 ŽENITBE - DOPISI ENOSOBNO STANOVANJE oddam s 1 aprilom- Gajeva ul. 4, Maribor. 23558-5 PREHRANA lo 20 besed 15 din. vsaka nadallnla beseda 1 din Sprejmem gospoda na HRANO IN STANOVANJE Koroščeva 6-11/8- 23553-7 SOBO ODDA lo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnjo beseda I din Oddam PRAZNO SOBO Krcmpljeva 2 a, Melje (vhod s Trdinove). 23559-8 Prodam STAVBENO PARCELO za dvonadstropno hišo v Vrt ni ulici. Ponudbe na ogl odd. »Večernika« pod »Sončna lega« 23561-11 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 2 din GOSPODIČNA želi iskrenega prijateljstva z dobrosrčnim, samostojnim, go spodom za skupne nedeljske izlete v hribe- Dopisi satno s sliko na oglasni oddelek »Ve černika« pod »Gotitleman«. 2.3570-19 Lepa STAVBENA PARCELA za veliko hišo in gospodarsko poslopje, 2 stanovanj, 145.000 din. — Hiša z delavnico, stanovanjem, vrtom. 120.000. »Rapld«, Gosposka ul. 28 23577-11 do 20 besed 20 din. vsaka nadaljija beseda 2 din ZADRUGA »NAŠ DOM« .ima danes pri Povodniku v Jurčičevi ulici ob 19. uri jav-,no odborovo sejo- Predsednik: Korošec. 23576-J Proda se PARCELA 1000 111*. Zg. Radvanje, Delavska 43. 23554-11 Oddajte MALE OGLASE za sobotno-nedeljsko številko „ Večernika" č i m p r e i v tednu, najkasneje do petka 1|27. zvečer, ker so do tedaj oddani mali oglas' brez posebne pristojbine in zato cenejši, kakor v soboto do 9. ure dopoldan oddani. »V E C E R N I K« Oglasni oddelek. Izdaja In urejuje ADOLl' RIBNIKAR v ne vračalo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališko ulica O. —-—r~,—r,—n-----------------; m L STANKO DFII IA v Mariboru - Oglasi po ceniku - Hokoplsi »e Mariboru 1 ska Mariborska tiskarna d d., predstavnih n il)Q. _ IcIelon ^duištvu štev. 23-67 in uprave štev. 28-67- - Poštni čekovni račun btev 11 ■ M