the oldest and most popular slovenian newspaper in united states or america. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. {Official Organ of four Slovenian organizations.) St. ev. (No.) 220. CHICAGO, ILL., SREDA, 12. NOVEMBRA WEDNESDAY, NOVEMBER 12, 1930 LETNIK XXXIX. Avstrija ne mara fašistov. - AVSTRIJSKO LJUDSTVO SE PRI VOLITVAH IZRAZILO, DA NOČE VLADE PREDATI FAŠISTOM. — SOCl-JALNI DEMOKRATI, *ZDAJ NAJMOČNEJŠA STRANKA, SO PRIDOBILI EN SEDEŽ VEČ, A NIMA-JO ABSOLUTNE VEČINE. Dunaj, Avstrija. — Kakor Je bil uspeh zadnjih volitev v Nemčiji presenetljiv, enako je Obudil presenečenje tudi izid Celjskih volitev v Avstriji, tendar popolnoma v nasprot-smislu. Kakor je namreč ^Pričakovano zrastla v Nem-'•'ji moč fašistov, enako nepričakovano so bili v Avstriji fa-s'sti poraženi. , Huda kampanjska borba se vodila zlasti med dvema bankama pred volitvami, ftemreč med fašističnim Heim-^ehrom, kateremu je bila nagnjena tudi sedanja vlada s piiclerjem Vaugoinem na če-u> in med socijalističnim T^utzbundom. Fašisti se niso 0®ti brigali za druge stranke, ^rveč so vso silo naperili ?f°ti socijalistom, češ, drugi ne pridejo v poštev, kajti Va stranka, ki bi jim bila *hko nevarna, je socijalistič-J1*- Lahko si je torej predstaviti njih razočaranje, ko je !ezultat volitev pokazal, da T* niso bili nevarni samo so-Clilisti, marveč vse druge ^anke, kajti fašisti so dobili vseh strank najmanjše evtto glasov. P^ugače se razmerje v av-^iskem parlamentu ne bo po ^itvah dosti izpremenilo. Sojini demokrati so sicer Osta-} še vedno najmočnejša stran-a' vendar pa so pridobili sa-en sedež in jih imajo zdaj , uPno 72; takoj za njimi pri-®J0 krščanski socijalisti s 66 Nato sledi stranka, ki >° je ustanovil bivši avstrijski >^cler, J. Schober, z 19 sede-j!'končno fašisti z 8 sedeži. 8'jub svoji moči torej nimajo ^ijalisti absolutne večine in l^0 morali iskati koalicijo s drugo stranko, ako si bo-hoteli zasigurati večino, klasovi se sicer slišijo, da se vlada VOJAŠKA SLUŽBA V RAZPRAVI Brezuspešno razpravljanje na konferenci glede določitve dolgosti vojaške službe v državah, kjer je uvedena obvezna vojaška dolžnost. NAČRT ZA RAZSTAVO l^erava dosedanja porazu fašistov še nada-8 silo obdržati na krmilu, ndar pa to ni dosti verjetno. -o- AVTO UBIJA DALJE Chicago, 111. — Nenavadno Je število smrtnih slučajev t0 ?ahteval avto za.'njo sobo-dn!n nedeljo. Tekom teh dveh C0 je bilo ubitih v chicaškem Ig °kraju nič manj kakor S tem je narastlo šteto^ Smrtmh nesreč vsled av- jžg* od začetka tega leta fc, SKOČILA V AVTO Ark. — Na neki j« Poti v tukajšnji bližini tlvjj' °> v kal rern sta sedela i naravnost med 0rn°bil 'sta ter je enega n.nju n -vM-ne ranila. Genova, Švica. — Tukajšnja predpripravljalna razorožitve-na konferenca zveze narodov je pretekli ponedeljek sklepala o dolgosti vojaške službe, ki jo morejo naložiti dežele, v katerih je v veljavi obvezna vojaška dolžnost. Francoska delegacija je predložila osnutek, po katerem naj bi ta določba o dolgosti dobe veljala enako na vse edinice, za pehoto, mornarico in za zračne čete. Osnutek je bil po daljši debati sprejet, vendar pa se ni prišlo do zaključka, koliko sme trajati najdaljša doba službe. Ameriški delegat, N. G. Gibson, se razprav ni udeležil. Glasovanja pa so se vzdržali tudi delegati več drugih držav, med njimi Nemčije in Rusije. Debata se je predvsem sukala okrog vprašanja, naj-li velja ta omejitveni sistem, namreč določitev maksimalne dobe vojaške službe, za vse države enako, ali naj se prepusti to vsaki državi posebej, da določi vsaka za se svoj maksimum. Koncem preteklega tedna je pet velesil, ki so tvorile tudi zadnjo londonsko konferenco, imelo privatno sejo, na kateri so razpravljali glede načina, kako bi se uredila pomorska moč posameznih držav. Posebna komisija bo osnutek izdelala in ga nato predložila v odobritev še zastopnikom drugih 27 držav. -o- KURJA KOST POVZROČILA SMRT Chicago, 111. — Pretekli mesec je prejel H. Benthold, 5655 No. Merrimac Ave. od svojega prijatelja v dar kokoš. Ko pa je 26. oktobra to podarjeno kokoš užival, se mu je v grlu zataknila koščica, ki je povzročila zastrupljenje, kateremu je preteklo nedeljo podlegel. -o- PALESTINSKI ARABCI GROZE Jeruzalem, Palestina. — Velik vihar, ki so ga dvignili Judje po celem svetu, ko je angleška vlada odločila, da ne bodo v Palest'no več pripušče-ni novi judov?ki naseljenci, bi utegnil dovesti angleško vlado, da izpremeni svojo politiko. Proti temu pa jo zopet svare palestinski Arabci, katerih eksekutivni odbor je br-zojavil v London, da utegnejo izbruhniti arabski nemiri, ako bi prišlo do tega. Slika nam kaže načrt za poslopje, ki bo zgrajeno za ameriški oddelek na francoski ko-lonijalni razstavi v Parizu prihodnje leto. Poslopje bo posnetek Mount Vernon, doma George Washingtona, blizu Washingtona. PR0H1B1CIJ1 SLABA PREDE KRIŽEM SVETA Prohibiciji se ne bo posvečalo dosti pozornosti v prihodnjem kongresu. Washington, D. C. — Besedo o prohibiciji je izpregovoril pretekli ponedeljek republikanski kongresnik Britten iz Illinoisa, ki suhačem ni napovedal posebno dobrih časov. "Rjovenje prohibicijskih fanatikov," je dejal, "po še nadaljnjem zapravljanju denarja in podkupovanju v svrho izvedbe te nemogoče postave ne bo našlo dosti pozornosti v prihodnjem kongresu." Zgrabil je tudi oblasti metodistične cerkve, ki zahtevajo, da se še nadaljnjih 500 agentov nakaže prohibicijskemu uradu, češ, da je to željo izrazilo ljudstvo na svojih zborovanjih. Britten je zahteval od teh oblasti, da dokažejo, kdaj so se ta zborovanja vršila, in kje, kajti prepričan je, da je ta trditev le suhaška spletka. -o- ZA LOVCE Chicago, 111. — S ponedeljkom se je pričela v Illinoisu sezona za lov na prepelice, zajce, prerijske kokoši in fazane. Lov na fazane in prerijske kokoši je omejen samo na pet dni; sezona za prepelice traja 30 dni in za zajce do konca januarja 1931. -o- ZAGONETEN POVOD ZA UMOR London, Anglija. — Zadnje čase se je že tolikokrat pripetilo, da je kdo zgorel v kakem avtomobilu, da se je ljudstvo že popolnoma navadilo na take slučaje in jim ni več posvečalo posebne pozornosti. Tako se je tudi razširila vest, da je na ta način zgorel v svojem zaprtem avtomobilu neki A. A. Rouse. Ko pa se je našlo v ostankih avtomobilo par ženskih čevljev, se je pričela policija zanimati in je tudi kmalu ujela imenovanega Rouse, o katerem je bilo domnevano, da je zgorel. Zdravniki so u-gotovili, da je umorjeni bil moški. Rouse zanika, da bi bil on izvršil zločin. KITAJSKO SKUŠAJO ZDRAVITI — Toronto, Kanada.—Nadzorni urad za pijače v tukajšnji provinci je dal ukaz vodjem vladnih prodajalen pijač, da ne smejo prodajati opojnih pijač brezposelnim, ali pa takim, ki zapravljajo. denar in pustijo družino, da strada. — Rio de Janeiro, Brazilija. — Vest, da so Zed. države j teklo soboto priznale novo brazilsko vlado, tukaj konferenca, katere se je Iz Jugoslavije« PO 15 LETIH IZ UJETNIŠTVA — BREZ DOMA, ŽENE IN OTROK. — NEVERJETNA SUROVOST, -t- VOLKOVI V DALMACIJI. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. Na razdrtem ognjišču 'Mate Kokjč, vojak 39. pešp., Peter Lazarevič iz okolice .iz Pregrade na Hrvatskem. — Z ustanavljanjem domače industrije naj bi se pomagalo Kitajski. Nanking, Kitajska. — Pre- se je zaključila Prnjavora v Bosni, ki je bil 1. 1918 ujet na ruski fronti v Galiciji, se je po 15 letih zopet povrnil v domovino. Pred svojim odhodom na vojno je pustil doma dom, ženo in dva o-tročička. Komaj je bil v Galiciji ujet, so ga takoj poslali v ujetniški tabor, kjer je preživel grozne čase, ko je gledal svoje tovariše, kako so drug za drugim pomirali od raznih kužnih bolezni. Ko so se polastili vlade boljševiki, so Petra zaprli in ga pozneje celo obsodili na smrt ter bi imel biti umorjen že marca meseca letošnjega leta, da jim ni srečno pobegnil. Ušel je iz Sibirije in se več mesecev klatil po Rusiji ter naposled ves izmučen, lačen in brez vsakih sredstev prišel v Rumunijo. V strahu V celjski bolnici je umrl Ivan Petrak, oče učitelja Petraka na celjski šoli, star 87 let. -o- Nesreča starke Na Aleksandrovi cesti v Mariboru je je padla 70letna po-sestnica Marija Gačnik iz Kr-čevine in si nalomila desno nogo. Oparil se je Pri mešanju barve se je nevarno oparil z vrelo vodo barvarski mojster Ed. Zemek iz Kranja. Nesreča v kamenolomu pri Trbovljah V kamenolomu podjetnika Haucka se je nevarno ponesrečil 591etni delavec Ivan Ko- je napravila v tukajšnjih političnih krogih globok odmev in so jo vobče z veseljem sprejeli in to tembolj, ker se je domnevalo, da je Amerika neprijazna Braziliji. — Boston, Mass. — Kakor je ugotovil neki tukajšnji odbor za varnost po proučevanju prometnih nesreč po celi Uniji, je trinajstkrat bolj riskantno, voziti se z avtomobilom, kakor z vlakom. -o- DVANAJSTA OBLETNICA NEMŠKE REPUBLIKE udeležilo nad 300 kitajskih vodilnih mož v trgovskem življenju, bankirjev, industrijalcev in vladnih uradnikov. — Sklepalo se je na konferenci 0 tem, kako bi se dala postaviti Kitajska na trgovsko podlago in kako bi se ji pripomoglo, da bi se opomogla od uničujočih učinkov zadnjih civilnih vojn. Sprejete resolucije so zlasti šle za tem, naj bi vlada v prvi vrsti skrbela za po-vzdigo industrije. Ustanavlja naj tovarne za razne izdelke, tako n.pr. za cigarete, cement, 1 bombažno in volneno blago, Berlin, Nemčija. — Vobče je potekla pretekla nedelja, dvanajsti obletni dan, odkar je bila proklamirana Nemčija za republiko, popolnoma mirno. Praznoval pa t.e je ta dan od različnih strank v različnem duhu. Dočim se druge stranke, razen socijalnih demokratov, katerih član, H.1 Schulz, je imel primeren spo-j minski govor, za dan niso do-j sti brigale, so ga člani nemške' fašistične stranke v Monako-vem proglasili za dan žalovanja. -o- ČEZ DRN IN STRN Downers Grove, 111. — V tukajšnjem mestu se nahaja v popravilu Ogden Ave. in je v to svrho zaprta ter morajo pri Commercial Ave. napraviti avtomobilisti pol milje dolg o-vinek. To pa se je zdela nekaterim avtomobilistom predolga pot, in, da bi ne izgubljali časa, so vozili kar naprej po Ogden Ave. Ker pa je bila sredina ceste zaprta, so jo mahnili enostavno po obcestnem hodniku. To se je ponavljalo vsak dan in končno so lastniki zemljišč napravili pritožbo, na kar so policisti čakali na te tičke in jih preteklo nedeljo ujeli šest. Dobili so pouk, kako voziti. kakor tudi jeklene in kemične tovarne,- Predsednik Čiang Kaišek se je zavzemal za to, da bi se uvedel lOurni delavnik za prihodnjih pet let. PREJELI SMO Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesantne so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA MR. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos želijo. šič. Med delom mu je priletel pred orožniki je od tam skri- v glavo velik kamen in mu na-vaje nadaljeval svojo pot in i pravil smrtnonevarno rano. srečno prišel v domače selo Prnjavor, Toda tukaj ga je čakalo strašno razočaranje. Ko se je že bližal hišici, mu je burno plalo srce od veselja, da bo zopet objel svojo ženo in svoje otroke, ki morajo biti že veliki, in ga še morda poznali ne bodo. Toda kaj je občutil, ko je namesto hišice zagledal le nekaj razvalin in smeti, ve le on sam. Še hujše je pa zvedel, namreč to, da je odšla njegova žena z otroci ob prevratu v Banjaluko. Žejen, lačen, raztrgan in utrujen se je takoj podal na pot z upanjem, da najde svojce. Ni jih našel. Sedaj berači po Banja-luki, išče in upa. -o- Pretep v Sostrem 4 Splošno ogorčenje po vsej okolici je izzval brutalen fantovski pretep, ki se je dogodil v Sostrem v neki gostilni, ka> Napad pri belem dnevu V Voseku nedaleč od Maribora so neznanci napadli 18-letnega posestnikovega sina Maksa Horvata. Tepli so ga s kolom in mu prizadejali poškodbe po vsem telesu. -o-- Nova bolnišnica V Murski Soboti bodo v bližnji bodočnosti započeli z zidanjem nove bolnišnice. -o- . Nesreča pri delu Mizarski pomočnik Lojze Lovšin iz Brega pri Ribnici, ki je delal v delavnici Franca Kramerja v Gorenji vasi, je pri delu z levo roko zašel v stroj, ki mu je odtrgal več prstov. -o- Smrtna nesreča na železnici Na postaji Plase je padel pod vlak orožniški narednik terega žrtev je postal 27letni Andrej Bažan. Kolesa so mu hlapec France Vodnik, ki slu-'odrezala nogo pod kolenom, ži pri posestniku Ivanu Urban- Prepeljali so ga na Sušak, cu v Sostrem. Bil je v gostilni,kjer je vsled izgube krvi umrl. v družbi s.vojih prijateljev, kjer sta navalila nanj posest-nikova sina Jože Vidic in Jože Juvan, tudi iz Sostrega. S steklenicami za pivo sta ga silovito udrihala po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Udarci so bili tako silni, da se mu je omračil um. -o- Volkovi Iz Sinja v Dalmaciji poročajo, da postaja v tamošnji okolici volčja nadloga vedno hujša. Nedolgo tega so v bližnjem selu Mojanci raztrgali celo vrsto ovac. V neki drugi bližnji vasi so pa zverine raztrgale pet konj in šest oslov. Smrtna kosa V Gosteščem pri Škofji Loki je umrla Marija Lušinova, mati sorškega župana, stara 71 let. — V Ljubljani je umrl Jan Ružička, vpokojeni evi-'denčni nadzornik, star 76 let. |— V celjski bolnici je umrl Posestnik pod vozom Blizu Moravč pri Litiji je posestnik Lovro Meserko vozil drva iz gozda. Iz neznanega vzroka sta se mu vola splašila in začela dirjati po ozkem klancu. Nenadoma se je voz prekucnil in Meserko je padel pod njega. Nesrečnež ima zlomljeno nogo in razne nevarne poškodbe. -o- Smrt pod vozom Dne 23. oktobra je peljal po cesti iz Bleda čez Zako na Bohinjsko Belo Janez Piber, po domače Pibrov, z Grada, težko z drvami naložen voz. Da bi se mu voz ne prekucnil na ostrem ovinku, se je uprl v v.oz pri prvih kolesih, pa ga ni mogel zadržati. Težak voz ga je tako pritisnil k tlom, da mu je prišla glava na koleno. V takem položaju so našli mrtvega pod vozom. K Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 12. novembra 1930__ AMERIKANSKI SLOVENEC Eni in najstarejši slovenski list ▼ Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-iiljkov ia dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 009« Naročnina: ..$5.00 _ 2.S0 _ 1.50 Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_________$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta____1.75 The First and the Oldest Slove* man Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------------------ For half a year _______$5.00 __2.50 For three months--------------1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year----------------$6.00 For half a year-----------3.00 For three months----------- POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znati, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. _ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-»tvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu |e čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. __ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____ wehru in socialistična in komunističita po svojem Schutz-bundu. Kakšne so posledice?. V Jugoslaviji kaka revolucija nikakor ni izključena, ampak oborožena revolucija z že pripravljenim orožjem, je nemogoča. Nasprotno pa. je v Avstriji na obeh straneh orožje za revolucijo vse pripravljeno. Zdaj pa zdaj ima priti do takega spopada z orožjem, tako se govori dnevno. Sicer; ni prišlo še do prave revolucije, ampak vsaj praske so bile in so še, in kar je najslabše pri tem, je dejstvo, da je izbruh vedno pred vratmi. Ali je tako stanje dobro, ko sicer ni državnega vojaštva, pa se mora skoroda vsak oborožiti in stopiti na eno stran, da se z orožjem brani, ko ga sosed z orožjem ogrožuje? Ako je kje militarizem v najslabšem pomenu besede, obstaja tak militarizem v sedanji Avstriji. J. M. Trunk: Militarizem VELIKA PRIREDITEV DR. VNEBOVZETJA M. B. V STEELTONU Steelton, Pa. Kakor po drugih naselbinah, tako tudi pri nas prirejamo veselice in si tako krajšamo zimske čase. — Dne 15. novembra priredi naše dr. Vnebovzetja M. D. št. 181, KSKJ. veliko veselo zabavo. Prošeni ste vsi, da nas ta dan posetite. Videli boste, kar še niste videli; mnoge lepe dežele po Ameriki in morda zagledate še tu pa tam kakega svojega prijatelja, katerega niste videli že leta in leta. Videli boste našo rojakinjo Mrs. Barbaro Kramer, ki nam je vsem po-Videli boste vsega Vojaštvo ima dvojen namen. Da bi bila država brez zunanjih sovražnikov, neogrožena po kakem bližnjem ali daljšem sosedu, to je dozdaj gola utopija. Lepo bi bilo tako, ako bi civilizacija tako napredovala, da bi vsaka država ostala neogrožena v svojem obstanku. Tako daleč dozdaj še nismo prišli. Ako je državi na obstanku, se mora zoper vsako zunanje ogroževanje zavarovati. To se more zgoditi le s tem, da ima pripravljeno svoje vojaštvo. Prav enako je tudi država brez notranjih nasprotnikov le utopija. Nekdo stoji na vladnem krmilu. Malo je na tem, kdo je na tem krmilu. Vsaka vlada, naj bo potem monarhistična, republikanska, ljudska, demokratična, oligarhična, samodrž-na, sovjetska ali kakršnakoli, ima svoje nasprotnike, ker vseh državljanov ni mogoče spraviti pod en klobuk. Ker je v bistvu vsake vlade, da se Obdrži na krmilu, je pač naravno, da se mora skušati zaščititi, in to je mogoče le potom vojaštva. Ako vlada odgovarja vsem zahtevam prave vlade, in ima za seboj gotovo število vojaštva zoper zunanje in notranje nasprotnike, in vrši to vojaštvo svojo dolžnost v krogu svojega bistvenega obstanka, ne moremo govoriti o kakem — militarizmu. Militarizem, kakor se ta izraz navadno rabi, nastane šele, kadar ali vlada izrablja svoje vojaštvo v sebične namene, j Banovec. Prepričani smo, da da se vzdrži na krmilu, ko v bistvu ni več prava vlada, ali pa vam ne bo žal in vam nikdar nastane militarizem, kadar vojaštvo kot svojelastna organizacija prevzame neko vladanje, ali vsaj stremi za takim vladanjem, ali pa nastopa nekako samostojno po svojih organih in narekuje vladi neko smer. Tak militarizem je vlada v vladi. Da je tako stanje napačno in škodljivo, vidi lahko vsakdo, in tedaj fc\ Lilija uživa ugled v vsej selbini. S ponosom lahko P1' stopajte pod njeno okrilja nl kdar vam ne bo žal. Bratstv0 in složnošt tu je doma. Želeč vsemu članstvu c'lU štva Lilije mnogo krašftega u- speha v trimesečni kaniP811''1' ponovno kličem: Bodimo 1)8 vdušeni in začnimo takoj-Bratski pozdrav, • J. Stariha, tajDp' -o- STREŠNI VRTOVI , Telegrafski urad v Bf,iff prvovrstnih ura" M naprav, bolniških sob, za odmor, kopalnic itd., 111 vrt°v tvo M poda v opoldanski pavzi strehe, kjer se odpočiva od pouličnega šuma na sV nima le prostorov, zdravstvenih več tudi lepe strešne Če je le mogoče, se uradn^1 ive- suma žem zraku in na solncu. Da ' s" ne prekorači cas odmora, postavljene ure v vseh v oic S vih. Vse naokrog so Sre polne cvetja in zelenja. ^ na strehi so stoli in ležišča- ^ Posebna nastavljenka ima v skrbi stole, ležišča, odeJe blazine. Uradnice, ki stanejo v oddaljenejših krajU1 stajajo po napadi tudi daljšimi pavzami v teh vih, nakar se vračajo sp0' in osvežene 11:1 «vr>ie del° Of vrT cite VP BHHi Brezverska društva m A v oglašajo svoje prireditvC^ svojih brezverskih listih' - kaj ne bi katol. društva in k v svojih? Chronista Sontiacus "Dom o b Soči" Zgodba iz zemlje zasužnjenih bratov (Dalje.) "No vidite, in jaz se tega pol leta, kar sem tukaj, ne morem pritoževati nad ljudstvom. Inteligentno je, kulturno in zakone spoštuje in je lojalno. To je po mojem dovolj. Če je imelo prej svoje pravice, je u-mevno, da se tudi v novem položaju, ko so mu bile ukratene, bori Zanje z legalnimi sredstvi. Ali zahteva kaj posebnega? Nič drugega, nego ono, kar smo mu obljubili spočetka in ob Rappallu . . ." "Obljube, hahaha! . . ." se je zasmejal Sandrini in zamahnil z roko. "Ne, dragi moj, obljube so svete in toliko bolj, če so bile izgovorjene naredil pred vsem svetom! Kako naj si pridobimo zaupanje in ljubezen, če jih ne bomo držali? Kar je zgrajeno na laži, nima tal — zru- ši se prej ali slej. Obljube bo treba izpolniti, politiko strpnosti in ljubezni bo treba uvesti, dati Slovencem avtonomijo, vrniti jim šole in v uradih tudi upoštevati njih jezik. Edino tako si pridobimo njih srca in nikdar se ne bo pojavil med njimi ireden-tizem. Poglejte v Švico! Ali skomina naše tamošnje rojake po Italiji?"/ "To je drugo!" "Nič ni drugo. Pol milijona Slovencev in Hrvatov ob Soči in v Istri ima pravico do narodnega življenja. Mlad narod so, polni zdravja in moči. Greh nad njihovo kulturno misijo bi bil in zato tudi greh nad človeštvom in človečanstvom, če bi jih hoteli nasilno asimilirati — italijanizirati. Veste, politično in narodno pripadnost je treba ločiti. Slovenci in Hrvatje v Italiji postanejo lahko dobri, zvesti, zanesljivi Italijani — državljani, a pustiti jim moramo njihovo bistvenost, da ostanejo tudi dobri, zvesti sinovi svojega rodu." "Gospod komisar, če bi vedeli, da tako mislite, bi vas bili nemara Slovenci celo kandidirali na prvem mestu," je bil San-tjrini šegav in obenem zbodel komisarja. Komisar se je-samo nasmehnil. Pa je Sandrini dodal: "Glavo bi stavil, da je Italijanov vaših nazorov malo, gospod komisar!" "Potem bi jo zgubili," se je znova nasmehnil komisar in nadaljeval: "Sleherni, ki bi prišel v te kraje in bi vedel, kako je vse drugače, nego je slišal in se učil, bi se zavzel: "Saj ni^mo rešili Italijanov — Slovence smo si naložili na pleča. In če bi še slišal, kaj so ti Slovenci imeli in Č6sa zdaj nimajo, in ne smejo imeti, bi moral priznati — in prepričan sem, da bi priznal — njihove zahteve kot upravičene, če bi pošteno mislil. Naš prvi učitelj tu, ki je bil spočetka vaših misli, je spoznal to in je zaprosil drugam. Tudi novi učiteljici se toži v domovino; pravi, da nima veselja pri pouku, ko je otroci ne razumejo. Ob meji ste bolj zaslepljeni in niste objektivni, kar je umevno, zakaj, kjer zadeneta dva narodna valova drug ob drugega, se morata odbijati. Jaz teh razmer nisem poznal. Ko sem pa prišel, sem se začel zanimati zanje in jih študirati. Iz zgodovine teh krajev sem videl, dri si romanski in slovanski element že tisoč let sosedujeta in sta se ohranila oba na svojih pozicijah. To bi pričalo, da sta dobro izhajala drug z drugim. Do narodnega trenja je prišlo šele pozno in še to pod Avstrijo, ki je izkoriščala, kakor ji je kazalo zdaj enč, zdaj druge. Ali naj hodimo mi po njenih stopinjah? Mislim, da so se časi narodnega, nasilja končali. Če smo radi državnih mej in prestiža pridružili te kraje, prav, a da bi videli mi, štiridesetmilijonski narod, v tem pol milijona Slovencev nevarnost in jih skušali zato zatreti, bi pomenilo, da gazimo svojo svetlo tradicijo in bijemo sebe po zobeh. Tako, moj dragi gospod Sandrini, glejte problem.novih pokrajin in ne bojte se ne zanje in ne za prihodnost Italije in bodite zadovoljni in veseli, da so volitve izpadle tako, kakor so. Škoda, da pri nas .ni šlo brez incidenta. Pri župniku sem se opravičil. Dober gospod je, pametno in lepo se da govoriti z njim. Popolnoma se razumeva . . ." "Jaz se pa ne bom." "Tožil mi je in težko mu je bilo, ko ste postali domačin, a se ne marate vživeti. No, vsak po svoje— smo različni ljudje!" Pisala sta, reševala akte in govorila. Če je prišla kaka stranka, sta svojo debato prekinila; ko sta ostala spet sama, sta jo nadaljevala. Komisar je čutil potrebo, da pove, kako mišji, zakaj Sandrinijevo po- stopanje mu ni bilo po godu. Tip nega polinteligenta s prenapeto dom1^^ vostjo in vsiljivim šovinizmom mu 111 otel jal. Odvraten mu je bil. Tudi mu je 1 , j - • -...... da bi P s svojimi izvajanji koristiti, da v1 y odkrit in prisrčen s Križiščani in se . in priljubil med njimi — spoznal Pa da ga ne bo spremenil . . . n.0gil Ko so potekle uradne ure, .ie za. jnji Sandrini komisarja, da bi ga za Jl£l^jgjiil> dan oprostil, -mora no kup • ker da mora po poslih v Videm. "Senz'altro, come sempre!" je bil K0' 10' misar uslužen in šla sta iz urada i pičila pred župniščem, kjer je konus noval. IX. Pismonoša je prinesel pošto je nalila vinsko čašo maršale, treh duških izpraznil, se zahvalil n Eno pismo je bilo za mater, drinija mo "Istituto Nina 11 y ki j0> dve » bilo za mater, u- - fji" Materino, ki je imelo vtisK [0 federale per il cTr delle Venezie" je prvo odprla in btcv» krat, dvakrat in je razbrala, da zvezni zavod za obnovo BenecUli ^ n» vo razlike, ki so jo previsoko 1 račun odškodnine. Jreda, 12. novembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3' A^^^^OOOO^>OOO<>OOO<^<>OOOOOO<>O<>O<><>oooOO<>OOvani. Ako se pa prire-^ 6gelica, so oškodovani salu. le nekateri člani, ki vedno ^.delajo, vajeno članstvo društva Cshington", št. 32, ZSZ. yetli ste, da se udeležite pri- O6 SeJe' ki se vrši dne 16- ^embra. Na tej seji imamo ^ važne točke za ukreniti t, e letne seje v mescu de-ter da bi se po zaključne seje priredil mal pri- POZOR! Na' Vilj ^spešneje zdramiti 1 svetu izdelti-• A L PEN '»s' ."J" 10 Usi„katcre Preneha zoper in za rast in v i 'asie "T« Htfc,® ^Padati i Ntei čas» krasno Ne„ ako so še ko- - w H glavi, bruslin tinkturo i.r, s'Ve lase od katere vam po-j^rni v par dneh popolnoma fcfcTn v '»ladosti. FLUID zo-m' ,At12EM in trganie po-^ih dm.) Uvi t0 bolezen najdalje v I. ,ran0 KLZA žauba ozdravi vsa-^išttn '-Peldino> bule in turo v naj-nir, Najuspešneje zdravilo ko" ' ''šaje, solnčnate pike, z7°.Prahute na glavi. U-t|>e, n;;;"vlo zoper kurje oči, bra-til^'i. j ,c noge in debelo kožo na lriani še dosti drugih doma k,1or bi rabil moja zdra- "ih tic,, raD" "IOJ li Pij;;. mu dvojno povrnem tJ'tik,.:,' te Po brezplačni cenik. Mo S^trira^?- ° 8° v Washing- »na v"?e in za Canado so re-w JAtf-rv1!3^' Ont., Canada. * WAHČIČ, Cleveland, Ohio. grizek in prosta zabava in še kaj. — Torej bratje in sestre! Dolžnost vaša je, kot člani društva in ZSZ., da se vsaj dvakrat na leto udeležite društvenega zborovanja, da vsaj spoznate društveni odbor in potem lahko volite novega, kot to zahtevajo pravila, da se namreč voli nov odbor meseca decembra. Ne pozabite torej bratje in sestre in pridite vsi na prihodnjo sejo. John Glavic, začasni zapis. -o- IZ URADA DR. KRALJICE SV. ROŽ. VENCA ŠT. 7 Z.S.Z. Denver, Colo. Tem potom se vabi vse članice našega društva, da se pol-noštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 18. novembra ob pol 8. uri zvečer v Domu slovenskih društev. O-pozarjam vse članice, da se bo naj tej seji volilo delegatinje za konvencijo v korist Doma slovenskih društev. Zato se prosi članice, da bi vse prišle na sejo malo preje, da se bo seja lahko točno začela ob pol 8. uri in potem ne bo za nobeno članico prepozno. — Na dnevnem redu seje bo tudi več drugih vaJžhih reči, zato se vas uljudno vabi, da se gotovo vse udeležite prihodnje seje. Vem, da ne bo nobeni članici žal, ki se bo te seje udeležila. — Se-stersko pozdravljam vse članice. Mary Grum, tajnica. -o- Povprečen mož misli, da ima njegova žena najboljšega moža na svetu. * * * Modra žena naj prvo možič-ku dobro postreže, potem še le ga vpraša za denar. * * * Mnogi, ki so visoko leteli, so se zelo nizko vsedli. ŽIVE LJUDI JE "POKOPAVAL" Češki listi poročajo o nenavadnih sleparstvih moža, ki je bil sam že uradno mrtev in je tudi drugim ljudem skrbel za enako smrt. Pri tem je seveda zaslužil lepe denarje. To je bil 281etni Jan Gomorek iz Fryd-ka. Zavarovalnica ga je zasačila, da je ponarejal mrtvaške liste na ime še živih zavarovancev ter zanje dvigal pogrebnino in osmrtnino. Gomorek je na ta način "pokopal" sebe, svojega brata in še tri druge prijatelje. Prihajal je v zavarovalnico s solznimi očmi ter je med solzami in globokim vzdihovanjem komaj izjavil, po kaj je prišel. Mož je bil tudi humorist in je bil neu-tolažljivejši ravno tisti dan, ko je kot svoj lastni brat dvignil pogrebnino za svoj pogreb. Ni čuda, da so uradniki postali pozorni na nesrečnika, ki ga tako po vrsti zadevajo smrtne nesreče. Štirikrat so ga sočutno pomilovali, petič pa se jim je zdela smrtna ' serija le nekoliko sumljiva in so po kratki preiskavi dognali, da je Gomorek pravzaprav že mrtev, ker je pogrebnina zanj že izplačana. Predali so "pokojnika" policiji in ta je v njegovem stanovanju našla kup tiskovin in ponarejenih pečatov, s katerimi je Gomorek delal spričevala o smrti. ZANIMIV IZUM Franc Starčič, sin uglednega trgovca Starčiča, preje v Mariboru, sedaj v Središču ob Dravi, Jugoslavija,se je že delj časa bavil z raznimi konstrucij-skimi možnostmi pri letalu, dokler se mu ni posrečilo konstruirati modela ki se tako na kopnem kakor na vodi, snegu itd. lahko horizontalno ali vertikalno dvigne ter ravno tako poljubno lahko horizontalno ali vertikalno pristane. Naziva ga "heliokopter". Tozadevni poizkusi z modeli so se mu docela posrečili. Na krilih, katerih skupna dolžina znaša 1266 cm. sta zgoraj pritrjeni elisi, ki dosežeta v času leta 2800 tur na minuto, s čemer se ravno površina letala poveča, kar omogoča ob primernem reguliranju ravnotežja, ki spada v posebno skrivnost konstrukcije letala, let v vertikalni smeri. Letalo je enokrilno in tehta 1000 kg. Izumitelj se je obrnil radi nasveta na razne jugoslovanske letalske strokovnjake v Belgradu in Divul-jah, med drugim tudi na g. Sondermajerja, ki glede konstrukcije in možnosti izvedbe načrta popolnoma z njim soglaša. G. Starčič je že vložil prijavo za patent omenjenega izuma. Zanimivo je vsekakor, da se je z istim problemom konstrukcije letala bavil že Spanec de la Cerca, na kar je izumitelja opozoril v Divuljah major Gans. Cerci se konstrukcija ni docela posrečila, Star-čiču pa se je Mlademu izumitelju želimo na tem torišču najlepših in obilnih uspehov in pa da bi našel mecena, ki bi mu' pomagal uresničiti lepe načrte. -o- TISOČI MUMIJ Salem Hasan, profesor egip-tologije na kairski univerzi, ki je prišel ta mesec v London, pripoveduje o velikem uspehu, ki ga je dosegel pri izkopavanju groba Ra Overa, najvišjega svetnika boginje Nehteb in prvega svetnika faraona Ne-feririkara pred 5000 leti. Prof. Hasan je našel podzemeljsko, z dragulji in kipi natrpano svetišče, ter nebroj mumij brez krst, zloženih kakor polena v! štiri vrste. Mumij je nedvomno! na tisoče. Do sedaj še niso pre-; štete. Ugotovljeno pa je, da so ostanki samih velikašev. Obra-[ zi so pokriti z zlatimi krinkami, in zavoji popisani s svetimi reki. Potrebno bo vsaj dve ali tri leta napornega dela, da posreči popisati vse te neprecenljive zaklade. STANOVANJSKA ZAŠČITA V STAREM VEKU Stanovanjska zaščita, ki je izzvala pri nas že med vojno, potem pa tudi po vojni toliko razprav ni moderna iznajdba. Stanovanjsko zaščito so poznali že stari Rimljani. Za časa cesarja Caracalla je izšla namreč okoli 1. 214 po Kristusu na-redba, ki se glasi: "Najemniku, ki redno plačuje svojo najemnino, sme gospodar le tedaj odpovedati stanovanje, če gospodai" neovrgljivo dokaže, da rabi v najem dano stanovanje nujno sam za sebe, ali pa če hoče hišo prezidati, ali pa če najemnik stanovanje brez potrebe kvari." Ta naredba je zelo podobna današnjim določbam o zaščiti najemnikov. -o- KDAJ JE KOLUMB ODKRIL AMERIKO? V zgodovinskih učnih knjigah se uče otroci, da je Krištof Kolumb odkril Ameriko 1. 1492. Na kongresu amerikani-stov pa, ki se je nedavno vršil v Hamburgu, je bivši ravnatelj narodne knjižnice v Limi (Peru) prof Illoa na podlagi svojih raziskovanj v španskem državnem arhivu, kjer so shranjeni vsi dokumenti, ki se tičejo tedanjih španskih odkritij in osvojitev ameriških dežel, izrekel senzacijonalno mnenje o Kolumbovih odkritjih. Na podlagi novih dokumentov je namreč dokazoval, da se je Krištof Kolumb že zdavnaj pred svojo zgodovinsko ekspedicijo vozil po raznih morjih z danskimi morskimi roparji in da je že takrat prišel do Amerike preko Irske, Greenlandije, Labradorja, Nove Fundlandije in Floride. Profesor Ulloa tudi taji, da je bil Krištof Kolumb rojen v Genovi, ampak da je bil rojen v deželi Kataloniji na Španskem. -o- ŽIVA BAKLA V ZRAKU V bližini pruskega mesta Neubrandenburga je nemški pilot Besten priredil reklamno letanje, da občinstvu vzbudi zanimanje za letalstvo. To se mu je sicer v polni meri posrečilo, ali prav v nasprotnem smislu, nego je želel. Pri skoku s padalom je nesrečni letalec padel na elektrovod visoke napetosti. Hipoma je bil ves mož s padalom v plamenu in mnoižica je otrpla v grozi o-pazovala gorečo plamenico na močnih žicah. Neki delavec pa je imel toliko duhaprisotnosti, da je z lesenim drogom rešil letalca iz žic. Pilot je dobil strahovite opekline in skoro ni nade, da bi okreval. -o- NENAVADNA ŽRTEV OPIČJE VOJNE Če smemo verjeti poročilom pariškega tiska, je neki avto-mobilist v bližini Setifa (Alžirska) umrl zelo nenavadne smrti. Zašel je s svojim vozilom nepričakovano med dve opičji čredi, ki sta se obmetavali s kamenjem. Toča kamnov se je vsula v avto, eden je zadel avtomobilista v glavo in ga ubil. Isti listi pišejo, da žive ,opice v Alžirski v velikih čredah, ki so si med seboj sovražne in podobne bitke so tam nekaj prav vsakdanjega. -o- IZVRŠILA ROPARSKI UMOR NAD LJUBIMCEM Berlin, Nemčija. — Zahotelo se ji je njegovega denarja in denar je 161etna Lizika Neumann celo bolj ljubila kot ljubezen. Imela je Lizika bogatega fanta, nekega trgovca z dragulji. Da bi prišla do njegovega denarja, je najela dva mlada fanta in skupno so na-pi'avili roparski napad na prodajalno. Ona sama je bila o-borožena s sekiro. Ker se jim je draguljar postavil po robu, sta ga na deklično povelje fanta enostavno ubila. Nato so se polastili denarja, ki so ga našli v prodajalni, v znesku — $18. žaloigra otroške ne-spameti V Soldinu pri Berlinu so se igrali brez nadzorstva doma otroci delavca Schulzeja. Dve-inpolletna deklica je zlezla v zaboj z leseno volno, bratca, ki štejeta 10 in 8 let, pa sta hotela deklico prestrašiti ter sta zažgala strugovino. Seveda je bil v hipu ves zaboj v plamenu, preden se je moglo dete izkobacati iz zaboja. — Dečka sta kriče pobegnila, med tem pa je sestrica zgorela in so sosedje našli le še nje zogljenelo trupelce. Širom Jugoslavije llletna deklica se obesila V vasi Nabugovinu pri Više-gradu se je nedolgo tega obesila komaj llletna deklica Stoja Lončarevič. Nihče ne ve za vzrok, kaj jo je gnalo v smrt. Napaden Pasanti so našli na cesti nezavestnega Antona Galundra iz Črešnjevca. Bil je ves v krvi. Napadalec mu je prizadejal dve globoki rani v levo roko in nevarno rano z nožem v glavo. -o- S hlodi Možanci so napadli v gozdu ob cesti Sv. Jernej-Loče 481et-nega Franca Jakopiča. Obdelavah so ga z 1 do 2 m dolgimi hlodi in mu prizadejali poškodbe po glavi, ramah in hrbtu. j Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1931. Cena 30c. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala nafočiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, 111. NAJNOVEJŠE slovenske romane in povesti, znanstvene in učne knjige, dramatične igre in pesmarice, molitvenike in druge knjige ima vedno v zalogi PODRUŽNICA Amer. Slovenca 723 W. National Ave., Milwaukee, Wis. (3301) Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave., CICERO, ILL. (Poleg Elevatorja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol., 1 do 5 pop. in 6:30 do 9 ure zvečer. —Ob sredah od 9 do 12 dopoldne. (47) j Prejeli smo ravnokar novo zalogo KNJIG DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,-CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. f ČEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal 7172-7173 Chicago, 111. Med temi je tudi več novih, ki vsebujejo zelo zanimive povesti in romane in so sedaj ameriškim Slovencem na razpolago, da si jih naroče. HANKA ALI ČUDEŽ V BOLCANI, je ime knjige, ki vsebuje zelo napet in lep roman. Broširana stane ..............................................75Č HČI CESARJA MANTEZUME, zelo interesanten roman, ki ga vsa-j kdo rad čita. Broširana knjiga, stane ............................................85c | IZGUBLJENI SVET je roman, ki ga je spisal sloviti angleški pisatelj Dovle. V drugih jezikih je dosegel že več izdaj. Sedaj je izdan tudi v slovenskem jeziku. Brošuran stane ............................75c IZPOD' GOLICE, povest izpod peresa pisatelja Savinška, ki opisuje razne zanimive dogodke iz gorenjskih planin. Zanimivo pripoveduje, kako so delali financarji po Goienjskem. Stane ................75c NAROD, KI IZUMIRA, in teresantna knjiga, v kateri je opisano življenje Eskimov in Normanov iz Greenlandije ...........j...-.................40c NA POMOČ, je knjiga najbolj napetih slučajev, ki jo čitatclji čitajo z velikim zanimanjem .......................................................__ 75c NASA ANČKA, zanimiva povest iz življenja slov. naroda. Broš.....35c MENCINGERJEVI ZBRANI SPISI, 1. in 2. del. Zelo interesantne novele in spisi. Oba dela skupaj ....................................................$1.00 OTROCI SOLNCA, povest, ki jo je spisal Ivan Pregelj. Kakor so vsa Pregeljeva književna dela zanimiva, tako je tudi ta povest. Stane ...............................................................j..........................................65c POVESTI, spisal A. Kalan. Zelo so zanimive in.vsakdo, k* jih bo či-4 tal, jih bo z veseljem bral ......................................................................7SC PRVA LJUBEZEN je ime knjigi, v kateri se vrlo lepo opisuje romantično povest. Stane ........................................................................4SC STORŽEK, je knjiga polna humora. Stane ........................................45c TARZAN IN SVET, E. Burroughs. Se spominjate, s kakim zanimanjem ste čitali povest "Džunglo"? To je nadaljevalna povest iste. Vrlo zanimiva, brošurana stane ................................................95c TARZANOVE ŽIVALI, E. Burroughs. Napeto pripovedovanje o Tarzanu in njegovem življenju. Ta roman je prav tako zanimiv, kakor druge povesti o Tarzanu. Broš.............................................95c ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA je povest, ki jo je spisal Ivan Pregelj. Polna humorja in zanimivosti. Stane ........................$1.00 Kdor hoče imeti za zimski čas dobrd razvedrilo, naj takoj piše po navedene knjige, dokler so v zalogi. Naročilom je pridejati Money Order, bančni draft, znamke ali denar v gotovini. Vsa naročila pošljite na:. Knjigarna Amerikanski Slovenec Nesreča V Spodnji Gorici je 651etna posestfiica Elizabeta Robar med vožnjo padla z voza ravno v trenutku, ko je voz dirjal po hudi strmini. Reva si je v dveh krajih prelomila levo roko. -o- Znajo izbirati Odkar so kazni za pretepače z nožem zelo poostrene, se ti poslužujejo steklenic. Nedolgo tega so se obdelavali s steklenicami v gostilni Maglaj v Gaberskem-pri Trbovljah. In sicer so porabili za ta pretep ravno plačilni dan, da so bili lahko bolj korajžni. -o- Dva uboja V listnjaku želarja Janeža Konrada v Malem vrhu, župnija sv. Ane v Slov. goricah, so našli mrtvega posestnika Rudolfa Kavčiča iz Spodnjih Zerjavcev. Baje je to posledica fantovskih prepirov in ne-, mirov, ker razgrajajo po okolici, ko se napijejo. — Posestnik Franc Vogrina v Valentini, v svetoanski župniji, je hotel fante pomiriti, ker so razsajali pred njegovo hišo. Pa so mu jih fantje toliko našteli, da ni več vstal. Ako bi bili nekateri primo-rani pojesti svoje lastne besede, bi nastala silna nerednost v njihovem želodcu. * * * Ko prečitaš "Am. Slovenca" ga daj čitati še svojemu sosedu ali prijatelju, da se še on s tem listom spozna. »7 n v*v Za oozic SKUPNO POTOVANJE Skoro vsi Slovenci, ki potujejo letos v stari kraj za božične praznike, se udeleže skupnega potovanja na 12. DECEMBRA na priljubljeneb francoskem brzoparniku 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ILE De FRANCE Ako sle Vi med njimi, se takoj priglasite na spodaj navedeni naslov, ako se še niste. DENARNE POŠILJATVE V anaeriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo lefos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. Za točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje dcnai*ne darove "skozi" našo banko. LEO ZAKRAJŠEK MidtowR Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. P0Z0R! Velika Blasnikova Pratika za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. P^atika je letos prav izvrstno urejena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, koliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. Stran 4 ^ AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 12. novembra 1930 lBllMli«IIIMIIIIIBlMIIIIIBlllllBIIIIMllWllll»l»ll»lll mmm umm 2 SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesaija Montezume ! v ZGODOVINSKA POVEST, ' Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■ 1 ■ ■ ? ■ X 1 1 M ■iiniHiiuinR Plakaj ljudstvo, in vi duhovni, molite m žrtvujte! Od sile je potrebno, kajti poguba je prišla nad vas. O Tenoktitlan, kraljica vseh mest! Vidim te razdejano m opustose-no tvoje palače začrnele od ognja, tvoje templje oskrunjene, tvoje prijazne vrtove izpremeniene v puščavo. Tvoje visokorojene ženske so igrača tujih gospodarjev m tvoji knezi njihovi služabniki; po kanalih tece voda, rdeča od krvi tvojih otrok, tvoje ceste in ulice so zagrajene s kupi kosti. Smrt vlada vsepovsod v tebi, sramota, nečast je tvoj vsakdanji kruh, opustošenje in razdejanje tvoj delež. Srečno, kraljica mest, ^ zibelka 'mojih dedov, v kateri so me dojili!" Tako jfe Montezuma jadikoval v temi m ko je na ves glas plakal, je iznad obzorja vzšel mesec in razlival svojo enolično svetlobo po vejah cedrovih dreves, oblečenih v grozljivo oblačilo iz mahu. Mesečina je obsevala visoko postavo cesarja Montezume, njegov silno razburjeni obraz in drobne roke, s katerimi je mahal v preroškem strahu sempatja, moje blesteče oblačilo, preplašeno gručo dvorni-kov in godcev, ki so prenehali s svojo godbo. Potegnila je tudi rahla sapa, ki je žalostno ječala po mogočnih drevesih in skalovju Ca-poltepeka. Nikdar v svojem življenju nisem bil priča prizora, ki bi bil bolj čuden in bolj prožet s tajnostjo in bolj grozeč s še neporo-jeno grozo, kot je bil pogled na tega velikega vladarja, ki je žaloval nad propastjo svojega rodu in svoje moči. Doslej še ni bila nobena nesreča zadela ne enega ne drugega, ' vendar se je zavedal, da je oboje izgubljeno; in te tožeče besede so prihajale iz dna srca, ki ga je strla tuga, ki pa je šele s svojo senco legla nanj. Toda tisto noč še ni bilo konec čudet. Ko je Montezuma nehal jadikovati in pro-rokovati, sem ga ponižno vprašal, ali naj prikličem velikaše, ki so tvorili njegovo^ spremstvo, ki pa so stali nekoliko oddaljeni. "Ne," je odgovoril, "nočem, da bi me videli, ko se mi bere tuga in groza na obrazu. Najsi navdaja str: h _se druge, jlz moram biti na zunaj pogumen. Pojdi še malo z menoj, Tjule; ako ti morebiti pride na misel, da bi me umoril, mi ne bo žal." Na te besede mu nisem odgovoril, ampak sem š J za njim, ko je stopal po najtemnejših vijugastih potih,ki se vijejo med cedrami, kjer bi ga bil prav izlahka umoril, ako bi bil hotel; vendar jaz nisem uvidel, da bi imel kako korist od njegove smrti. In dasi sem dobro vedel, da je Montezuma moj sovražnik, se mi je tudi samo srce zgražalo ob misli na umor. Hodila sva dobro miljo, ne da bi govorila, sedaj po jasah in vrtovih, posajenih s krasnimi cvetlicami, dokler nisva naposled dospela do vrat onega kraja, kjer so polagali cesarske mrliče k večnemu počitku. Spredaj pred temi vrati je bila odprta jasa ali trata, na katero je svetil mesec, in na sredi te jase je ležalo nekaj belega, kar je bilo podobno ženski postavi. Tukaj se je Montezuma ustavil, pogledal proti vratom in rekel: jfl "Ta vrata so se pred štirimi dnevi odprla moji sestri Papancini; rad bi vedel, čez koliko časa se bodo odprla meni." Ko je izgovoril te besede, se je na trati ležeča bela postava, katero sem bil jaz videl in on ne, zganila kakor speči, ki se prebuja. Kakor se je bila zganila snežna postava na gori, tako se je zganila ta postava; kakor je bila ona vstala, je vstala tudi ta: in kakor je bila ona vrgla roke kvišku tako jih je vrgla tudi ta. Tedaj jo je zagledal Montezuma in obstal trepetajoč; tudi jaz sem se tresel. Nato se je ženska — bila je v resnici ženska — počasi bližala nama in ko je prišla bližje ,sva videla, da je imela mrtvaška oblačila na sebi. Naenkrat je vzdignila glavo in mesečina ji je razsvetlila obličje. Montezuma je na ves glas zaječal; zaječal sem tudi jaz, kajti spoznala sva, da je bil tisti obraz pred nama drobni obraz kneginje Papancine — one Papancine, ki je ležala že štiri dni v grobu. Premikala se je ko mesečnica in se nama približevala, naposled je obstala pred grmom, v čegar senci sva midva stala. Papan-cina, ali njen duh, naju je gledala s praznimi slepimi očmi, to se pravi, z očmi, ki so bile široko odprte, a vendar niso ničesar videle. "Si li ti tukaj, brat Montezuma?" je rekla prikazen z glasom Papancine; "jaz vsaj čutim tvojo navzočnost, dasi te ne vidim." Tedaj je Montezuma stopil iz sence in stal pred umrlo sestro. "Kdo si?" je rekel, "ki imaš postavo ženske, ki je umrla, in si oblečena v njena oblačila?" "Papancina sem," je odgovorila; "vstala sem iz groba, da ti prinesem neko sporočilo, Montezuma, brat moj." "Kakšno sporočilo mi prinašaš?" je vprašal hripavo. "Prinašam ti sporočilo o pogubi in propasti, brat. Tvoje cesarstvo se bo razsulo in tebe bodo tisoči in deset tisoči tvojega ljudstva spremljali v smrt. Štiri dni sem živela med mrtvimi in tam sem videla tvoje krive bogove, ki so hudiči. Tam sem videla tudi duhovne, ki so jim služili, in veliko njih, ki so jih ' častili, in vsi so bili pahnjeni v neizrekljivo trpljenje. Zavoljo tega, ker anahuaško ljudstvo časti te peklenske bogove, je obsojeno, da propade." "Ali nimaš nobene besede tolažbe zame, Papanci, sestra moja?" je vprašal. "Nobene," je odgovorila. "Ako nehaš častiti te krive bogove, morebiti utegneš rešiti svojo dušo; svojega življenja ne moreš rešiti, niti življenja svojega ljudstva." Po teh besedah se je obrnila in odšla v senco dreves; slišal sem, kako je njeno mrtvaško oblačilo šumelo po travi. Montezume se je polotila besnost in na ves glas je razsajal rekoč: "Prokletstvo nad tebe, Papancin, sestra moja! Čemu sploh prihajaš iz groba s takimi zlokobnimi vestmi? Da bi bila prinesla seboj upanje, da bi bila pokazala pot do rešitve, bi te z veseljem pozdravil. Vrni se zopet nazaj v temo in zemlja naj ti na vekov veke teži srce. Kar se tiče mojih bogov, ti rečem: častili so jih moji očetje, častil jih bom tudi jaz vse do konca; in ako oni mene zapuste, jaz jih ne bom nikdar. Bogovi se sr-dijo, ker se na njihovih oltarjih malo žrtvuje ; žrtvovanja odslej naj se podvoje. Da, sami duhovni bogov naj bodo žrtvovani, ker zanemarjajo njihovo čaščenje." (Dalje prih.) -o- Širite amer. slovencaj Slovenske VIKTOR Plošče G O D B A HIS MASTER S VOICE REG. U.S. PAT. OFF. P E T J E ®, h [?^c>0<><>0-<>0^ ^^ [ 1 * SEDAJ JE CAS! tiskarna Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejiih cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. p Društva — Trgovci - Posamezniki M dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točn« postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za na« ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. "Godba, ki jo želite — je na Viktor ploščah." Da si nabavite slovenske plošče za jesenski in zimski čas. Preberite spodnji eznam plošč in jih naročite iz naše knjigarne. 23000—Hruškovo drevo, štajeriš, Stari pečlar, valček, igra na harmoniko Ahačic......75c 23001—Ljubljanski valček — Poskočna polka, Hoyer Trio 75t 23002—Terezinka, pevski zbor, Lepa Jožefa, valček, Hoyer .Trio..................-...... 23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije....... PISANO POLJE ockkkkkkkkkjo j. jvj. Trunk i joooo^oo^f J 23004—Jolietske deklice, polka, Lovec, mazurka, igra Dajčman-Perush. 75c 75c 75c 93006—Kmet in purgar, O polnoči na sred vasi, Adrija in Dajčman brata. ...75c 23007—Empajris — Samo da bo likof, Hoyer Trio in zbor....75c 23008—Pod dvojnim Orlom, Dunaj ostane Dunaj, citre in Trio..............................75c 23009—Tone s hriba Trumplan, Koroška koračnica, Dajčman brata ................... .75c 23010—Dva gorenjska slavčka, Spomin na Bled, ženski duet s sprem, klavirja......75c 23011—Pozdrav od doma — Zbirka valčkov, slov. orkester 75c 23012—To je nemogoče, dvokoračen ples, Tajna ljubezen, valček, orkestra................................75c 23013—Kar imam, to ti dam, polka, Vesela dekleta, valček, Hoyer Trio ................... 23014—Po gorah je ivje, Megla v jezeru, moški kvartet Jadran............. _75c 75c 23015—Flahauer Štajeriš, Prav vesela polka, Olbtigov trio na citre..................75c 23016—Ob zimskih večerih, 1. in 2. del. Adrija in Hoyer....75c 23017—Po valovih, valček, Ne pozabi me, polka, Hoyer Trio..............................75c 23018—Krasna Mariška, šotiš, V divni dolini, Landler orkester..............................75c 23019—Škrjanček, valček, Korajžni fantje, polka, Dajčman-Peruš....................75c 23020—Ples v skednju, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer Trio....75c 23021—Novomeški purgarji, koračnica, Trboveljska polka, Hoyer Trio ........................... .75c 23022—Na planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran. . 75c 23023—Lepa Francka, polka, Oj dekle kaj tajiš, valček, harmonika in banja........75c 24024—Ljubezniv valček, Bela Ljubljana, polka, Harmonika in banje............75c 79484—Korajža velja — Vesela Goremjka, dve polke..........75c 80183—Oj, ta zakonski stan—Nova stara pesem, kvartet... 75c 80184—Radi kotla v kejho—Ravbar na gavge, kvartet. . .75c 80331—Zgubljena pesem—Jolietska Slovenka, polke, Dajč.7Sc 80332—Amerikanec na obisku—Amerikanec se posIavja....75c 8033—V Krčmi, 1. in 2. del s petjem......................................75c 80334—France polka—Gozdni zvok, Trumplan, Dajčman..75c 80481—Dolg, dolg fant — Seničica, polke ..........................75c 80482—Nocoj je Iušna noč—Njega ni, petje z orkestrom 75c 80526—Ribniška — Naš maček, petje z orkestrom..............75c 80527_-Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje........75c 81250—Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije....................75c 81413_Zeleni Jurij — Študentovska, prizor s petjem...,......75c 31414—Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara....VSe 81454—Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c VELIKE 12 PALCNE PLOŠČE 59086—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 68924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 73000—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naroČilih manj kakor pet plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. Pošiljamo tudi po C.O.D. (poštnem povzetju), zakar pa računamo za stroške 20c od pošiljatve. Naročila blagovolite poslati naravnost na KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Kakšen je zdaj Dunaj? Tudi ta sodba utegne biti močno pobarvana od strankinega stališča. Zdaj je Dunaj rdeči" Dunaj, in kdor je za to rdečo barvo, temu bodo kar sline letele v usta, ko hodi po Dunaju, torej po svetovnem mestu, kjer je na krmilu pač njegova stranka. Morda utegne opazovalcu nasprotnega naziranja enako stališče in na-ziranje sodbo pobarvati. Morda. Citam sodbo od socialistične strani, in ta se glasi, da je tam vse krasno, Dunaj pravi Pariz, življenje živahno, vse v najboljšem redu itd. Ako in kar je sedanji Dunaj pod socialistično upravo stvoril za socialne razmere, n. pr. da je sezidal delavcem prave palače za stanovanja, to mu bo pač vsak štel le v priznanje. Čast, komur čast. Zunanji sijaj pač pogosto-ma vara. Nočem ravno reči, da je bil cesarski Dunaj, kakršnega sem pred vojno dobro poznal, ravno dober, v vsem tudi notranje sijajen. Ampak vsaj na zunaj je bil Dunaj pred vojno sijajen. Videl in obiskal sem pa Dunaj tudi po vojni, leta 1921, in si ga dobro ogledal. Nisem niti za cesarski Dunaj, niti ne za "rdeči" Dunaj, ampak sijajen je bil Dunaj pred vojno, kakor grobišče pa se mi je zdel po vojni. In po vojni sem imel priliko pogledati na Dunaju malo tudi v notranjost krogov, kateri so prej tvorili kos dunajskega sijaja, in pogled v te kroge je bil pogled v — siromaštvo, kakršno kjer drugje niti med niti po vojni nisem videl. Poročilo o sedanjem sijajnem in rdečem Dunaju pravi, da so obdačili palače in z davki sezidali nove delavske palače. Vse prav, če je morda obdačenje pravično, in so delavci zdaj v palačah. Ampak socialna družba trpi tudi, ko pride siromaštvo v — palače, in v mnogih slučajih je tako na — Dunaju. * * * Ali jih je bilo sram? V sosedni Mehiki je zdaj tako, tako. Skušali so vse pohru-stati, pa ni šlo. Ugrizniti so morali v kislo jabolko in priti s cerkvijo do vsaj nekega spo-razumljenja. Cerkev lahko čaka, šturmarji niso mogli. Mačka pa mišenja ,ne more pustiti, in šturmarski krogi so morali biti silno zadovoljni, ker so . pač zadovoljni z malim, ko so mogli poročati v svet, da je bil nadškof kaznovan. Oh, kako mora to hladiti. Sprva pa niso poročali, radi česa je bil nadškof kaznovan. Morda jih je bilo le malo sram? Končno pa je le prišla vest, da je bil nadškof kaznovan za plačilo 500 pezov, ker je javno krstil. Vest se glasi: "Mexico City, 2. oktobra. — Nadškof Pascual Diaz je bil včeraj obsojen v plačilo 500 pezov, ker je prekršil zakon, ki prepoveduje javne verske ceremonije. Nadškof je krstil otroke jetnikov na odprtem dvorišču ječe." To morajo biti junaki, ako se bojijo celo pred krstom na dvorišču, kakor imajo tudi grozen strah pred kako du-rovniško sutano, če bi se prikazala na ulici. Ampak, ko — kradejo, tam pa so — junaki. V zadnji številki lista "Touring Topics" pripoveduje po zapiskih v Bancroftovi knjižnici vseučilišča v Kaliforniji] Indijanec, kako so predniki i zastonj sedanjih mehikanskih "juna-! Pvoj"a.ctAn£ "Senor Ortega left the mission stripped bare, making an end of everything, even to the plates and cups . . •" Po imenu so vsi — katoličani, po imenu seve. * * * Zbirali so. Kako so zbirali Habsburza-ni in zbrali skupaj v grad« Schonbrunn, o tem naj Pise-ako koga to veseli, in naj obsoja, ako ima zadostne razloge. Baje je v gradu zbranih dragocenih zakladov, da J® kaj. Zdaj je grad muzej, * ljudje hodijo si te zaklade o-gledovat. Nič na ogledova-nju. Kako je s pravim vprašanjem glede teh zakladov, n vem, in me niti ne zanima. Čudno se mi le zdi, da ms° teh zakladov že pobasa^ Morda pa le, na malo drugačen način namreč. _ . Za obisk muzeja pobi«^ tudi vstopnino, in to utegI!!\ /biti — tekoči zakladi, ki kor niso od muh, ako tej naprej in naprej, leto in ^ Nekaj se bo le nateklo od ^ kega tečenja obiskovalcev. vse nad diamanti sline cedij0 se na — zbiranje jezijo. Zbiranje sem ali tja, so pa nekaj, da se ^ vstopnine tudi zbira, in se ne zbiralo, ako bi bili 1» ^ buržani le zbirali in mc zbrali, po domače, zbrano nekam pognali. ^ Nočem s tem morda & ^ buržanov zagovarjati Habsburžanov, ampak ra zbiranja pa niti rdeči Du 0 čanje na nje ne bodo kleli, ako imajo ti Dunaj* ' kaj pod kapo. * * * Danes tako, jutri pa ^ V številki 228 Prosvet« bilo zapisano: "Yes, g- y trdim in bom trdil, da j® ) ska hierarhija (pač katol' največ kriva, da je v 20-letju še toliko pekla m< lavstvom in nebes med tini ..." Stvar toraj izgleda, bi bila dolžnost cerkve ^^ hierarhije, da določi de'a ^ mezde, preskrbi delo, 0 . ^o-brezposelnost, uredi toraj ^ nomske razmere. Cerk®v^j0 pri tem besedo, in vrsi dolžnost in ni ji treba Pr* ^ja civati nobenega zanertia1^^ ied d6' cei'K do v tem oziru, ampak - ^ tudi prav dobro ve, An sega ta dolžnost. Tu se toraj ekonomska t nara^ nost od zahteva hierarhije pro- V št. 234 pa pravi i^3^- sveta: skih črede govorna, ako "Cerkev nima ek°*r0je odgovornosti . 0J- . . .," toraj cerkev n tolik0 p » kla med delavstvom • • • ^t Enkrat je kriva, pa nima odgovornosti- tJ ^ in ker so zmede, delajo ce ^ krivo danes tako, iutn tako. vest« s O Najzanimivejše - . Amer. Slovencu; čitajte « žrtev želodca, počuti ko nova g1 reii P Trinerjevo 0, ■ res ,flit» zalo kot tonika ** telesnega « t o Na meni se l « pokazalo ,n počutim K°l ru'1 oseba, P'*® o«*' Pa. odstranja jg* ^ Lewis iz Ardslev skripcija _ glavnih delov telesa --mehuria. in notranjih orga mehurja, in Dokaz Nabavite nerjevega stekle««6® vj.>' «renkdS< v * ° • ,td U* lanes od SOc a« ^volj01 m kov' iz . šest dni. Ako ne misijonov pobrali nite preostanck s,v0jc'"aur prav vse, še žlice in skodele. I on vam bo povrni boste zad0V0i5(il,