Glasilo Občine Lukovica
Januar 2021, letnik XXII, številka 1, izid: 28. 1. 2021
stran 4
stran 7
stran 17
Lenart Gerčar, naj prostovoljec Občine Lukovica 2019/2020
Intervju: Kristina Galun, nekdanja vodja knjižnice v Šentvidu
Vrtec Medo v času epidemije
OGLASI
Rokovnjač
Novi Renault servis Krulc v Moravčah
RENAULT
Passion for life
KRULC d.o.o.
Cesta heroja Vasje 8 1251 Moravče
NUDIMO VAM:
servisiranje vozil, mehanična popravila, garancijska popravila, karoserijska in ličarska popravila, cenitve škod, sklepanje zavarovanj ...
080 22 36
BREZPLAČNA DOSTAVA
KURILNEGA OLJA
po GORENJSKI in OSREDNJI SLOVENIJI
pri plačilu z gotovino. Možnost plačila tudi na obroke.
) 01 -7231 -200 ^fc w w w.renau It. avtohi sa-kru le. si (g) ser vi s@avto hisa-kru le. si
Za toplo zimo in pomlad, kurilno olje dostavlja Hubat!
Hubat
www.hubat.si
HORM ANN
garažna in vhodna vrata
Dom je, kjer se počutimo varne
Avtomatska garažna vrata
2
januar 2021
UVODNIK 3
UVODNE BESEDE
Mesec december, ki ga običajno povezujemo s praznovanjem, veseljem in dobro voljo, je tokrat minil nekako podrejeno, brez tistega pravega decembrskega vzdušja. V pogovoru z večino znancev oziroma prijateljev smo vsi skupaj, tudi jaz, priznam, komaj čakali, da se leto izteče. Z velikimi pričakovanji smo vstopili v novo leto, mesec januar. Nov začetek, novo upanje. Po zimskem solsticiju, ki je nastopil 21. decembra, so se dnevi pričeli daljšati. Toplota sonca in lepo vreme nas mamljivo vabita iz mirnega udobja dnevne sobe v naravo.
Januar je pravi mesec za vse navdušence zimskih športov. Letošnjo zimo nas je po dolgem času razveselil sneg. Delci vodne pare, ki se v oblakih preoblikujejo v ledene kristale in na zemljo padejo kot snežinke različnih geometrijskih oblik. Ne glede na to, da je gibanje še vedno omejeno na regije, se lahko odpravimo na višje ležeče kraje v naši bližnji okolici in uživamo v zimskih radostih. Med pohajkovanjem po bližnjih hribih sem opazoval številne mlade družine, ki so tako kot v starih časih uživale v sankanju, smučanju in drugih zimskih aktivnostih. Sneg je sicer zaradi visokih temperatur v nižjih predelih skopnel, vendar mislim, pravzaprav upam, da zima še ni rekla zadnje besede.
V mesecu januarju se otroci po dolgem času vračajo v šolske klopi, česar so veseli tako otroci kot njihovi starši. Najprej mlajši, do tretjega razreda, kasneje upamo tudi starejši. Skrajni čas. Odsotnost procesa socializacije, ki poteka v šoli, ima lahko negativen vpliv na razvoj osebnosti otroka. Šola je pač več kot samo prostor, v katerem otroci nabirajo znanje. Večkrat lahko slišimo, da je šola sicer namenjena podajanju znanja, vzgoja pa je v celoti na strani staršev, vendar šola vseeno predstavlja ustanovo, kjer poteka proces prilagajanja družbi in okolju ter pridobivanja določenih veščin in vrednot, tako imenovana formalna socializacija, za katero otroci ne smejo biti prikrajšani. Naj bo januar preobrat tudi v smislu normalizacije stanja, v katerem smo se znašli.
Iztok Obreza
Naslednja številka Rokovnjača bo izšla 18. marca 2021; rok za oddajo člankov je 9. marca 2021, do 12. ure.
Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, pošljite po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica. si. Sprejemamo le prispevke v elektronski (word, DPF) obliki. Za več informacij pošljite sporočilo na zgoraj navedeni elektronski naslov.
VSEBINA			
Uvodnik županje	4	Kakovostnejše življenje starejših	
Lenart Gerčar, naj prostovoljec		v Srcu Slovenije	23
Občine Lukovica 2019/2020	4	Miklavžev večer otrok iz rejniških družin	24
Intervju z nekdanjo vodjo knjižnice		Javni razpisi	24
v Šentvidu Kristino Galun	7	Obvestila	29
Malce nas je streslo, kajne?	15	Politika	32
Vrtec Medo v času epidemije	17	Zahvale	33
»Kdor poje, zlo ne misli«!	20	Voščili, križanka	34
S. ftbrxMW
pritz-tM^/c
i^kr^o ¿eMvfa***
oi? kui^M'V^-iWu fHrCLT-V^iki^.
v
Z-i^piuvj'it Oiga- Vrewkw
ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; začasni odgovorni urednik: Iztok Obreza, uredniški odbor: Gregor Berlec, Andreja Čokl, Drago Juteršek in Petra Pavlič; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, t: 01/729 63 00, jezikovni pregled: Anja Andrejka; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: Lukovica, foto: Špela Kralj.
UVODNIK ŽUPANJE, OBČINSKA UPRAVA	Ip Rokovnjač
4
Leto novih priložnosti
Spoštovane občanke in občani,
zakorakali smo v leto, ki bo zagotovo prelomno. Verjetno bomo dobili odgovor, kakšno bo naše življenje v prihodnjih letih; bomo lahko živeli brez omejitev, se svobodno gibali ali nas bodo zdravstvene in gospodarske posledice svetovne pandemije prisilile k novim prilagajanjem in drugačnemu načinu življenja. Osebno upam, da kmalu zaživimo »po starem« in da se bo tudi naše delo utirilo nazaj v vsakdanji ritem.
Leto 2020 smo na Občini Lukovica glede na stanje v proračunu zaključili zadovoljni in s ciljem, da do konca mandata izpeljemo naše osnovne prioritete, za katere si prizadevamo skupaj z občinskim svetom. Zavedam se, da so naše finančne zmožnosti omejene, zato gremo naprej po korakih. Temu sledi tudi občinski proračun za leti 2021 in 2022, ki smo ga na decembrski seji sprejeli v prvi obravnavi. V času javne obravnave k predlogu nismo prejeli pripomb, ki bi vsebinsko posegale v predlagani proračun; v drugi obravnavi ga bomo sprejeli v začetku februarja. Naj povem, da bo proračun realen in naravnan na naše zmožnosti. Zato je odraz skrbno načrtovanih prihodkov in odhodkov za najbolj potrebne investicije. Skušali smo v čim večji meri zadostiti predlogom in potrebam občanov na celotnem območju. Vesela sem, da so proračun v prvi obravnavi soglasno potrdili vsi člani občinskega sveta. O načrtovanih občinskih investicijah vas bomo sproti obveščali v našem glasilu. Bliža se slovenski kulturni praznik, ki ga bomo lahko obeležili le vir-tualno, brez »živih« kulturnih dogodkov. Mogoče pa je to priložnost, da razmislimo in poiščemo odgovore o dilemah na vseh področjih, na katera sega kultura. Kultura dialoga, kultura izražanja, medsebojnega komuniciranja in kultura našega sobivanja. Politična kultura. Vse oblike kulture se nam danes kažejo v slabi luči in so odraz naše nestrpnosti in nerazumevanja pomena besede kultura.
Občina bo praznik kulture obeležila s prenosom spletnega dogodka, ki ga pripravljajo naše maturantke - lepo povabljeni, da v pesmi, sliki in besedi nazdravimo Prešernovemu prazniku. Mladi so dokaz, da kultura vedno živi in preživi, saj nas bogati in opogumlja. Dogodek si lahko na spletni strani Občine Lukovica ogledate od petka, 5. februarja 2021, naprej.
Vsak začetek leta pomeni nove priložnosti. Na osebni in družbeni ravni. Na občini začenjamo optimistično in računamo na nove priložnosti. Začnite ga tako tudi vi, spoštovani občani.
Vaša županja
Lenart Gerčar, naj prostovoljec Občine Lukovica 2019/2020
Lenart Gerčar je prostovoljec, ki rad pomaga in ne zna reči ne. Aktiven je na različnih področjih in njegov slogan »nikoli ni tako težko, da ne bi moglo biti še težje« mu zagotovo pomaga pri ohranjanju dobrega razpoloženja in prispevanju k dobremu v skupnosti. Po poklicu je lesarski tehnik in je zaposlen v domačem podjetju, mizarstvu Gerčar. Ta mladi 25-letnik nam je lahko vsem za zgled, ko se odločamo, ali bomo naredili kakšno delo kar tako zastonj, za našo Občino Lukovica, za naše soobčane. Lansko leto je opravil preko 400 ur prostovoljnega dela v naši občini.
Po izboru tričlanske komisije, ki jo je oblikovala naša županja Olga Vrankar, si bil izbran za naj prostovoljca leta. Kdo te je spodbudil, da se prijaviš na izbor?
Idejo je dobil naš župnik g. Bernard Rožman. Ker je vedel, da sam ne bom navdušen nad tem, je angažiral še mojo sestro Lucijo in mojo punco Manco. Naposled sem se le omehčal in privolil, v upanju, da še koga spodbudim k prostovoljstvu. Naj omenim še, da je gospod župnik tudi sam velik prostovoljec. Letos je namreč med drugim pomagal tudi zaposlenim v domu starejših občanov v Domžalah, ko je zaradi korone prišlo do izpada delavcev.
Naštej nam področja tvojega delovanja za skupnost:
Aktiven sem pri oratoriju od samega začetka. Zadnja leta sem prevzel tudi vodstveno vlogo, ki sem jo letos predal mlajšim, sam pa ostajam član animatorske skupine predvsem zato, da kot izkušen član dam še kakšen nasvet. Aktiven sem v župniji, kjer sodelujem pri svetih mašah in sem na razpolago tudi pri drugih opravilih, predvsem fizičnih. Sem tudi član Moškega pevskega zbora Janko Kersnik iz Lukovice. Z zborom nastopamo po Sloveniji in v tujini. Peli smo tudi že v Državnem zboru ob dnevu državnosti. V zboru vlada res super vzdušje, smo kot ena velika družina. Sem pa tudi član PGD Prevoje. Tudi tam se trudim biti aktiven, redno se udeležujem vaj, delovnih akcij in se izobražujem. Kaj te motivira k sodelovanju na toliko različnih področjih? Rad počnem veliko stvari. Rad pomagam ljudem in sem tip človeka, ki ne zna reči ne. Zato sem aktiven na veliko področjih.
Lenart v gasilski opremi
januar 2021
OBČINSKA UPRAVA 5
Na oratoriju si sodeloval najprej kot animator, sedaj sodeluješ pri sami organizaciji le-tega. Po vsakem oratoriju naredite zaključke, zberete vtise, ideje za naprej. Po čem je zadnji (2019) oratorij izstopal od oratorijev prejšnjih let.
Po čem je izstopal, bi morali vprašati otroke. Animatorji se vedno trudimo, da je oratorij zanimiv, razgiban in da se spomnimo česa novega, drugačnega. Vsako leto imamo glavno temo (ki jo določi Oratorij Slovenije) in okoli te teme poteka vse dogajanje. Oratorijski dan pa poteka približno tako: začnemo s kratko molitvijo in dvigom zastave, sledi dramska igra (govori o temi oratorija), nato skupna kateheza, kateheza po razredih, malica (sadje, pecivo), sledijo delavnice (gasilska, avtopralnica, športna, plesna ... Poskusimo biti čim bolj izvirni). Po delavnicah sledi toplo kosilo (po navadi kuhamo sami, na meniju pa imamo burgerje, makarone, zrezke ...), sledi dolga pavza. Animatorji seveda poskrbimo, da je aktivna s plesom, športom, petjem, bansi ... Na koncu pa imamo veliko igro, v kateri sodelujejo vsi otroci naenkrat. Dan nato zaključimo s kratko molitvijo in spustom zastave. No, za animatorje dan še ni povsem končan, sledi namreč pospravljanje in priprava na naslednji dan. Da pa so dnevi še bolj razgibani, imamo še izlet, skritega gosta, ob lepem vremenu pa še vodne igre, na katerih ne smejo manjkati gasilci, ki nas škropijo z vodo. Število otrok vsako leto omejimo in ga prilagodimo velikosti in izkušenosti ani-matorske skupine. Leta 2019 smo tako sprejeli 120 otrok, v rekordnem letu pa smo imeli 170 otrok in preko 50 animatorjev. Vse, kar animatorji počnemo, redno objavljamo na Facebook strani Oratorij Brdo, na YouTubu pa najdete tudi krate filme z oratorija.
Z ekipo animatorjev
Korona je tudi vam zagodla in tako je oratorij 2020 odpadel. Kako daleč ste bili s pripravami? Se morda pripravljate že za oratorij 2021?
Bili smo 100% pripravljeni. S pripravami običajno pričnemo že meseca oktobra in jih stopnjujemo do animavikenda, ko se pričnejo tiste resne priprave. Zelo smo si želeli izvesti oratorij in v upanju na boljšo epidemiološko sliko smo tudi zamenjali datum oratorija iz začetka (tradicionalno začnemo na prvo nedeljo med počitnicami) na zadnji teden počitnic. Žal smo na koncu morali sprejeti težko odločitev in oratorij odpovedati, kljub temu da smo že imeli odprte prijave.
Organizirali ste tudi animavikend za mlade. Kaj je poglavitni namen tega vikenda?
Animaviked vsako leto organiziramo v času zimskih počitnic. Namenjen je animatorjem, ki bodo sodelovali na oratoriju. Za cel vikend se odpravimo v kakšen počitniški dom. Cilj animavikenda je druženje in spoznavanje animatorjev ter povezovanje animatorske skupine. Pripravljamo se na oratorij, tam tudi dorečemo 90 % stvari in pa pričnemo s pripravo na dobrodelno prireditev, ki jo organiziramo v mesecu maju. Dobrodelno prireditev organiziramo z namenom zbiranja sredstev, tako da starši za otoke na oratoriju plačajo čim nižji prispevek.
Organiziraš tudi postavljanje jaslic. Kdaj se lotite nabiranja ogromnih količin mahu in ostalih naravnih elementov za jaslice? Imate morda svojo skrito točko, kjer vsako leto poteka skupinsko nabiranje mahu, ali vsak član skupine prinese mah, ki ga nato umestite v jaslice? Koliko časa poteka samo sestavljanje jaslic in koliko ljudi je potrebnih za oblikovanje le-teh?
Mladi že kar nekaj časa postavljamo jaslice v župnijski cerkvi. Nabiranje mahu organiziramo zelo zgodaj, nekje oktobra oz. začetek novembra, ko se skupaj podamo na skrivno lokacijo. Ljudje se nam včasih smejijo, mi pa smo brez skrbi, ker vemo, da že imamo dovolj mahu in da nas sneg in led ne moreta presenetiti. Nabrati je treba zares velike količine mahu, saj ga potrebujemo tudi za izdelavo venčkov. Ta čas izkoristimo tudi za druženje. Lansko leto nas je bilo preko 20, letos pa le 5. Ostale stvari, kot so kamenje in korenine, pa imamo shranjene že od prejšnjih let. Lotos smo jaslice postavljali štirje, postavljali pa smo jih približno 8 ur.
Delovna akcija izdelovanja venčkov
Ohranjanje kulturne dediščine je ključnega pomena za mlade. Gre za stik mladih s starimi običaji ( v tem primeru verskimi) in tudi priložnost za kakšno dobro delo. Koliko venčkov približno ste izdelali in kdo vse je lahko imel na mizi vaš venček?
Lansko leto smo se odločili še za izdelavo adventnih venčkov. V petek in soboto smo imeli delovno akcijo in naredili približno 100 venčkov. Seveda je bil vsak unikaten. Te venčke je pri maši blagoslovil gospod župnik, nato pa smo jih prodajali in kupil jih je lahko čisto vsak. Končni izkupiček prodanih venčkov pa smo seveda namenili organizaciji oratorija.
December je čas obdarovanja in ni ga otroka, ki ne bi imel lepega spomina na miklavževanje. Na sv. Miklavža, na igrico, parkeljne, angelčke in vse, kar zajema ta čarobni dogodek. Letos je bilo obdarjenih kar 250 otrok, kdo vse je vključen pri organizaciji dogodka?
Glavna organizatorja sta občina in Župnijska Karitas Brdo. Slednja je povabila še animatorje, ki pripravimo dramsko igro, vsako leto pa sodeluje tudi otroški pevski zbor župnije Brdo. Animatorji s pripravami
Miklavževanje v Lukovici
6	OBČINSKA UPRAVA
Ip Rokovnjač
S prijatelji na srečanju starostnikov
pričnemo približno en mesec pred prihodom Miklavža. Karitas pripravi darila, občina pa odstopi dvorano. Največji del sredstev za darila zagotovi občina, nekaj še krajevne skupnosti. V prazničnem času pa Karitas pri mašah pobira tudi prostovoljne prispevke.
Sodeloval si tudi na srečanju starostnikov, kjer si s svojo harmoniko popestril dogajanje. Nam lahko poveš kaj več o srečanju?
Srečanje starostnikov poteka v župnišču na Brdu. Organizira ga Karitas. Srečanje poteka dvakrat letno, v času pred veliko nočjo in v času pred božičem. Namen srečanja je druženje starejših, skupaj sodelujejo tudi pri sv. maši. Starejši so zelo veseli teh srečanj, saj se redko vidijo in zelo radi poklepetajo med seboj. Večkrat jih razveselim tudi sam s harmoniko, zraven pa povabim še prijatelje in če imajo čas, se radi odzovejo. Starejši so nas vedno zelo veseli.
Poleg naštetega si tudi član Prostovoljnega gasilskega društva Prevoje. Se udeležuješ tudi tekmovanj? Kakšno vlogo imaš v društvu, koliko let si član?
Teče tretje leto mojega članstva v društvu. Do sedaj sem uspešno končal izobraževanje za pripravnika. To mi omogoča, da že lahko hodim na intervencije. Bil sem že na približno 15 intervencijah. Trenutno sem na tečaju za bolničarja, ki pa smo ga žal morali prekiniti zaradi
covida. Prijavljen sem bil tudi na tečaj za gasilca (stopnja višje od pripravnika), ki ga je prav tako onemogočila korona. Lansko leto sem opravil tudi izpit C kategorije in v prostem času že nabiram izkušnje z vožnjo.
Glede na vse našteto pa praviš, »da se čas vedno najde«. Kaj pa rad delaš v prostem času? Med drugim igraš tudi harmoniko, kdaj si začel z igranjem, kdo te je navdušil?
V prostem času rad pomagam prijateljem. Grem na kolo, v hribe, karkoli je povezano s športom. Rad tudi kaj skuham. Še posebej uživam ob peki na žaru ali ob pripravi mesnih jedi. Rad si zaigram tudi kakšno vižo na harmoniko. Igranja harmonike sem se začel učiti leta 2007, moj učitelj je Tomaž Jemec, ki ima tudi Glasbeno šolo Polton. Narodnoza-bavna glasba mi je bila od nekdaj všeč, najraje pa zaigram Na Golici. Boš še naprej tako zavzeto prispeval svoj ogromen delež k splošnemu dobremu v Občini Lukovica ali boš morda katero od vlog opustil?
Še vedno bom po svojih močeh pomagal v skupnosti. Je pa res, da se počasi poslavljam od animatorjev in to delo prepuščam mlajšim. Še kakšno leto ostajam, da jim pomagam z zgledom in izkušnjami, potem pa se čisto poslovim. Seveda pa bom kadarkoli na voljo, če bodo potrebovali mojo pomoč. To je bilo obdobje v mojem življenju, ki je bilo zelo naporno, ampak se ga bom vedno z veseljem spominjal.
Na katerem področju pa se še posebej najdeš?
Najdem se povsod. Če v stvari uživaš, se ji posvetiš 100%, je težko, da se ne najdeš v njej. Če pa si poln predsodkov, boš našel sto izgovorov, zakaj nečesa ne bi počel.
Kaj bi rad sporočil občanom naše občine? Morda povabil v prostovoljske vrste še koga?
Med animatorji so vsi zaželeni, za vsakega se najde delo. Je naporno, pa vendar zelo lepo. Vsem pa sporočam to, kar sem večkrat rekel ani-matorjem: toliko, kot boš vložil, toliko boš dobil. Če daš 100 % sebe na oratoriju za druge, boš na koncu tedna tako zmatran, da bi lahko spal v stoje. V sebi pa boš čutil takšno zadovoljstvo, da boš kljub vsem naporom komaj čakal naslednje leto.
Imaš kakšno življenjsko vodilo?
Večkrat si rečem: »Še vse vojne smo preživeli, pa tudi to bomo«. Ali pa: »Nikoli ne more biti tako težko, da ne bi moglo biti še težje«.
Besedilo: petra pavlič, foto: osebni arhiv Lenarta Gerčarja in Erik Kralj serša
6
Prostovoljnim gasilskim društvom nova gasilska vozila
V lanskem letu je bil storjen velik korak na področju opremljanja prostovoljnih gasilskih društev (PGD) z gasilskimi vozili. Vseh pet PGD v Občini Lukovica je namreč z Občino Lukovica v sodelovanju z Gasilsko zvezo (GZ) Lukovica v začetku decembra 2020 sklenilo skupen dogovor o nakupu osnovnih gasilskih vozil v obdobju 2020-2024.
Dogovor določa vrstni red, tip vozila ter princip financiranja. Določa, da se bo v tem obdobju pristopilo k nakupu skupno šestih novih gasilskih vozil. Dva od teh predstavljata nakup osnovnih operativnih vozil, ostali štirje nakupi pa predstavljajo nakup manjših gasilskih vozil za prevoz moštva (kombiji). Skupna vrednost nakupov vseh šestih vozil se ocenjuje na okoli šeststo tisoč evrov.
Bolj kot sami nakupi pa je razveseljivo dejstvo, da je z omenjenim dogovorom prvič močno spremenjen način financiranja osnovnih operativnih vozil. Namreč, tovrstna vozila bodo, brez premične opreme, s strani lokalne skupnosti in GZ Lukovica financirana v njihovi 100% višini. Delež, ki bo odpadel na posamezno PGD, bo premična oprema vozila (lahko predstavlja tudi do 20 % celotne investicije) in morebiten nadstandard. To je vsekakor velik korak v primerjavi s preteklim principom financiranja, ko je ta delež znašel le do 40 %. Princip financiranja bo nekoliko drugačen za manjša gasilska vozila. Ker to niso prva operativna vozila, bo v teh primerih lokalna skupnost tovrstna vozila sofinancirala v fiksno določenem znesku. Vsekakor na tem mestu velja velika zahvala Občini Lukovica za posluh pri nakupu gasilskih vozil ter za storjen velikanski korak v načinu financiranja. Zahvala seveda velja tudi vsem PGD, ki so se s sklenitvijo ome-
njenega dogovora obvezala za spoštovanje določenih pravil. Rezultati vsega dogovorjenega bodo vidni že v letošnjem letu. PGD Trojane je namreč že konec decembra 2020, po opravljenem javnem razpisu, sklenilo pogodbo za osnovno operativno vozilo. Dobava se predvideva v drugi polovici meseca avgusta.
Prav tako se v letošnjem letu predvideva dobava manjšega gasilska vozila za PGD Blagovica. Formalni postopki se bodo pričeli v kratkem. Ob dobavah bodo predstavljene tudi tehnične podrobnosti. Občina Lukovica poleg sredstev za vozila zagotavlja tudi sredstva za ostalo gasilsko opremo, predvsem za osebno zaščitno opremo ter sredstva za redno dejavnost. Tudi tu je zahvala na mestu. Le z ustreznimi, sodobnimi in brezhibnimi vozili in opremo bomo lahko nemoteno opravljali javno gasilsko službo ter vsem pomoči potrebnim občanom njene storitve nudili na najvišjem možnem nivoju. Veseli nas, da imamo podporo v lokalni skupnosti. Še bolj pa nas veseli, da se lokalna skupnost končno zaveda svoje odgovornosti ter tudi preko opisanih nakupov in financiranja redne dejavnosti pravzaprav le izpolnjuje svoje zakonske obveznosti.
Besedilo: Gašper Mav, poveljnik Gz Lukovica
januar 2021
7
Intervju: Kristina Galun, nekdanja vodja knjižnice v Šentvidu »Berite, pišite na roko in pojte!«
Priznam, da sama zaradi odraščanja v Domžalah še vedno najraje obiščem knjižnico v Domžalah, a odkar živim v Občini Lukovica, sem občasno z veseljem kakšno knjigo dvignila in vrnila tudi v Knjižnici dr. Jakoba Zupana v Šentvidu. Vrsto let je občane tam pozdravila Kristina Galun, ki je bila vodja te enote vse od leta 2003 do leta 2017. Tudi zdaj jo lahko kdaj pa kdaj tam še srečate, a njena matična enota je že tri leta v Domžalah. Ima pa na našo občino zelo lepe spomine in ker se je gotovo tudi bralci Rokovnjača dobro spomnite, sem želela izvedeti več o njej in času, ki ga je preživela v Šentvidu.
Kako to, da ste se kot univ. dipl. organizatorka dela zaposlili kot knjižničarka? Je bila pomemben dejavnik ljubezen do knjig?
V Knjižnici Domžale sem začela delati že kot študentka, še preden sem diplomirala. Pozneje sem zaključila fakulteto, diplomirala iz organizacije dela, a ostala v knjižnici. Očitno je bilo tako namenjeno. Nikoli nisem tega načrtovala, preprosto se je ljubezen do dela v knjižnici rodila med študentskim delom. Nekatere lepe stvari se v življenju vendarle zgodijo same po sebi.
Je bila enota v Šentvidu vaše prvo delovno mesto in kako je prišlo do odločitve, da boste delali prav tu?
Ja, prvo redno delovno mesto. Službo sem že iskala drugje, bila na enem razgovoru, nakar se je odprlo novo delovno mesto ravno zaradi Šentvida, saj se je takrat na novo odpirala ta enota Knjižnice Domžale v Lukovici. Vendar se je kmalu po tistem tudi sicer potrebovalo nekaj novega kadra, ker se je leta 2005, torej dve leti po moji zaposlitvi, odprla nova, precej večja knjižnica v Domžalah. Moja zaposlitev v Šentvidu je bila sicer predlog takratnega direktorja knjižnice g. Marjana Gujtmana in za to, da me je videl kot primerno za to delovno mesto, mu bom vedno hvaležna.
Ste pred prihodom sem poznali naše kraje? Kaj vas je presenetilo, ko ste začeli delati tu?
Kot otrok sem se s starši večkrat peljala po Črnem grabnu na Štajersko,
od koder je izhajal moj oče in smo tako tam obiskovali sorodnike. Pozneje sem imela sošolca s fakultete, prijatelje in znance iz teh krajev. Sama, v družbi ali z nečakinjama sem se že prej in potem, ko sem tu službovala, pogosto povzpela na Limbarsko goro, in sicer od Gradiške-ga jezera proti Negastrnu, naprej proti kamnolomu in na vrh čarobne Limbarske. Ničkolikokrat sem šla okrog Gradiškega jezera, včasih na sv. Mohorja. Enkrat sem prehodila tudi Šraufov spominski pohod, in sicer najdaljšo, 27-kilometrsko pot. Sploh ne vem, kako mi je to uspelo. Nikoli ne bom pozabila, ko smo se ustavili in usedli na travnik na Kekcu nad Tuhinjsko dolino in sem lahko občudovala vse te lepe gozdove. Uživam tudi v vožnji z avtom brez cilja, tako da sem to hribovje Črnega grabna večkrat tudi prevozila ali si misli bistrila na kakšni jasi pod Špilkom ali drugje. Bolj podrobno oz. iz drugih zornih kotov pa sem dolino Črnega grabna spoznala pri delu, ki ga opravljam: skozi branje imenitnih zgodb pisateljev iz te doline ali drugih osebnosti, ki so tu živele ali se tu rodile. Ko sem začela delati v Šentvidu in spoznavati tukajšnje ljudi, sem še enkrat ali pa prvič prebrala knjige, povezane s temi kraji - nekaterih se spomnim še iz gimnazije, a sem podrobnosti pozabila in jih morala spet obnoviti. Takrat me je res presenetila vsa ta bogata zgodovina teh krajev, bogat nabor oseb, ki so se tu rodile, tu živele ali službovale. A obenem me to ne čudi, saj so skozi Črni graben vedno potekale pomembne prometne poti, poleg tega je bil grad na Brdu nekoč upravno središče, tu je bil notariat, zapor, veliko ljudi se je skozi čas srečevalo tu.
V petnajstih letih, kolikor časa ste bili vodja šentviške enote knjižnice, ste se verjetno dodobra spoznali s krajem, občino, navezali številne stike ...
Drži, ravno zaradi svojega dela sem kraje in izjemno zgodovino spoznala podrobno. In res je, navezala sem številne stike in z nekaterimi od prebivalcev te občine smo postali in ostajamo dobri prijatelji.
Kakšni bralci smo občani Lukovice, koliko in kaj beremo?
Kaj kdo bere se v Občini Lukovica ne razlikuje kaj dosti od ostalih občin, ki jih pokriva Knjižnica Domžale. Ene zanimajo kriminalke, druge romani za oddih, tretje strokovne knjige, zanimanja so različna. V letih dela v Šentvidu in tudi drugih enotah sem opazila tudi pomembno razliko. Občina Lukovica je izjemno razpotegnjena in hribovita občina z razpršenimi vasmi in kraji. Domžale, Trzin in Mengeš so mnogo bolj strnjena in gosto naseljena mesta, Moravče in Lukovica pa imata povsem drugačno lego in razporeditev, zato se obiskovalci praviloma težje dolgo zadržujejo v knjižnici. Je pa od vsega začetka v Šentvidu težava s sicer izjemno simpatičnim, a precej premajhnim prostorom. Nekaj na samo zadrževanje in obisk zagotovo vpliva tudi to. Veliko ljudi je izrazilo željo po večjih prostorih, saj bi se radi z otroki zadržali v knjižnici, a se ne morejo, ker naenkrat knjižnica sprejme zelo malo ljudi.
Kakšni so bili potem pogoji za delo v Šentvidu, kaj bi bilo treba spremenili?
Majhnost je včasih tudi prednost, a z leti je postajalo pomanjkanje prostora zelo moteče. Vedeti morate, da bi morali v knjižnico brez večjih ovir priti tudi matere z vozički, invalidi, starejši ljudje, ki težko hodijo. Skupine otrok iz vrtca so sicer prišle, otroci so se posedli po tleh in zgnetli, prav tako prvošolčki, vendar v ostalih enotah knjižnico obiskujejo tudi skupine višjih razredov, kar pa v Šentvidu nikakor ni možno. Premalo je tudi prostora za knjige. Največji sovražnik knjižnic je prav prostor. Knjig nimaš kam umikati, vedno je treba misliti tudi na skladišče. Sodobne knjižnice so že dolgo in vedno bolj prostori, kjer se ljudje zadržujejo, družijo, obiskujejo prireditve, delavnice, razstave, literarne večere, iščejo informacije, se učijo in se udeležujejo izobraževanj. Seveda se zavedam finančnega vložka, vendar je pri načrtovanju potrebno razmišljati o združevanju z drugimi društvi in dejavnostmi, da se taka
8	INTERVJU
mm Rokovnjač
naložba za kraj finančno izplača.
Niste pa ostali »le knjižničarka«, ampak ste bili v naši občini aktivni tudi drugače.
Verjetno mislite na razstavo fotografij v Pungartnikovi hiši februarja lani. Fotografije Brda in okolice sem najprej razstavljala v Knjižnici Domžale, potem me je k sodelovanju povabila še Občina Lukovica. Zaradi priprave digitalne zgodbe o gradu Brdo in Janku Kersniku sem šla enkrat k gradu in v lepem jesenskem dnevu posnela te fotografije, res so lepe. Objavljene so tudi na Kamri, skupaj z vso zgodbo in fotografijami, ki mi jih je prijazno priskrbela in zgodbo povedala Iva Skušek, vnukinja Janka Kersnika.
Po petnajstih letih vodenja enote v Šentvidu ste se vrnili v domžalsko enoto, zakaj? Je bilo slovo težko?
Odšla sem zaradi reorganizacije v Knjižnici Domžale. Ponujeno mi je bilo vodenje oddelka za odrasle in sem ponudbo sprejela, zavedajoč se, da je to povsem drug planet. A to ne pomeni, da ne bom več v Šentvidu ali v kateri drugi enoti, ker se zgodi, da je potrebno nadomeščanje in jaz se zamenjave v enoti ne branim. Ravno nasprotno. V enoti si bolj ali manj sam svoj šef in odgovoren za vse, kar mi tudi zelo odgovarja. Tako da to ni slovo od Šentvida, ampak je v tem trenutku moje delo malo drugače razporejeno. Tudi v prihodnje je možno še marsikaj. Sicer ne maram patetike, a še bolj me moti, če ne morem biti to, kar sem. Zato iskreno priznam, da so takrat ob slovesu tekle globoke solze, stiskalo je v grlu. Hudo mi je bilo. V mislih sem se na ta scenarij pripravljala dalj časa, pa vseeno je bilo težko. Je pa res, da je tako kroženje znotraj službe v redu, saj se sicer rado zgodi, da si začnemo ljudje določene zadeve kar lastiti, kot da je moja miza, moj računalnik, moje delovno mesto. Povsem prav je, da krožimo po enotah, a vseeno stvari niso tako preproste ... Rada delam v enotah. Spominov in anekdot je veliko. Veste, v teh manjših enotah teče življenje malce drugače. Bolj se poznamo med seboj. Spominjam se mnogih stvari, v glavnem lepih. Od tega, da sem kdaj kakšni bralki knjige dostavila kar na poti domov nekje na kakšni avtobusni postaji, sama namreč prihajam iz Komende. Pa do tega, da mi je neki bralec pomotoma vzel ključe knjižnice in zvečer, ko je bilo treba vse zakleniti, ključev ni bilo. Po spominu sem morala preklicati kar nekaj ljudi, dokler ga nisem našla in ko je preveril v bun-di, jih je res imel. Ali pa sem komu posodila lastno knjigo za domače branje, ko so v vseh enotah že razgrabili določen naslov. Povem vam, bili bi presenečeni, kaj bi ljudje naredili za neko knjigo, če jo potrebuje njihov otrok ali če si jo sami zelo želijo. Spominjam se številnih otrok, ki so jih vzgojiteljice pripeljale v tistih lepih, rdečih vozovih, spominjam se posedanja bralcev ob poletnih večerih na leseni klopi pred knjižnico ... Veliko lepega je zapisanega v mojem srcu, zato bo imelo delo v naših enotah zame vedno posebno mesto.
Kaj vse pa zdaj počnete v Knjižnici Domžale?
Sem vodja oddelka za odrasle. K temu sodi organizacija urnika, dela, iskanje novih poti do bralcev, promocija branja, delo na odraslem oddelku, lahko pa vskočim tudi na druge oddelke ali enote, vpisujem nove knjige in drugo gradivo, predvsem pa sem se našla na področju, ki mi je bilo po novem zaupano poleg sodelavke, ki je to opravljala že pred mano, in sicer domoznanstvo. To je zdaj »cukrček«, ki mi sladka življenje. Splošne knjižnice, ki izvajajo knjižnično dejavnost za prebivalstvo v svojem okolju, imajo zakonsko določeno nalogo, da zbirajo, obdelujejo, varujejo in posredujejo domoznansko gradivo. Že beseda pove, da gre za raziskovanje doma. V našem primeru gre torej za zgodovino krajev občin Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin in Mengeš. Ne samo za zgodovino kraja samega, ampak ljudi, znanih ustvarjalcev, obrtnikov, ljudi, ki so pustili nek pečat, zgodovino zgradb, gradov, dogodkov, ki so zaznamovali posamezen kraj, za zbiranje starih razglednic, fotografij in drugih dokumentov. In spet ne samo za zgodovino, ampak vsega, kar se tiče okolja, v katerem živimo tudi danes. Lahko gre za turistično ponudbo ali dejavnost društev. Tu je pomembno sodelovanje s prebivalci, društvi, zato tudi večkrat vabimo ljudi, naj se nam oglasijo, če doma hranijo gradivo, s katerim bi lahko napisali novo zgodbo in predvsem poskrbeli, da se gradivo digitalizira in ohrani za naše potomce.
Je delo v matični enoti zelo drugačno?
Seveda je povsem drugačno, ker nas je veliko in je potrebno sodelovati. Delo z ljudmi pa je zapleteno, saj imamo različne predstave, želje in ideje. To je daleč največji izziv, vse ostalo je lepo delo in poslanstvo. A tudi delo v enoti ima svoje specifike. Nasploh pa me delo v knjižnici izpolnjuje in tudi v Šentvid se bom zagotovo še vračala. Tu sem se imela
zelo lepo, upam, da so me tudi ljudje ohranili v lepem spominu. Jim pa želim, da še naprej podpirajo knjižnico, naj se trudijo, da se bo našlo večje prostore, lahko v sodelovanju s kakšnimi drugimi društvi. Kraj to potrebuje, čeprav prav kulturo politika pogosto daje na stranski tir in se na nas spomni le ob kulturnih praznikih. Ampak če bi videli zdaj, ko so knjižnice odprte po prilagojenem urniku in je organizacija dela zaradi epidemije drugačna, kako zelo so ljudje veseli in hvaležni, da so odprte vsaj knjižnice, in koliko je rezervacij za knjige, bi bili presenečeni. Zato berite, podpirajte knjige in ohranjajte slovenski jezik, prav tako bodite ponosni, da imate knjižnico in zelo bogat izbor knjig in drugega knjižničnega gradiva!
Se je v vsem tem času odnos do knjige, branja morda spremenil? Kako je na ta odnos vplival vzpon digitalne tehnologije?
Nimam občutka, da bi se v mojem 17-letnem delu odnos ljudi do branja kaj spremenil. Poznamo sicer podatke, da Slovenci ne beremo veliko, vendar v knjižnici, vsaj v vseh naših enotah, je obisk res lep. Nasploh je Knjižnica Domžale ena najbolj obiskanih v Sloveniji. Izposoja elektronskih knjig sicer iz leta v leto narašča, vendar kdor bere elektronsko knjigo, še vedno bere. Je pa letos izjemno in posebno leto v vseh pogledih, zato je lani spomladi, ko so bile knjižnice zaprte, izposoja elektronskih knjig res dosegla rekorde, a v tem drugem valu so naše knjižnice delno odprte, sicer po prilagojenem delovnem času, in bralci si izposojajo veliko količino knjig. Je pa res, da imamo že vsa leta težave, kako k branju pritegniti najstnike, a vsi ostali, ki radi berejo, to počnejo še naprej. Najmlajši otroci in prva triada so še vedno veliki navdušenci nad slikanicami. V tem času izposodimo tudi veliko družabnih iger, saj imamo izjemno bogat izbor. Seveda pa se zaradi interneta in neprestanega brskanja po spletu slabša koncentracija in sposobnost branja daljših besedil in to ni dobro. Posledice tega bomo šele čutili. Zaenkrat še ne vemo, kako bo z generacijo otrok, ki jim je bila tehnologija položena v zibelko, to po pokazala prihodnost. Sama priporočam vsem, da berejo in tudi pišejo. Pisanje na roko in branje sta pomembna kultura dosežka človeka. Opuščanje branja in pisanja bo pomembno vplivalo na razvoj možganskih funkcij otrok. Tudi pisanje na roke ni isto kot pisanje na tipkovnico. Raziskave so pokazale, da na primer tudi študentje, ki pišejo na roke, bolje nadzorujejo svoj miselni proces in bolje razumejo gradivo. Pri tipkanju nismo miselno tako aktivni. Tudi pri pojavu demence, ki jo je vedno več in je največji problem časa, v katerem živimo in bo žal še večji, se je izkazal velik pomen glasnega branja in petja, saj intenzivna uporaba glasilk za petje, branje in govorjenje krepi možgansko skorjo. Skratka, pomen branja bo vse večji, saj nam sodobni način življenja, kljub mnogim prednostim, prinaša tudi nove težave.
Lansko leto se je tudi v knjižnicah marsikaj spremenilo, kako ste se v Knjižnici Domžale »spoprijeli« z epidemijo in ukrepi?
Prilagodili smo se po najboljših močeh in v skladu z navodili in ukrepi. Lahko pa povem, da je verjetno v vsej moji delovni dobi to najbolj zapleteno in stresno obdobje in da ni lahko. Ukrepi se spreminjajo. Še zlasti pri knjižnicah se redno dogaja, da izvemo za spremembe prepo-
8
januar 2021
INTERVJU 9
zno ali premalo natančno, da bi dovolj zgodaj na novo obvestili ljudi in organizirali delo, zato je bilo nekaj slabe volje med vsemi nami in tudi obiskovalci. Ravno v času, ko nastaja ta intervju (začetek januarja, op. a.), je prišlo do novih sprememb. Vstop v Knjižnico Domžale in njene enote do nadaljnjega ni možen. Nujna je predhodna rezervacija gradiva, do pet enot po telefonu ali v Cobissu. Prevzem gradiva je možen v preddverjih knjižnic, kamor vam bomo naročene knjige prinesli takoj, ko nas boste poklicali po telefonu, da ste prispeli. Vračilo gradiva je prav tako možno v preddverju, kjer ga položite na voziček ali v škatle. Seveda pa mnogi pogrešajo ravno to, da so lahko prišli do čitalnice, se usedli in brali časopise in revije, sami izbirali knjige, se učili in delali na računalnikih. Zelo močno pogrešajo tudi prireditve, delavnice, potopisna predavanja, literarne večere, obiske otroških prireditev, pravljic. Tega trenutno ni. Se je pa ves ta del preselil na splet. Na naši spletni strani lahko spremljate vsa obvestila, novosti, prireditve in dejavnosti, ki jih sedaj pripravljamo prek spleta in objavljamo na Facebooku, Insta-gramu, spletni strani, YouTubu in v občinskih medijih. Vse težko naštejem, ker pripravljamo res veliko lepih vsebin za vse starostne skupine. Prav vsak dan pripravimo nekaj na spletu, sodelavci na oddelkih pa se trudijo, da pripravijo vse rezervacije, ki prihajajo ves čas, pospravijo vse vrnjene knjige in še naprej svetujejo po telefonu pri seminarskih in drugih nalogah. Dela je res veliko, a smo izjemno veseli, da je ljudem knjižnica tako potrebna in da jo pogrešajo. Koliko časa bo način dela tak, kakršen trenutno je, pa ne ve nihče od nas. Že čez en teden je lahko vse drugače.
Vas je domoznanstvo, s katerim se zdaj tudi veliko ukvarjate, zanimalo že prej?
Zgodbe so me vedno zanimale. Rada se družim s starejšimi ljudmi, ki imajo spomine na povsem druge čase. Z zanimanjem poslušam usode ljudi in o razmerah, v katerih so odraščali ter težkih preizkušnjah, ki so jih izoblikovale. Lahko bi rekla, da čustveno nisem ravno pristaš sodobnega časa, da mi zanimanje in razpoloženje duše vedno bega nekam nazaj. Podobe na starih razglednicah in fotografijah mi vedno vzbudijo željo, da bi kaj več vedela o bosih otrocih na fotografijah, o ponosnem vojaku, ki drži sabljo v rokah, o mogočnem gradu na hribu, ki ga že zdavnaj več ni ... Zanima me, kaj so si imeli povedati ljudje,
ki so se nekoč sprehajali po gabrovem drevoredu ob Brdskem gradu. Kaj bi dala, da bi bila en večer zraven v Slaparjevi gostilni, ko so se tam zbrali sodniki, uradniki, kulturniki, ali da bi obiskala puščavnika, o katerem sem pred kratkim objavila zgodbo in je živel okoli leta 1930 v jami v Pečah pri Moravčah! In ko raziskujem eno zgodbo, vedno padem še v pet drugih, ker vedno izveš kaj novega.
Knjižnica Domžale tudi na področju domoznanstva pokriva precej veliko območje, ampak če se osredotočiva na Občino Lukovica, koliko gradiva je na voljo, kakšno?
Zanimivo je, da imamo izjemno veliko gradiva ravno z območja Luko-vice in Moravč. Predvsem je veliko starih razglednic, ki jih hranimo. Vse je odvisno tudi od lokalnih prebivalcev in zbirateljev. Mi jih sami najdemo, sprašujemo, kdo bi kaj imel in potem upamo, da bo kdo pripravljen deliti zgodbo in posoditi fotografije, da jih digitaliziramo. V Lukovici je bila recimo gospa Iva Skušek izjemna sogovornica, nič ji ni bilo težko, zaupala nam je fotografije in pripravila sem zgodbo o gradu Brdo in zgodbi njene družine. Ta zgodba z naslovom Grad Brdo pri Lukovici: po poteh pisatelja Janka Kersnika je na portalu Kamra (www.kamra. si), kjer so objavljene zgodbe iz celotne Slovenije, med najbolj branimi. Ima prek 8000 ogledov, kar je izjemno. Kdo bo rekel, pa saj to je že vse v knjigah zapisano. Že, a sodobni čas terja tudi to, da take zgodbe spravimo na splet, saj vedno več ljudi uporablja internet tudi za učenje, raziskovanje. Te zgodbe na Kamri ljudi zelo zanimajo, ne samo starejše, ki se tako spominjajo svojega odraščanja, krajev, kjer so nekoč živeli, ampak so zgodbe primerne tudi za šole, za seminarske in druge naloge. Izjemnega zanimanja je bila deležna zgodba o puščavniku, ki je živel v jami v Pečah pri Moravčah, ravnokar pa smo objavili zgodbo o Limbarski gori. Za zgodbo o puščavniku, o gradnji društvenega doma na Homcu in o Limbarski gori, kjer lahko vidite fotografije romanja iz leta 1930, se lahko zahvalim Matjažu Šporarju. To je izjemen gospod iz Šmarce. Njegov ded je bil Peter Naglič, ščetkarski mojster in tovarnar iz Kamnika, ki pa je bil tudi ljubitelj fotografije in je zapustil okrog 10.000 fotografij naše okolice in drugih krajev, celo fotografije, ko je romal v Jeruzalem in druge dežele, da ti vzame sapo. Gospod Šporar bi lahko to vse ljubosumno čuval in skrival doma, a mu je pomembno, da se ohranja spomin na dedka in njegovo izjemno zapuščino, s tem pa smo
10	INTERVJU
bogatejši vsi mi. Zgodb, ki smo jih objavili, še preden sem se s tem začela ukvarjati jaz, je veliko in vse so lepe, a tale pogovor je prekratek za vse. Upamo, da bodo ti ukrepi enkrat minili in da bomo uresničili idejo o domoznanskih večerih, kjer bi take zgodbe predstavili še osebno. A že tukaj prosim vse, ki imajo kaj zanimivega povedati in pokazati, naj me poiščejo, saj vedo kje.
Povem pa vam, da je Lukovica zaradi zgodovinsko izjemno pomembne prometne lege in zaradi gradu Brdo prava zakladnica teh zgodb. Če bi bilo časa več, bi recimo med mnogimi zgodbami iz Lukovice danes želela že pokazati zgodbo o Niku Kralju, a žal še nisem začela. Ali pa o Jerneju Andrejki, ki je napisal knjigo Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1878. Želela bi tudi obiskati vse kraje v Bosni, ki jih opisuje. V knjigi med drugim piše, da so samo ene češplje tako dobre kot bosanske, in sicer tiste, ki jih je poskusil na Brdu pri Lukovici. V Krašnji je poučevala Ilka Vašte ... Bolje, da preneham, ker tega je v vaši občini res veliko. Iz vsega tega bi se dalo narediti kakšno lepo literarno pohodniško pot in vključiti turistične kmetije in prelepe razglede na dolino. Idej, kolikor želite. Velik zaklad je Črni graben, a žal neizkoriščen.
Verjetno marsičesa niti domačini ne poznamo ...
Sem prepričana, da ne. Še posebej pa tega ne vedo tisti, ki so se v občino priselili. Turistično so ti kraji zelo neizkoriščeni. Zakaj ne bi recimo imeli literarne poti, kot je na primer Jurčičeva pot, pa Levstikova pot od Litije do Čateža. Tudi za Staro pošto in njen nekdanji pomen le redko-kdo ve.
Poleg službe počnete še marsikaj, ukvarjate se s fotografijo, pišete članke ...
Mene zanima veliko stvari, veselim se učenja, sem vedoželjna in se zmorem vedno znova in znova čuditi lepim stvarem in zanimivim zgodbam. V meni se skriva kar nekaj talentov, vendar jih nekako nisem znala in jih še vedno ne znam povsem izživeti. Za to, kar pa mi je uspelo pokazati, gre vsaj pri delu zahvala predvsem direktorici Knjižnice Domžale, gospe Barbari Zupanc Oberwalder, ki je v meni videla nekaj, česar nisem niti sama ali pa temu nisem namenjala nobene pozornosti. Ljudje sami sebe ne znamo dovolj ceniti in se pohvaliti, da smo neko stvar dobro naredili ali da ima kakšno vrednost to, kar delamo. A vrednosti nam ne morejo vedno potrjevati drugi, včasih si jo moramo in smemo določati tudi sami. Če imaš ob sebi ljudi, ki te podpirajo, v službi pa vodje, ki ti omogočajo razvoj in ti pokažejo pot, je seveda lažje. Rada fotografiram, obožujem naravo, potujem, rada pojem, rišem, rada pripovedujem, raziskujem, ustvarjam in pišem. Pa še nisem vsega naštela ... Toliko, kot mi čas dopušča in kot imam energije, ki jo tako razpršeno zanimanje za svet okrog nas lahko hitro posrka. Veliko tega, kar delam ob službi, uporabim v službi. Vedno, če se le da, razmišljam, kaj bi nekaj doprineslo knjižnici. Pišem rada. Nekoč si želim napisati knjigo, a kdo ve, kako bo s tem. Želim si objeti sekvojo, videti polarni sij ... Toliko želja, pa tako malo časa!
V Domžale, pa tudi v Lukovico, ste prinesli celo kamišibaj ...
Kamišibaj je zadnja leta v Sloveniji zelo priljubljen. To je japonsko lutkovno gledališče, kjer pripoveduješ zgodbo ob slikah, ki jih načeloma narišeš sam. No, jaz pa včasih zapojem in narišem tisto, kar pojem. Lani sem ob Prešernovem prazniku z njim nastopila tudi v Lukovici, kjer sem zapela Lainščkovo Ne bodi kot drugi. Nastopala sem tudi na festivalu kamišibaja, ki ga organiziramo v Knjižnici Domžale. Priporočam ogled, ko bo spet mogoče. Slikanje sodi h kamišibaju in tudi sicer rada slikam in barvam lesene izdelke ali katerokoli drugo površino. Rada ustvarjam z raznimi materiali, posebej ljub mi je prav les. Če bi lahko, bi se naučila delati z njim z vsemi mogočimi tehnikami.
Ostane potem še čas za branje, tisto neslužbeno? Kaj najraje berete v prostem času?
Domoznanske zgodbe, ki jih pišem, vzamejo veliko časa in veliko branja je posvečenega ravno temu in raziskovanju zgodovine naših krajev. Sicer rada berem vse zvrsti knjig. Pri meni doma se najde poezija, stripi, strokovne knjige z vseh področij, romani, slikanice. Doma sem si dala narediti tudi svojo knjigobežnico, v kateri puščam knjige za sosede in prijatelje, ki me prosijo za njih. Knjigobežnice so te majhne hiške, ki zdaj rastejo po Sloveniji in se v njih puščajo knjige, da krožijo med prebivalstvom, brez strahu pred zamudninami ali da bi se knjiga izgubila. Tudi Knjižnica Domžale polni z odpisanimi knjigami veliko knjigobežnic ob Kamniški Bistrici, v Volčjem Potoku, tudi Lukovica ima svojo pred knjižnico in mislim, da je ena postavljena še pri ribniku na Prevojah.
mm Rokovnjač
V času protikoronskih ukrepov je časa za branje morda več, lahko bralcem priporočite kakšno knjigo in zakaj?
Odvisno od zanimanja ljudi. Drži pa, da se zelo veliko bere v teh časih in res smo veseli, da je tako. Osebno bi priporočila knjigo Vinka Modern-dorferja Druga preteklost. Ta bi res morala doseči kar največ bralcev. Je nekakšen roman sprave, kot je napisal Aljoša Harlamov v spremni besedi. Sprava pa je beseda, ki jo v Sloveniji pogosto slišimo in si jo želimo, a je ni. Govori o tem, kako vojna vedno vse obrne na glavo, po vojni pa je isto, kot bi se vse skupaj ponovilo. In vsi ti dogodki zaznamujejo generacije rodov, ki nosijo spomin in čustva dalje, kakor veter nosi prah po zraku in to je srž problema. Glavna junaka v romanu sta tako nekakšen most med eno in drugo stranjo. A roman nas opozarja, da bi morali življenje in s tem tudi našo zgodovino gledati z vidika dejstev in odločitev, ki pa niso nikoli tako enostavne in enostranske, kot nekateri verjamejo.
Odličen je tudi roman To noč sem jo videl Draga Jančarja, ki osvetli resnično zgodbo, ki se je odvijala na gradu Strmol, ki je blizu naših krajev. O Radotu in Kseniji Hribar, čigar trupli so arheologi odkrili v gozdu nad Preddvorom leta 2015. Po branju bo obisk gradu Strmol in prelepe okolice s kavarno pravi čustven vrtiljak.
Za malo humorja v teh časih pa priporočam vse knjige Fredrika Back-mana ali pa knjigo Kaj je moški brez brkov in Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe. Lahko pa kakšno idejo najdete tudi na naši spletni strani, kjer pod rubriko (IZ)BR@NO zaposleni Knjižnice Domžale redno prispevamo svoje ideje, kaj brati, ali pa si pogledate našo Instagram stran, kjer je tudi veliko zanimivih predlogov.
Ko sva ravno pri priporočilih, radi hodite tudi na izlete, v naravo ... Kam po Lukovici bi popeljali obiskovalce, kaj bi jim pokazali?
Vaša občina ima krasne cerkve, recimo tisto na Golčaju, pa Čebelarski dom, grad Brdo pri Lukovici ... Ta žal ni v zavidljivem stanju, vidni so samo zunanji zidovi. Fenomenalno bi bilo, če bi lahko kje imeli spominsko sobo Janka Kersnika - kolikor mi je znano, imajo njegovi dediči še vedno njegovo pisalno mizo, obstajajo tudi knjige in revije, ki so bile v njegovi knjižnici. Morda bi lahko v Pungartnikovi hiši nekoč en prostor namenili Kersniku. Zelo lepa je tudi Krašnja, vidi se, da so ljudje tam zelo povezani. Skrbijo za muzej, po vasi je več tabel, ki opozarjajo na določene stare domačije. In Stari trg v Lukovici je že sam po sebi lep. Pa seveda narava Črnega grabna, že v začetku pogovora sem omenila Gradiško jezero, hribe nad dolino ... Obiskovalcem tu lahko res veliko pokažete.
Besedilo: Andreja Čokl, foto: osebni arhiv Kristine Galun
januar 2021
PRAZNIČNI ČAS 11
Božično-novoletna rokovnjaška tržnica v Lukovici
Za praznične dni se je treba še kako pripraviti, ne samo počistiti stanovanje, ampak tudi nakupiti sestavine za vso hrano, ki jo bomo v prazničnih dneh dali na mizo. Tako se na mizah znajdejo številne jedi in tiste, skuhane iz doma pridelanih sestavin, še toliko bolj teknejo. Običajno se po nakupih odpravimo ob sobotah, a v preteklem letu sta bili zadnji dve soboti v mesecu decembru prosta dneva in ravno tista dneva, ko običajno lahko v Lukovici v samem centru na rokovnjaški tržnici kupimo tako pridelke kot izdelke iz bližnjih kmetij, tudi takšnih pod blagovno znamko Zakladi Črni graben. Da bi svojim stalnim odjemalcem vseeno omogočili nakup domače zelenjave in drugih dobrot, so se branjevci odločili, da bodo svoje izdelke in pridelke ponudili v četrtek. Božična rokovnjaška tržnica je bila v četrtek, 24. decembra, in novoletna v četrtek, 31. decembra. Na obeh smo lahko kupili vse, kar ponujajo na sobotnih tržnih dnevih in poleg tega še sladke dobrote, značilne za čas, ki je bil pred nami. Kupci, vajeni nakupov ob sobotah, so se tako ponovno oskrbeli s kvalitetnimi, doma pridelanimi živili in si ne le z nakupom slastnih dobrot, ampak tudi domačega kruha, polepšali praznike. In ker zgledi vlečejo, smo lahko pri nakupu opazili tudi županjo Lukovice Olgo Vrankar, ki zagotovo ve, da je domače najboljše. V novem letu bo rokovnjaška tržnica ponovno ob sobotah, da se bomo lahko oskrbeli s svežo zelenjavo in drugimi dobrotami, kajti vse domače je ta pravo.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Luč miru iz Betlehema 2020
Luč miru iz Betlehema je tudi tokrat premagala vse ovire in je kljub epidemiji prišla med nas. Svetovni sprejem je bil v soboto, 12. decembra, v Salzburgu, od koder so jo v nedeljo, 13. decembra, slovenski in zamejski skavti ponesli v naše domove. Letošnje geslo se glasi »Prižgimo bližino!« in nas poskuša spomniti, da sta ljubezen in bližina v teh nekoliko tesnobnih časih ključnega pomena. Ker vsako majhno dejanje, ki izkazuje bližino, dobroto, ljubezen, danes še veliko bolj sveti in vliva upanje, ne glede na to, kako majhno je. Vsaka še tako drobna lučka šteje, saj se v temi vidi tudi čisto drobceno lučko. In ta dejanja naš svet danes še posebej potrebuje, tiha in drobna sporočila, da v mrzlih časih oddaljenosti nismo sami. Da nekdo misli na nas, da nekdo moli za nas, da je nekomu mar za nas. Če tega ne moremo pokazati z objemi in poljubi, to še ni izgovor, da ne moremo drug drugemu izkazati bližine. Nasprotno, vse to nas sili, da poiščemo nove poti, nove načine, morda celo še bolj pristne in iskrene. Če hoče, ljubezen vedno najde pot. Ljubezen sveti in ogreje tudi s klicem, pismom, sporočilom, tudi s prijaznim pozdravom dveh, ki se sicer skrivata za masko. Ljubezen ne ogroža varnosti. Samo sveti in greje, da jo začutimo drug v drugem. Poslanica »Prižgimo bližino!« računa na nas, da jo razširimo in ponesemo ne samo v svoje domove, ampak tudi drugam. Letošnjo poslanico so nekje prebrali skavti, spet drugje župnik, nekje pa smo jo lahko samo ponesli domov in si jo prebrali, a ne le prebrali, tudi vtisnili v spomin, da bi prižigali bližino preko celega leta. Tudi letos bodo imela zbrana sredstva dobrodelno noto in jih bodo skavti podelili projektom naslednjih organizacij:
•	Lunina vila je zasebna in neprofitna organizacija v Sloveniji, katere poslanstvo je zdravljenje in preprečevanje travm pri otrocih (zlorabe, zanemarjanje, spolne zlorabe, smrt bližnjega, dolgotrajna bolezen, migracija ...). Prizadevajo si, da bi z nudenjem varnega, sočutnega in prijaznega okolja otrokom, ki so doživeli kakršnokoli obliko travme, omogočili, da premagajo njene negativne posledice in iz nje zrastejo v zdrave in srečne mladostnike in kasneje odrasle osebe. Gre pravzaprav za prvo ustanovo v Sloveniji, ki se reševanja problematike travm loteva na celosten način, saj nudijo psihosocialno pomoč otrokom, strokovno podporo njihovim svojcem, psihoedukacijo, izobraževanje strokovnjakov za delo na področju otroške psihotravmatologije, izdelavo in prodajo terapevtskih pripomočkov za delo z otroki ter ozaveščanje širše javnosti z namenom destigmatizacije problematike. Za Lunino vilo smo se odločili predvsem zato, ker je njihovo delo povezano s področjem duševnega zdravja, na katerem kot organizacija zadnje čase veliko delamo, in ker je to zagotovo ena od bolj perečih in občutljivih tem, ki v času epidemije še toliko bolj prihaja na plano.
•	Lebanese Girl Scout Association je katoliško-skavtska organizacija,
ki v libanonskem Bejrutu in drugje po Libanonu pomaga z razdeljevanjem hrane in nudenjem pomoči vsem potrebnim. Na njih je, podobno kot na vse države po svetu, močno vplival koronavirus, poleg tega pa je letos poleti v Bejrutu prišlo tudi do silovite eksplozije, ki je za sabo pustila številne žrtve in ogromno materialno škodo. Libanonska skavt-ska organizacija se že nekaj časa bori za svoj obstoj, hkrati pa pomaga po celotni državi, ki je bila že pred eksplozijo v precejšnji gospodarski, družbeni in politični krizi. S prispevkom od zbranih sredstev v akciji LMB jim želimo pomagati pri njihovem boju za obstoj skavtske vzgoje in jih vsaj nekoliko podpreti pri njihovi pomoči libanonskemu narodu. • Sklad sv. Lucije - V letošnjem letu je bil v sklopu ZSKSS ustanovljen dobrodelni sklad sv. Lucije, ki je namenjen pomoči ob zdravstvenih težavah in stiskah naših članov, kjer lahko naša pomoč pripomore k boljšemu zdravljenju. Vsako leto bomo tako od 10 do 20 % zbranih sredstev v akciji LMB namenili skladu sv. Lucije in s tem pomoči našim članov. Naj nas plamen luči miru iz Betlehema spremlja preko celega leta in nas navdihuje, da prižigamo bližino.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
12 PRAZNIČNI ČAS	Ip Rokovnjač
Prostovoljstvu in dobrodelnosti ne more do živega niti korona!
»Nobena stvar ne naredi človeka srečnejšega kot njegovo lastno prepričanje, da je naredil najboljše, kar je mogel.« (Mihaelo Pupin)
Čeprav smo že pošteno zakorakali v prvi mesec leta 2021, nas prostovoljke KORK Blagovica še vedno prijetno grejejo spomini na december, ko smo obdarovale naše starejše krajane in invalide. Minuli praznični december je bil zelo drugačen od prejšnjih, po svoje poseben. Poseben zato, ker nam razmere in ukrepi zaradi epidemije niso dopuščali normalnega druženja oziroma obiskov, stiska rok, objemov in klepeta z našimi starejšimi krajani in invalidi. V KORK Blagovica si nismo dopustili, da nas in naše krajane trenutne razmere potrejo in nam odvzamejo upanje v boljši jutri. Zato smo se v duhu dobrodelnosti in obdarovanja kljub epidemiji odločile, da obiščemo starejše in invalide, seveda z upoštevanjem vseh pravil za preprečevanje okužbe s covid-19, ter jim na varni razdalji izročimo darilne pakete in lepe želje ob novem letu.
Domov smo se vračale bogatejše zaradi veselja, da nam je uspelo narisati nasmeh več na njihove obraze, podariti košček prazničnega vzdušja in občutek, da nekdo misli nanje. To so tisti trenutki, ki se ti vtisnejo v srce in pomenijo več kot kakršnokoli darilo. Bogati nismo takrat, ko nekaj dobimo, ampak takrat, ko iz srca dajemo in podarimo. Za vse nas si srčno želim, da bi čim prej premagali koronavirus, se družili brez strahu okužbe, se srečevali in brezskrbno klepetali, živeli svoja življenja po svojem običajnem ritmu ter se drug drugemu nasmehnili s tisto posebno iskrico v očeh, ki pogreje srce in ožari obraz. Ne pozabimo: darilo je lahko tudi nasmeh, lepa misel, pozdrav ... In za to ni potrebno čakati na december. Naj dobrodelnost postane naša stalnica!
Besedilo: Malči Leveč, foto Ivan Krašovec
Trikraljevska akcija 2020
Pravijo, da kar je od drugje, ni najboljše, in vendar smo bili tako začetniki kakor prevzemniki trikraljevske akcije, ki v Avstriji kot nabirka za misijone poteka že od leta 1954. Pogled v zgodovino nam pove, da je koledovanje prvič organiziral salezijanski duhovnik Janez Rovan, ki je deloval med koroškimi Slovenci.
Danes je akcija, ki so jo pričeli slovenski salezijanci na južnem Koroškem, razširjena po vsej Avstriji in je ena najuspešnejših akcij pomoči tretjemu svetu. Pokojni prelat dr. Blueml je to akcijo pozdravil in predlagal, da postane škofijska akcija. Predlog je bil sprejet in sedaj je ta akcija ena vodilnih akcij pomoči v tretjem svetu. Trikraljevsko akcijo poznajo v mnogih deželah Evrope: Avstriji, Nemčiji, Belgiji, Luksem-burgu, na Švedskem, ter tudi izven Evrope: v Avstraliji, Izraelu, Keniji in na Šrilanki. V Sloveniji se je po zaslugi Misijonskega središča Slovenije koledniški običaj razširil z organizirano akcijo veroučencev in drugih dobrih ljudi v šolskem letu 1994/1995. Akcija poteka v obliki koledo-vanja od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Petju in osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga koledniki naberejo s koledova-njem, je namenjen projektom slovenskih misijonarjev. Koledniki so k hišam prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običajno so oblečeni v Svete tri kralje, torej Gašperja, Miha in Boltežarja, ter pri hiši, kamor pridejo, tudi zapojejo. Številne koledniške pesmi je zbral in uredil pokojni skladatelj, zborovodja, profesor likovne pedagogike in publicist Janez Močnik iz Cerkelj. In ravno številne koledniške pesmi in običaji nam pričajo o živahnosti koledovanja na slovenskem. Tokrat koledovanja marsikje ni bilo ali je bilo izvedeno le virtualno, a to ne pomeni, da na misijonih ne potrebujejo naše pomoči, ravno obratno, v teh časih še toliko bolj potrebujejo našo finančno in duhovno pomoč, zato svoj dar za misijone lahko oddate tudi v župnišču. Še ena izmed
akcij Misijonskega središča ni bila popolna, in sicer otroška adventna akcija »Otroci za otroke«, v okviru katere otroci po celem svetu zbirajo darove za otroke v misijonskih deželah. S tem razvijamo čut za misijonsko zavest ter čut za solidarnost in krščansko dobrodelnost že pri majhnih otrocih. Zaradi korone je tudi ta akcija po vsej verjetnosti doživela manjši uspeh kakor običajno, a upamo, da se bodo razmere izboljšale in bo v decembru letošnjega leta ponovno slišati koledniško pesem.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
januar 2021
PRAZNIČNI ČAS 13
Večerni sprehod med lučkami
V dneh, ko so nam dovolili prehod med občinami, smo se podali na večerni ogled lučk v Arboretum Volčji Potok. Seveda je bilo treba počakati, da se je spustila noč, kar je v tem času zelo hitro, saj sonce zaide že pred 17. uro tudi ob sobotah in 9. januarja je bilo ravno tako.
Ob nakupu vstopnic dobimo opozorilo, da je obvezno nošenje mask, kar niti ni slabo, saj nas malce zaščitijo pred hladnim zrakom, čeprav se je termometer komaj premaknil na minus 1. Prijeten sprehod med lučkami, raznobarvnimi seveda, ob številnih jelenčkih je prav zabaven, posebno če imaš s seboj še vnukinje in vnuke, ki veselo iščejo Rudolfa. Priznati moram, da smo prečesali arboretum po dolgem in počez, a Rudolfa nismo našli. Upam, da ni z Božičkom še vedno raznašal darila. Če pa jih je, mu je oproščeno, saj je naredil veliko več veselja otrokom, ki jih je obiskal. Mi pa smo se podali preko širnega polja do dela, kjer že od maja cvetijo vrtnice. Med posameznimi enotami osvetlitve je veliko priložnosti za fotografiranje ne le lučk, tudi kakšne skupne družinske fotografije lahko nastanejo v tem ambientu. Od tam naprej je potrebno tudi malce iznajdljivosti, kajti označitev, kam je treba nadaljevati pot, ni najbolje postavljena, da ob tolikih lučkah označbe poti niso osvetljene, je vprašanje zase. Je pa obenem to idealna priložnost, da si lučke ogledaš z vseh strani in to večkrat. Pot nas vodi naprej in po stopnicah se spustimo malce nižje, kjer opazujemo bele lučke na pu-španovih kreacijah. Počasi se pomikamo naprej in opazujemo labode na jezeru, tokrat takšne iz lučk. Privabi nas še veliko sonce na drugi strani in ob soju številnih barvnih lučk je prava paša za oči. Pod lučkami v drevoredu, ko nas od strani zvedavo opazujejo jelenčki, z druge
strani v nas strmijo raznobarvne v luči odete smreke, se bližamo koncu ogleda. Kakor bi mignil sta minili slabi dve uri ogleda in sprehoda med lučkami in upamo, da si bomo letos lahko vsaj še nekajkrat ogledali v čudovite barve pomladi ujet Arboretum Volčji Potok.
Besedilo: Drago Juteršek, foto: Arboretum Volčji potok
Srečno 2021
Kar je dobrega prinesel covid, je gibanje v naravi in igra otrok v gozdu namesto za računalnikom. Mislim, da je to izdelek otrok iz Za-boršta, ki imajo bujno fantazijo in nam že celo leto iz narave čarajo nasmeh na obraz.
Ostanite zdravi in vse dobro v prihajajočem letu.
Besedilo in foto: stane Breznik
Jaslice v cerkvi na Češnjicah
Kljub temu da v cerkvah zaradi trenutnih razmer ni svetih maš, smo tako kot vsako leto v župnijski cerkvi Marije Karmelske na Češnjicah postavili jaslice. Jaslice so pred daritvenim oltarjem in so narejene s srcem in dušo.
Besedilo in foto: Metka Urankar
14 
DOGODKI
lip Rokovnjač
Januar - mesec verskega tiska
V preteklem letu nam je čas poleg težav prinesel tudi obilo priložnosti za branje in premišljevanje, predvsem za premislek, kaj imamo naročeno od verskega tiska, koliko knjig z versko vsebino kupimo in preberemo oziroma koliko ali sploh kaj beremo. V letu, ko je SBP in Slomškov bralni klub deloval z zmanjšano močjo - verjetno v tem letu ne bo nič bolje -, smo kljub priložnosti le redko vzeli v roke knjigo, časopis ali revijo z bogato duhovno vsebino. Naročanje, priporočanje in branje verskega tiska gotovo sodi med lepša opravila duhovnika, saj ljudski pregovor pravi: »Po duhovnikih vera gor ali dol«. In v mesecu verskega tiska bi lahko pripisali: »Po duhovnikih verski tisk gor ali dol«. V času, ko so cerkve zaprte, na policah z verskim tiskom ostajajo Družina, Ognjišče, Prijatelj ..., a le malo je potrebno, da se
obvesti izdajatelja, naj tiskovino pošilja po pošti. Statistika ne laže, ampak nam govori o upadanju bralcev verskega tiska, kar se posebno pozna pri tedniku Družina, saj je vsako leto manj naročnikov. Sicer so k širjenju zavesti o branju verskega tiska najprej poklicani duhovniki in če ga oni ne berejo in ne priporočajo župljanom, potem je tukaj nekaj močno narobe. Mnogim verski tisk veliko pomeni (Družina, Ognjišče, Mavrica, Ministrant, Prijatelj, Najst, Magnificat ter dobra in poučna verska knjiga, ki jih izdajajo založbe Ognjišče, Družina in Mohorjeva družba ...). Če namenimo malce več časa branju, nas to bogati, osrečuje in izobražuje in to vedo že naši najmlajši bralci, ki so vključeni v SBP - Slomškovo bralno priznanje. Ob tem naj ne velja izgovor o pomanjkanju denarja, saj znesek za naročnike ni tako velik, da si ga ne bi mogli privoščiti, če si lahko privoščimo ... Za tiste, ki pa si verskega časopisa res ne morejo privoščiti, obstajajo tudi skladi za to. O teh skladih se v cerkvi zelo malo govori in le redki so duhovniki, ki povabijo župljane, naj prispevajo denar tudi za podporne naročnine (sklad) tistim župljanom, ki zaradi prenizkih pokojnin ne zmorejo prihraniti denarja za celoletno naročnino Družine, Ognjišča, Božjega okolja .Tudi to bi bilo pomembno dejanje iz krščanske ljubezni do bližnjega, dobro delo. Mogoče se tega premalo zavedamo, sploh nismo pomislili na to? V zadnjem času je zelo popularen duhovnik Martin Golob, župnik v Grosuplju, prej v Srednji vasi v Bohinju, ki pravi: »Kristjana, ki verskega tiska ne bere, lahko pobere!« O tem velja v mesecu verskega tiska še kako premisliti. Ob tem ne pozabimo, da delček drugačne plati, drugačnih pogledov in misli lahko slišimo na valovih Radia Ognjišče in televiziji Exodus.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Zahvala za pomoč
Leto 2020 je bilo zares nekaj posebnega. V spomladanskih mesecih nas je obiskal koronavirus, ki povzroča bolezen COVID-19, se čez poletje malo potuhnil in jeseni zopet udaril z vso močjo. Prepovedano je bilo vsakršno druženje, ostali smo brez gasilske veselice, brez tekmovanja ''Stara brizgalna", brez gasilskih tečajev in še mnogih aktivnosti, ki so bogatila aktivnosti našega društva.
Gasilci iz PGD Krašnja smo ga med drugim občutili tudi tako, da so se vsa dela pri izgradnji naše večnamenske stavbe ustavila. Srčno smo upali, da se bo situaciji navkljub kaj premaknilo naprej, da bomo lahko varno in smotrno uporabljali nove prostore. V njih je ostalo še kar nekaj nedokončanih del. V novih garažah nismo imeli moči elektrike (bila je samo razsvetljava) in ogrevanja, v prostorih pralnice pa je manjkala še keramika. Nedokončani prostori pa so uporabni le pogojno. Čas je nepopravljivo načel tudi stare sanitarije v pritličju, zato smo se morali odločiti še za re-novacijo le-teh.
Moram priznati, da nas je situacija navdajala z občutkom nemoči, saj so vsi mojstri za takšna dela kar naenkrat (zaradi sprostitve ukrepov) imeli polno dela, pa tudi »prijatelji« in znanci, ki bi lahko priskočili na pomoč, so kar naenkrat ostali brez signala za telefon. Menda.
Ampak gasilci v Krašnji se ne damo in se vedno zavzamemo k rešitvi problema. Tudi ko je težko, moramo držati skupaj. Iskali smo pomoč in rešitve, dokler ni beseda za pomoč padla na plodna tla v podjetju Mesarič transport, transport in logistika d.o.o. iz Krašnje.
Našim prošnjam je prisluhnil direktor Klemen in z njihovo pomočjo (delavci in prispevek denarja) smo tako dokončali velik obseg del. Za pomoč, sredstva in predvsem, da so nam sploh prisluhnili, se jim iskreno zahvaljujemo. Beseda HVALA je sicer vse, kar jim lahko ponudimo, a če je izrečena iz srca, šteje veliko. K projektu so priskočili tudi v KS Krašnja in ŠD Krašnja, katerim se zahvaljujemo za pomoč pri nakupu keramike, hvala pa tudi podjetjema Alu2M Marjan Čebulj s.p. in Gregor Barlič s.p. za pomoč pri dobavi vrat ter kovinskih izdelkov.
Seveda brez pridnih rok pri vmesnih akcijah nekaterih bolj prizadevnih članov tudi ni šlo, zato zahvala tudi vsem, ki ste prišli in poprijeli za tako ali drugačno delo, ali pa vsaj z besedo in pozdravom podprli prizadevanja. Gasilci iz PGD Krašnja sedaj samo še čakamo, da se ta nebodigatreba virus odstrani in da s skupnimi močmi začnemo koristiti prostore, ki jih imamo. Lep pozdrav ''NA POMOČ!''
Besedilo: Janez Rode
Počastitev dneva samostojnosti in enotnosti
Ob letošnjem prazniku samostojnosti in enotnosti veterani vojne za Slovenijo zaradi zapletene zdravstvene situacije žal nismo izvedli tradicionalnega slavnostnega dviga slovenske zastave pri pomniku ob občinski zgradbi v Domžalah.
Zbrali smo se v bistveno manjšem številu in točno opoldne izvedli pozdrav prazniku in slovenski zastavi in se obenem držali vseh potrebnih ukrepov, ki so predpisani ob razglašeni epidemiji. Trideset let, odkar proslavljamo pomembno odločitev, ki smo jo izglasovali na referendumu, je sorazmerno kratka doba, kar nam dokazuje današnja razdvojenost slovenskega naroda. Še vedno se delimo na posamezne skupine, katerih dobrobit slovenskega naroda je le v besedah, a zelo malo v dejanjih. Zremo v preteklost, ki nas razdvaja, namesto da bi se učili na napakah, ki smo jih storili v preteklosti, razmišljali in se dogovarjali o skupni prihodnosti - ne vaši ali naši.
Besedilo in foto: Janez Gregorič
DOGODKI 15
Blagoslov novega mašnega plašča in otrok na Brdu
Zadnja nedelja v letu 2020 je bila v preteklem letu 27. decembra in je obenem tudi nedelja svete družine. Na ta dan duhovniki v cerkvi blagoslavljajo otroke. V preteklem letu pri svetih mašah ni bilo veliko otrok, niti odraslih, saj je število vernikov omejeno oziroma jih pri sveti maši ne sme biti. In vendar, ko so se razmere malce sprostile, so lahko otroci skupaj s starši prišli vsaj k obhajilu po sveti maši, ki so jo poslušali preko medijev, upoštevajoč pravila NIZJ. Župnik Bernard Rožman je zadnjo nedeljo v letu v cerkvi Marije Vnebovzete na Brdu pred začetkom svete maše blagoslovil nov mašni plašč in dve štoli. Idejo za eno izmed štol mu je poslala kar rodna sestra Lucija, ki dela v centru Aletti v Rimu pri patru Marku Ivanu Rupniku. Tokratni nagovor je bil namenjen vsem zbranim in tistim pred ekrani in je govoril o družini, o tradiciji, ki jo otroci prejemajo od svojih staršev. O tisti družini, ki ima očeta, mamo in otroke in je zavetje tako za ene kot za druge. Seveda smo pokukali malce tudi v zgodovino in spoznali Izaka, ki je pomemben člen zgodovine, tako kot sveti Jožef, ki je mnogim očetom svetel zgled pravega moža. Marija, ki kot mati zaupa v Boga, ob tem daje zgled ne samo materam, ampak tudi družinam. Po sveti maši so otroci, ki so prišli skupaj s starši, prejeli blagoslov in v spomin še sveto družino, da bodo lahko v prihodnjem letu ali že takoj, ko pridejo domov, naredili svoje jaslice.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Malce nas je streslo, kajne?
Potres!
Kako ravnati
Medtem ko smo mi čutili le rahlo tresenje tal, se je na sosednjem Hrvaškem kar močno treslo in se še trese. Konec preteklega leta je okolico Siska in Petrinje stresel potres z magnitudo 5,2 po Richterjevi lestvici in ker smo že malce pozabili, kako ravnati v primeru potresa, ni slabo, če znanje in vedenje obnovimo. Na Facebook strani PGD Krašnja smo lahko prebrali nekaj ključnih navodil za ravnanje v primeru potresa: NAJPOMEMBNEJE JE, DA OSTANEMO MIRNI! Prekinimo vse dejavnosti, ozrimo se naokrog in ustrezno ukrepajmo (pomoč starejšim, otroci!), NE tecimo ven iz stavbe, NE uporabljajmo dvigala ali stopnic in NE skačimo skozi okna. Ostanimo v prostoru, v katerem smo. Oddaljimo se od oken in drugih steklenih površin. Poiščimo zaklon pod masivnimi mizami in klopmi, podboji vrat v nosilnih stenah (če te možnosti nimamo, pa v kotu ob notranjih nosilnih stenah prostora), zaščitimo si glavo. Na hodnikih se stisnimo k notranjim nosilnim stenam in si zaščitimo glavo. Če smo v postelji, ki stoji na varnem mestu, v njej tudi ostanimo, glavo si pokrijmo
z blazino. V objektih, kjer se zadržuje veliko ljudi, ostanimo mirni, ne pre-rivajmo se proti izhodnim vratom, šele ko mine potres, zapustimo objekt, umaknimo se od steklenih površin, električnih naprav, polic s predmeti in velikih stvari, ki se lahko prevrnejo. In če je tekla beseda o tem, kaj in kako med potresom, je pomembno tudi, kako pred potresom, kajti zavedati se moramo, da Slovenija leži na potresno nevarnem območju. O tem, kako lahko zavarujemo sebe, svojo družino in imetje pred potresi: poučiti moramo družinske člane o tem, kako ravnati med potresom in po njem; skupaj z družinskimi člani določimo mesta, kjer se bomo sestali po potresu, če dostop do doma ne bo mogoč in bomo med potresom ločeni; prepričajmo se o tem, kakšno zaščito nam nudi naša hiša, kajti najboljšo zaščito med potresom omogoča stavba, ki je bila zgrajena po načelih potresno odporne gradnje - s takšno gradnjo se zmanjša škoda na stavbah in preprečijo žrtve -; redno pregledujmo in vzdržujmo stavbo, v kateri bivamo; z deli oziroma posegi, ki jih na stavbi izvajamo, ne zmanjšujmo njene potresne odpornosti; poskrbimo, da bodo električni kabli ter plinske cevi in napeljave brezhibni - uhajanje plina lahko povzroči eksplozije in požare med in po potresu -; preverimo streho in če je treba, dodatno pritrdimo strešnike in anteno. Ob vsem tem ne pozabimo tudi na zadostno zalogo vode (vodo v plastenkah, dodatno tudi sredstva za razkuževanje vode; stalno zalogo hrane za izredne razmere), odpirač za konzerve (v zalogi naj bodo pripravljene jedi, ki jih ni treba kuhati). Če imamo alergijo, dieto ali kakšno drugo bolezen, upoštevajmo vse to pri pripravi zaloge, upoštevajmo posebne potrebe dojenčkov, starejših in bolnikov. Poskrbimo tudi za zalogo hrane in vode za domače živali. Na vsem znanem mestu imejmo pripravljena zdravila (še posebej tista, ki jih redno jemljemo) in opremo za prvo pomoč, higienske pripomočke, plinski kuhalnik, odpirač za pločevinke, žepni nož, trpežne pohodne čevlje, topla oblačila, anorake in odeje, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki in vse drugo, kar menimo, da bi potrebovali. Po močnejšem potresu so lahko stavbe tako poškodovane, da niso primerne za bivanje, zato se izvede evakuacija. Ob evakuaciji upoštevajte ukrepe in navodila. S seboj vzemite le najnujnejše (obleko, higienske pripomočke, dokumente, denar, zdravila). Poskrbite za domače živali. Ko boste na varnem, sorodnikom sporočite, kje ste. Ko se zadeve umirijo - sicer po potresu pride na vrsto cela paleta popotresnih sunkov -, se življenje po potresu nadaljuje, zato spremljajte navodila v sredstvih obveščanja - upoštevanje ukrepov in navodil pristojnih organov in služb ter motnje pri oskrbi s pitno vodo, pri čemer je treba vodo pred uporabo prekuhati ali drugače razkužiti. Racionalno uporabimo živila, najprej porabimo hitro pokvarljiva, šele nato živila iz zaloge za izredne razmere. Tu je le nekaj navodil o tem, kako ravnati ob, med in po potresu, v želji, da nam jih ne bi bilo treba uporabiti, ampak da smo le malce ponovili in tako osvežili svoje znanje.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
16 DOGODKI	lip Rokovnjač
Pogumno v leto 2021
De bi nam srca vnel za čast dežele, med nami potolažil razprtije, in spetzedinilrodSlovenš'ne cele... (Prešeren)
Kljub tako posebnim in izrednim razmeram, ki krojijo naše osebno in družbeno življenje, smo zakorakali v leto novega upanja. Človek je kot krona stvarstva razumno bitje upanja, vere, globljega videnja in večnega iskanja svetlobe, po kateri najmočneje zahrepenimo sredi največje teme. Iz jesenske druge ustavitve javnega dnevnega utripa že četrti mesec bolj ali manj uspešno krmarimo v spopadu z osebnimi stiskami v novi družbeni realnosti, ki od vsakega posameznika zahteva visoko stopnjo odgovornosti. Zase in za svojo družino, za širšo skupnost, za uspehe državnih ukrepov. Čeprav zaprti z omejenim gibanjem, soočeni s krizami, ki gene-rirajo nove gospodarske, kulturne, izobraževalne, psihološke in socialne preizkušnje. V takem položaju pa Slovenija ni edina, ampak le mali »mehurček« sredi celega sveta, ki je izgubil že 2 milijona ljudi (samo po uradni statistiki) in mrzlično išče rešitve za premaganje pandemije in ublažitev naših dnevnih bojev za preživetje. Slovenija, zgledna zmagovalka v prvem spomladanskem valu, se je zdaj povzpela v sam vrh okuženih, boju z vse manj znanim virusom pa je podleglo že čez tri tisoč bolnikov. Virus se udomačuje po družinah, ki žalujejo za svojci, s težo svoje vesti, ker so umrli brez človeške bližine. Sočutno bližino so občutili le v pogledih predanih bolniških sester, neprepoznavnih v »vesoljski« opremi. Zvonovi naznanjajo žalostno slovo ob okrnjenih pogrebih. Vendar se upanje poraja iz po-stoterjene duhovne moči zdravnikov, iz ustvarjalnih, iznajdljivih učiteljev vseh stopenj, iz čutečih umetnikov, ki z novimi tehnologijami prihajajo v naše domove, iz dragocenih darovanj naših duhovnikov in tisočev ozaveščenih državljanov, ki se vključujejo v nove oblike pomoči sočloveku. Solidarnost in etičnost visoko dvigata glavo in vsakega razsodnega človeka branita pred lahkomiselno manjšino dvomljivcev in vase zaverovanih brezbrižnežev, ki trpijo »pomanjkanje« svobode. Ne moremo spregledati političnih manipulacij množičnih izgredov.
V najtežjih prelomnicah naše zgodovine smo se zmogli poenotiti in to nas je vedno rešilo. Največji dokaz za zedinjenje vrst je prav naša samostojna
država. Ali jo bomo zmogli dostojno počastiti ob njeni 30-letnici? Ali bo zmagovala strokovna znanost in odrešilno cepivo ali bomo tonili v živo blato izpraznjene človečnosti brez zdrave pameti, nihilizma in relativizma? Ta gibanja so za našo malo državo usodna, jemljejo energijo na vseh družbenih področjih in spodkopavajo premišljene varovalne ukrepe. Če ne zaupamo stroki, pade vsa naša orientacija, prepuščeni smo vetru vedno novih teorij zarote. Svet v letu 2021 postaja vse bolj nepredvidljiv in nevaren, kot da se vsa civilizacija seseda vase, v neslutenih posledicah svetovnih in bibličnih razsežnosti. Človeštvo se giblje po robu. Dnevi se daljšajo, pomlad bo ozelenela, življenje bo spet zakipelo v novi rasti, ki bo tudi nas zdramila iz depresivne otopelosti. Cepivo bo zagotovo prineslo zdravje, svet pa ne bo več takšen, kot je bil v zanosu globalizacije. Na novo odpira bistvena vprašanja, na katera odgovarja življenje samo: na prvem preizkusu so etika, odgovornost posameznika kot državljana, zavezanost političnih voditeljev resnici, dialogu, mirnemu reševanju nasprotij, sožitju z naravo in omilitvi socialnih razlik na planetu, brez podpi-hovanja sovraštva in izključevanja. Delo za mir, kakršen izhaja iz uravnovešenega notranjega miru posameznika, saj je človek po naravi naravnan k dobremu. Dobro pa je treba znati prepoznavati sredi kričečega sveta lažnih prerokov.
Tudi Prešernov dan, slovenski praznik kulture, bo minil v tihem doživljanju pesnikovega genija. Saj poezija je tiha, ne kriči, je govorica duše. Znova bomo lahko ponotranjili sporočilo Zdravljice, Črtomira in Bogomile, resnične ljubezni, ki je presežna. In znova nas bo objel ponos in občutek lastne vrednosti kot Slovenca in državljana Slovenije, ki se kot demokratična članica EU zdaj bolj zdaj manj uspešno spopada s covid izkušnjami, prav tako kot druge države, kot ves svet.
Na novo moramo ovrednotiti pojem kulture, ki je duhovna vrednota. Najprej v spoštovanju sebe, nato z enakim spoštovanjem bližnjega ali tujca, v medsebojnem bogatenju različnosti Prešernovega duha. Na lestvici vrednot naj nas vodijo globlja spoznanja o naših medsebojnih odnosih, ponižnosti in s himnično maksimo: »Ljubezni domačije noben naj vam ne usmrti strup ...«
Besedilo: Mojca stoschitzky
NOVI DACIA
SANDERO STEPWAY ECO-G
Z VGRAJENIM POGONOM NA PLIN
*EKO SKLAD na svoji spletni stran: https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za nakup vozila. Informativna mesečna anuiteta za model Novi Sandero Stepway Essential 1.0 100 ECO-G 100 v skupni vrednosti 12.290 € z DDV, s pologom v višini 3.440 € in financirano vrednostjo 8.850 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 78,69 €. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,30 % letno. Vse informacije so zgolj informativne in temeljijo na informativnem in izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za osebna vozila na plin, si lahko preberete na uradni spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/osebna-vozila-na-plin/osebna-vozila-na-plin-kredit. Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. Pridržujemo si pravico do napak. Poraba pri mešanem ciklu: 5,6-7,4 l/100 km. Emisije CO2: 127-131 g/km. Emisijska stopnja: EURO6DFull. Emisija NOx 0,0248 g/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija, d. o. o., Dunajska 22, 1511 Ljubljana.
Dacia priporoča
i#Casfrpf/
Vaš trgovec v Ljubljani
AvtohišaREAL
Avtohiša Real d.o.o.. Vodovodna c. 93, Ljubljana
H 0© dacia.si
Peter Koci 051 319 185 Domen Subic 041 306 973 Simon Blaznik 041 601 750 Uroš Hočevar 041 306 620
januar 2021
ŠOLA, VRTEC 17
Vrtec Medo v času epidemije
Medtem ko so vrata osnovnih in srednjih šol ter fakultet v času nastajanja tega članka še trdno zaprta, so vrata vrtcev po Sloveniji že nekaj časa delno priprta. Vrtci morajo namreč tudi v času epidemije zagotavljati varstvo otrok, katerih starši delajo v t. i. ključnih poklicih (zdravstvo, infrastruktura ...). V uredništvu Rokovnjača nas je zato zanimalo, kako v teh tednih in mesecih deluje Vrtec Medo, koliko je potreb po varstvu ter kako skrbijo za varnost otrok in zaposlenih. Govorila sem z vodjo vrtca, gospo Cveto Rošer, ki je prijazno odgovorila na moja vprašanja in pojasnila trenutne razmere in aktivnosti v vrtcu.
Vrtci so se v skladu z vladnimi ukrepi za preprečevanje širjenja okužb z novim virusom SARS-CoV-2 zaprli 26. oktobra lani, ko so se začele tudi jesenske počitnice za šolarje. Čeprav je bila do takrat enota Vrtca Medo v Krašnji med šolskimi počitnicami vedno zaprta, so jo tokrat prvič odprli med počitnicami, saj niso želeli prehodov zaposlenih in otrok iz ene enote v drugo, da ne bi širili virusa. V počitniškem tednu so tako varstvo v Krašnji najprej potrebovali 4 otroci (v začetku tedna), nato le še 2 in v petek nihče. Tudi na Prevojah so za nujno varstvo odprli oba dela vrtca in na enak način poskušali omejiti prenos virusa v času jesenskih počitnic. V starem delu vrtca je bil prisoten le en otrok dva dni, nato so ga zaprli, saj potreb po varstvu ni bilo, medtem ko so bili v novem delu ves teden 4 otroci.
V	prvem tednu novembra je bil nato vrtec popolnoma zaprt. Epidemija je prizadela vse - otroke, starše in delavce vrtca. Prvotne okužbe (teh je bilo po besedah gospe Rošer kar veliko) iz druge polovice oktobra in začetka novembra ter odrejene karantene so pri delavcih vrtca na srečo izzvenele brez težjih zdravstvenih posledic. Takoj, ko je vlada dovolila občinam in županom, da ponovno uredijo odprtje vrtca za tiste otroke, ki varstvo nujno potrebujejo, se je vrtec delno spet odprl. Do četrtka, 5. novembra, so potrebo po nujnem varstvu izrazili starši 9 otrok. Do konca novembra je število otrok naraslo na 24, v decembru pa na 32, saj je vlada nekaj dejavnosti sprostila, starši so odšli na delo, otroci pa v vrtec.
V	januarju je število otrok, ki potrebujejo varstvo, poskočilo na 42. V skupinah je zdaj tudi do 9 otrok, vendar so skupine stalne, ni prehodov in ni »mešanja«, zagotavlja Rošerjeva. Priznava, da so malo zanemarili priporočljivo število šestih otrok na oddelek, a so zelo pozorni na delovanje »mehurčkov« in na preprečevanje možnih prenosov okužb z vsemi ukrepi, ki jih je predpisal NIJZ.
Delo so v Vrtcu Medo organizirali tako, da so otroci ne glede na starost ves čas prihajali v isto igralnico. Otrok iz iste družine niso ločevali po igralnicah, ampak so ostali skupaj. V eni igralnici je bilo sprva do 6 otrok, kot je priporočala zdravstvena stroka, vendar se je kdaj število malce povečalo. Tudi po dve strokovni delavki sta bili v vsakem oddelku isti, največkrat po dva tedna skupaj. Otroci se niso združevali niti zjutraj niti popoldne, od prihoda do odhoda so bili v isti igralnici. Odprt je bil in je še vedno le stari del vrtca na Prevojah. Če so prihajali novi otroci, so zanje pripravili nov prostor - igralnico, ali pa otroke dodajali v ustaljene »mehurčke« tako, da so imeli ves čas pregled nad zdravstvenim stanjem otrok. V tem času k sreči nihče od otrok ni zbolel za koronavirusom. Če so zboleli njihovi starši ali bili v visoko rizičnem stiku z okuženo osebo, so to vrtcu takoj sporočili in otroka obdržali doma ves čas karantene. Ob povratku v vrtec so starši podali tudi pisno izjavo, da je otrok zdrav. Vse to dokazuje odgovorno ravnanje staršev in dobro sodelovanje z vrtcem, za kar se vodja vrtca staršem lepo zahvaljuje.
In kako v teh nenavadnih časih poteka delo v vrtcu? Je »nujno varstvo« res le varstvo ali so otroci deležni običajnega vrtčevskega programa, ki je sicer izredno bogat? »Delo v naših oddelkih z otroki poteka dobro, načrtovano in pestro. Otroci imajo (glede na manjše število v oddelku) več individualne pozornosti strokovnih delavk kot običajno, kar jim gotovo ustreza. Morda sicer v skupini nimajo svojih strokovnih delavk, tistih vzgojiteljic, ki so jih najbolj navajeni, prav tako niso v svojih matičnih sobah, kjer so jim znani kotički in igrače, a joka, žalosti ali zavračanja ni. Otroci so prihajali in še prihajajo v vrtec nasmejani, sproščeni in veseli,« pove Cveta Rošer. Tudi načrtovanje aktivnosti poteka zelo dobro. V novembru so se tako otroci skupaj s strokovnimi delavkami pripravljali na praznične decembrske dni. Pisali so dobrim možem, ustvarjali adventne venč-ke, svečnike in razno okrasje, uživali tudi v dnevnih sprehodih po zasneženi naravi in ustvarjali iz najrazličnejših materialov ter pridobivali različna znanja. Nabirali so izkušnje in se učili socializacije tudi s starejšimi in mlajšimi vrstniki, s katerimi so bili skupaj v igralnici, se učili eden od drugega in si med seboj pomagali. V decembru je vsaka skupinica postavila svojo jelko in jo okrasila, pod njo pa je ob božiču in na starega leta dan čakala otroke drobna, sladka pozornost. V vrtcu niso pozabili niti na ostale družine, torej na vrtčevske otroke, ki so v teh časih v varstvu doma, in njihove starše. Stike ohranjajo na
18 ŠOLA, VRTEC
različne načine: na spletni strani vrtca so objavili različne prispevke, ki so še vedno primerni tako za otroke kot za starše, strokovne delavke so v stiku s starši in otroki iz svojih skupin. V nekaterih skupinah so se že na prvih roditeljskih sestankih dogovorili za skupne spletne strani, na katerih »se dobivajo«, si izmenjujejo mnenja, različne dogodke ipd. Seveda je sodelovanje oz. aktivnost različna, saj se moramo zavedati, da imajo nekateri starši tudi šoloobvezne otroke in s tem obilico dela. Tudi strokovne delavke vrtca imajo otroke, ki hodijo v šolo in potrebujejo pomoč pri šolanju na daljavo. Nekateri starši pa imajo še delo od doma, mnogi žal tudi različne težave, ki so stalnica teh koron-skih časov - od materialnih zagat do čustvenih stisk. Kot vodja VVE Medo in pomočnica ravnateljice je ga. Cveta Rošer v stalnem stiku z ravnateljico OŠ Janka Kersnika Brdo, katere del oz. vzgojno varstvena enota je Vrtec Medo, pa tudi z Občino Lukovica in gospo županjo. Informacije, ki so prihajale in so javnega značaja in potrebne za delovanje vrtca ali za potrebe staršev, takoj posreduje tudi vsem staršem, saj se zaveda, da so za starše in delovanje vrtca pomembne. Odzivi staršev so različni, večinoma pa zelo pozitivni, prijetni in prijazni. »Tako se večkrat zgodi, da kdo od staršev pokliče samo zato, da vpraša, kako smo, če smo zdravi, če je vse v redu. To mi pove, da starši niso pozabili na nas. To so skrbni in prijazni starši, so dobri sogovorniki in ljudje, kar je v teh časih zelo pomembno in potrebno,« starše spet pohvali vodja vrtca. Manj zadovoljna pa je ga. Rošer z navodili vlade, ki vedno pridejo zelo pozno, kar otežuje tudi organizacijo dela, starše in zaposlene pa pušča v negotovosti. »Menim, da zdaj vsi potrebujemo veliko mero empatije in pozitivizma. Vsekakor pa ogromno pripravljenosti za poslušanje in slišanje kogarkoli, ki v določenem trenutku potrebuje sogovornika. Ali je to otrok ali njegov starš, babica, dedek ... ni toliko pomembno. Pomemben je čas, ki smo ga pripravljeni deliti, saj so osebni stiki tako zelo omejeni in nekatere prizadenejo bolj, kot mislimo,« pravi Rošerjeva in doda, da jo delavci vrtca skoraj dnevno sprašujejo, ali že ve, kdaj se vrnejo nazaj v vrtec. »Kako zelo se bomo umivali, razkuževali, nosili maske, pazili na razdaljo! Samo dovolijo naj nam, da se vrnemo nazaj, v vrtec, med otroke, med to pozitivno energijo, med igro, živahnost in otroško veselje in smeh, ki tako zelo napolnijo ušesa z radostjo,« ji takrat zaupajo sodelavci. Vsi seveda močno upamo in držimo pesti, da bo to kmalu! »Tudi sama rada slišim to živahnost otroškega živža-
va, vidim igrivost in iskrivost v otroških očeh, nasmeh, čutim stisk in objem. Imam ta privilegij, da sem v vrtcu, da me otroci dnevno lahko objamejo, se stisnejo k meni in kdaj vprašajo: 'Ali si me tudi ti pogrešala?' Seveda, jim potrdim in že se crkljamo, pa čeprav samo za kratek čas. To me napolni z energijo in z lepim in pozabim na vse, kar se je nelepega dogajalo v teh groznih časih,« ob koncu najinega pogovora pove vodja Vrtca Medo Cveta Rošer. In vsem bralcem Rokovnjača, predvsem pa otrokom in staršem, ki so del našega vrtca, zaželi vse dobro in da se čim prej vrnemo v zdrave, normalne čase.
Besedilo: Andreja Cokl, foto: arhiv VVE Medo
OBVESTILO O VPISU NOVINCEV V VVE MEDO ZA ŠOLSKO LETO 2021/22
Starše obveščamo, da poteka vpis v VVE Medo za novince za šolsko leto 2021/22 do 31. 3. 2021. Komisija bo obravnavala vse vloge, ki bodo prispele do 31. 3. 2021 v skladu z določili pravilnika.
Vlogo za sprejem otrok v vrtec dobite v tajništvu VVE Medo ali na spletni strani vrtca pod rubriko »Vpis v vrtec«.
Ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih l.r.
januar 2021
ŠOLA, VRTEC, OGLAS 19
Zimsko veselje
V začetku decembra nas je razveselil prvi sneg, ki je lepo pobelil pokrajino. Hitro je bilo treba poiskati tople rokavice, kape, nepremočljiva oblačila, sanke, bobe, korenček za snežaka, star lonec za pokrivalo ... Učenci 3. b so mi poslali kar nekaj fotografij in posnetkov, kako preživljajo prosti čas na snegu, kakšne snežene može so postavili in kako so jih okrasili.
Besedilo: Tina Pergar, foto: učenci 3. b
Nasmeškoti
Mia se je doma skupaj z mamico Uršo odločila, da bosta nekaj spekli. Ker je vse naokrog kar malo zamorjeno, sta se odločili, da spečeta »na-smeškotke« ter jih razdelita vsem ljudem v njihovi ulici in jim s tem dejanjem narišeta nasmehe na obraze. Nadeli sta si božični kapici, odšli po ulici ter pri vsaki hiši pustili piškotke. Zelo lepo, vredno posnemanja!
Besedilo: Tina Pergar, foto: Urša Pogačar
S
Stm
t*-
DRAGI MIHA, TINKA, MAJA, LUKA...
Na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik te pričakujemo in se veselimo, da tudi ti postaneš naš dijak.
ZAKAJ?
-» ker je pot do šole čisto -» enostavna: spomladi oddaš prijavo, od jeseni dalje pa prihajaš v srednjo šolo pešali s kolesom, čisto blizu nas je tudi avtobusna postaja, pa -» tudi do vlaka ni daleč.
ker lahko pri nas izbiraš med tremi programi:
gimnazija -> predšolska vzgoja -> ekonomski tehnik
KERsmoGSŠRM-jevci veliko več kot le šola.
Če nas hočeš bolje spoznati, pokukaj v našo brošuro: https://www.gssrm.si/ bodoci-dijaki/brosura
(sLv JM&ffus
l 70^
1	949/50
2	0 19/20
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA
Že 70 let smo kamniški obrazi prihodnosti.
Vabimo pa te tudi na INFORMATIVNI DAN, ki bo 12. in 13. februarja 2021.
Vse o tem najdeš na naši spletni strani: https://www.gssrm.si/
20
ŠPORT IN GLASBA
Rokovnjač
»Kdor poje, zlo ne misli!«
Pravi dobro znan, star pregovor, čigar resničnost skozi zgodovino nenehno potrjujejo ljudje, ki se ukvarjajo z glasbo. V mnogih primerih pa z ljubeznijo do glasbe sovpada tudi ljubezen do športa. Obe plemeniti poslanstvi, bodisi glasba bodisi šport, sta nedvomno tisti, ki ju človeška družba potrebuje, sploh v današnjih časih, ko si ljudje zaradi p(l)andemije postajamo vse bolj odtujeni. Ob vseh ostalih koristih, ki jih ljudem prinašata glasba in šport, pa je definitivno združevalen vidik tisti, ki je še posebej pomemben. Oba namreč vplivata na gradnjo zdrave družbe - združujeta ljudi v veselju, prijateljstvu, zadovoljstvu, dobrem počutju, skratka, dajeta harmonijo duši in telesu. In na tem svetu bomo težko našli kaj bolj združevalnega, kot nam je to dano skozi glasbo in šport. Ta »pozitivna enotnost« je zelo pomembna za normalno funkcioniranje slehernega okolja. Še posebej našega, slovenskega, čigar značilnost so vse mogoče delitve na »naše in vaše«. Zato smo resnično lahko hvaležni, da imamo med nami ljudi, ki s svojim udejstvovanjem na področju glasbe, športa ali celo obeh prinašajo okolju dodano vrednost - »pozitivo«. Eden takšnih ljudi je tudi naš soobčan, sedeminštiridesetletni Boštjan Zakraj-šek iz Krajnega Brda nad Krašnjo, ki nosi tako glasbo kot tudi šport v srcu že vse od malih nog.
Boštjan, ki je že skoraj šestindvajset let zaposlen v podjetju Helios na Količevem, se je iz rodnih Domžal v lukoviško občino, kjer sta hišo zgradila njegova starša, preselil pred dvajsetimi leti. Z ženo Vesno, Domžal-čanko štajerskih korenin, sta se poročila dve leti pred prihodom na Kraj-no Brdo, ko se jima je rodila hčerka Teja, ki trenutno študira na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2006 se jima je rodil še drugi otrok, sin Matic, danes devetošolec Osnovne šole Janka Kersnika na Brdu. Privajanje na življenje na Krajnem Brdu je bilo po Boštjanovih besedah zelo »pestro«, saj pravi, da ne bo nikoli pozabil svoje prve, »krstne« preživete zime tukaj. Predvsem zaradi dogodka, ko je nekega zimskega dne precenil svoje vozniške sposobnosti oziroma »podcenil ovinke« na cesti, ki vodi iz Krašnje proti njegovemu domu. Na enem izmed teh ovinkov je namreč »zletel« s ceste, popolnoma uničil avto, a jo na srečo odnesel brez kakšnih trajnih zdravstvenih posledic. Sicer pa pravi, da se tako on kot vsa družina na Krajnem Brdu, v objemu čudovite narave Črnega grabna in med prijaznimi ljudmi, počuti že vseskozi odlično in zato brez kančka domotožja po življenju v rodnih Domžalah. Boštjan je po naravi zelo komunikativen in družaben človek, zato se je izjemno hitro in brez težav vklopil v novo okolje. Kot strasten rekreativen športnik se je kmalu po prihodu na Krajno Brdo včlanil v športno društvo v Krašnji, čigar član je še danes. »Šport me spremlja že vse življenje. Predvsem nogomet in kolesarstvo sta tista športa, ki sta v mojem življenju pustila največji pečat. Domžale so mesto, kjer je nogomet ob košarki šport »številka ena«, zato ni bilo nič nenavadnega, da sva se z mlajšim bratom Markom v otroških letih ukvarjala s treniranjem nogometa. V kasnejših letih, resnici na ljubo, bolj na poudarku igranja malega nogometa po najrazličnejših turnirjih širom Slovenije. S kolesarstvom pa me je »zastrupil« moj oče, navdušen kolesar, za kar sem mu še danes hvaležen, ker je kolesarstvo resnično šport, ki te nikoli ne pusti ravnodušnega, saj ti vedno in povsod »dviguje duha in telo,« pove uvodoma Boštjan, ki je s prakticiranjem malega nogometa svojo »domžalsko nogometno zgodbo« nadaljeval v okviru ŠD Krašnja. »Resnično sem s ponosom nosil krašnjanski dres po različnih tekmah in turnirjih. Bilo mi je v veliko veselje in užitek igrati za ŠD Krašnja, saj smo bili prava »klapa« ter ob tem imeli tudi odlično ekipo. Praktično ni bilo turnirja, s katerega se v Krašnjo nismo vrnili brez pokala,« strne vtise Boštjan o svojih prvih nogometnih spominih v krašnjanskem športnem društvu. Nogometna pot ga je kasneje vodila iz malega ponovno v veliki nogomet, v veteransko selekci-
jo novoustanovljenega Nogometnega kluba Črni graben. Poleg igranja za veterane pa je Boštjan tudi avtor himne Nogometnega kluba Črni graben, ki jo je uglasbil skupaj s svojo takratno skupino Art. »Že od ustanovitve kluba leta 2011 sem vseskozi podpornik kluba in temu bo tako brez dvoma tudi v prihodnje. Zaradi ponavljajočih se težav s kolenom in posledično operacije mi je zdravnik pred leti »podelil rdeči karton« kar se tiče mojega nadaljnjega igranja nogometa, tako da zdaj spremljam svoje bivše kolege zgolj z roba igrišča kot navijač. Priznam, da je bilo kar rahlo šokantno, ko sem bil po mnogih letih prisiljen pustiti tekanje za nogometno žogo, a ne morem storiti ničesar, takšno je pač življenje. K sreči mi je, kar se tiče rekreativnega športa, ostalo kolesarstvo, ki mi ga je zdravnik celo priporočil. Zato sem zdaj, bolj kot ne, v celoti predan temu čudovitemu športu, ki je zadnja leta z uspehi fenomenalnih Rogliča in Pogačarja na noge vzdignil celotno Slovenijo. Če pa že ne vrtim pedal, pa se večkrat podam na Limbarsko goro, kjer sem reden obiskovalec. Limbarsko goro je za svojo vzelo tudi ŠD Krašnja, saj, kot je mnogim znano, naše kra-šnjansko športno društvo skrbi za beleženje števila obiskov. Vsi ti obiski so razvidni in evidentirani v društvenem glasilu Društveni informator. Ob tem pa lahko s ponosom dodam, da ima glede števila obiskov Limbarske gore še vedno rekord moj oče Franc, ki ima na svojem kontu zavidljivo številko - čez pet tisoč pohodov! Spomnim se, da je v svojih najboljših časih naredil tudi preko petsto pohodov letno,« zaključi Boštjan športni del najinega pogovora in nadaljuje, da je kljub neizmerni ljubezni do športa glasba tista, ki v njegovem srcu zaseda še kanček več prostora. »Z glasbo sem se prvič srečal že pri dveh letih, ko sem našim sosedom v Domžalah zaigral na kuhalni-co,« se z nasmehom, nostalgično spominja Boštjan in doda, da je po nenehnem nagovarjanju staršev v prvem razredu osnovne šole za darilo dobil akustično kitaro. Kljub temu se kasneje ni odločil za vpis v glasbeno šolo, kitara je stala v kotu in na njej se je nabiral prah, v rahlo samokritičnem tonu pove Boštjan. »Rad sem imel petje in pel sem povsod, kjerkoli se je pelo. V šoli, cerkvi in kasneje, v srednješolskih
januar 2021	ŠPORT IN GLASBA, OGLAS 21
časih, s prijatelji tudi po gostilnah,« se zasmeji Boštjan in pripoveduje naprej: »Po koncu srednje šole je prišlo na vrsto služenje vojaškega roka in niti v sanjah nisem pomislil, da bo to vplivalo na začetek mojega glasbenega udejstvovanja. Sovojak je imel v vojašnici namreč kitaro in prav njemu se moram zahvaliti, da sem se naučil osnov igranja kitare. Nikoli ne bom pozabil, kakšen fantastičen občutek je bil, ko sem osvojil prve akorde in kot svojo prvo naučeno pesem na kitari odigral takratni hit - skladbo »What*s up« skupine 4 Non Blondes. Ob tem sem za glasbo navdušil tudi svojega mlajšega brata Marka, saj sem pridobljeno znanje igranja kitare nanj prenesel ob obiskih doma med prostimi vikendi. In kmalu po prihodu iz vojske je »steklo«, kar se tiče glasbe. K nama z bratom je leta 1994 prišel najin žal že pokojni bratranec Antonin Tone iz Krašnje z idejo, da poskusimo z bendom. On na klaviaturah, brat Marko na basu in jaz na solo kitari. In tako je beseda meso postala in je kmalu po tistem nastal Trio Bianco. Ime smo si izbrali namensko, saj smo bili vsi trije bolj temne polti,« hudomušno pristavi Boštjan in pove, da so imeli svoj prvi javni nastop v gostilni AS v Ljubljani. Igrali so pretežno plesno glasbo in nastopali po lokalih, pretežno po osrednjem delu Slovenije. Po razpadu tria so se glasbene poti z bratom Markom za nekaj časa ločile. »Brat se je podal v rockerske vode, jaz v narodnozabavne. Nedolgo zatem sta se najini poti zopet združili, saj se mi je pridružil v narodnozabavnem ansamblu Štrajhar, s katerim smo posneli tudi nekaj avtorskih skladb, ki se še danes vrtijo na nekaterih radijskih postajah. Nastopali smo kar dosti, po raznih festivalih narodnozabavne glasbe, vendar je v skupini kasneje leta 2006 prišlo do nekaterih nesoglasij zaradi različnih pogledov, zato sem zapustil skupino. Takrat sem za obdobje dveh let, razočaran zaradi nekaterih stvari, povsem opustil aktivno ukvarjanje z glasbo,« se z rahlo grenkobo v glasu te izkušnje spominja Boštjan. Po dvoletnem glasbenem postu pa sta z bratom Markom zopet združila moči v okviru Skupine Art. Marko je namreč spoznal odličnega harmonikarja Simona Razpotnika, ta je s seboj pripeljal še bobnarja Vojka Potrča in tako se je rodila Skupina Art, ki je igrala nekakšno mešanico narodnozabavne in pop glasbe. Imeli so tudi svoje avtorske skladbe in z eno izmed njih, s skladbo "Ivana", so nastopili tudi na nacionalni televiziji. Nastop jim je na široko odprl vrata po raznih prireditvah, diskotekah, tudi po Avstriji in hrvaški obali. V obdo-
bju Skupine Art pa se je Boštjan začel večkrat preizkušati tudi v vlogi deejaya po raznih zabavah pod imenom »DJ BOSTHY«, kar uspešno počne še dandanes. A ob tem dodaja, da se kljub vsemu še vedno ne da primerjati vrtenja glasbe in njenega »živega« izvajanja. Boštjan pripoveduje, da sta Skupino Art zaradi različnih objektivnih razlogov (selitev, delovne obveznosti) morala zapustiti harmonikar Simon in bobnar Vojko, tako da se je bila skupina primorana kadrovsko preoblikovati, okrepiti. Posledično je zato skupina spremenila ime in leta 2019 je tako nastala Skupina Adam in Eva. Šestčlansko skupino ob bratih Zakrajšek in pevki Evi Čebulj sestavljajo še Brane Poljanšek, Anže Tomazin in Jure Kapler. Igrajo raznovrstno glasbo za vse okuse, po različnih prireditvah in praznovanjih. Avtorskih skladb zaenkrat še nimajo iz povsem objektivnega razloga - epidemije koronavirusa, ki jim trenutno ne onemogoča le nastopov, pač pa jim je zagodla tudi pri ustvarjanju lastne glasbe. A kot pravi Boštjan, vsi optimistično in potrpežljivo zrejo v prihodnost, v boljše čase za vse nas in tudi za njih, v smislu glasbene prihodnosti, njihove Skupine Adam in Eva, s katero imajo še velike in smele načrte. »Ob tej priložnosti bi vsem bralkam in bralcem Rokov-njača v imenu Skupine Adam in Eva zaželel srečno in predvsem zdravo leto 2021, z željo, da se nam vsem skupaj življenje vrne v stare tirnice. Ob tem vas pa tudi prijazno povabim, da obiščete našo Face-book stran "Skupina Adam&Eva", kjer lahko z nami preko inboxa tudi vzpostavite kontakt, če si boste morebiti v prihodnjih, lepših časih kdaj zaželeli, da vam z glasbo polepšamo vaša praznovanja, življenjske jubileje in prireditve. Z veseljem se bomo odzvali,« je najin prijeten pogovor o glasbi in športu zaključil Boštjan, ki je mimogrede tudi ljubiteljski pivovar, saj v svoji garaži za hobi vari svoje, domače pivo. In sklene v njemu lastnem, gostoljubnem in iskrenem slogu: »Če vas pot zanese kdaj na Krajno Brdo, dobrodošli pri Zakrajškovih! Vedno ste vljudno vabljeni na kozarec našega domačega piva«. Srečno Boštjan, tako na tvoji nadaljnji glasbeni poti kakor tudi pri tvojih kolesarskih in pohodniških podvigih.
Kar se pa tiče povabila glede piva, bomo držali Boštjana za besede. Če se pa že slučajno zgodi, da ga ne bo nihče, ga vsaj spodaj podpisani definitivno bo.
Besedilo: Gregor Berlec, foto: osebni arhiv Boštjana Zakrajška
080 22 36
jd 4#pU {i«v »'H prmlaJ tv, In p tfuf ai
* OSO 22 36
trra«™ \1 ■ * ^^— i
BREZPLAČNA DOSTAVA KURILNEGA OLJA PO GORENJSKI IN OSREDNJI SLOVENIJI
pri plačilu z gotovino. Možnost plačila tudi na obroke.
www.hubat.si
i
PROD/ENI"
selitveni servis
SELITVE
MONTAŽE r PREVOZI W ČIŠČENJE	-
Celovite rešitve za dom in posel.
www.selitveni-servis.pro ^P^S
22 ZDRAVJE
Nasilje v družini!
V času ukrepov proti širjenju novega virusa je marsikdo postavljen v okoliščine s povečanim tveganjem doživljanja nasilja v družini. Žrtve nasilja v času izoliranosti še težje pokličejo na pomoč, prav tako se s tem zmanjšuje tudi možnost prepoznavanja njihovih stisk. Tudi na Centru za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod se zavedamo, da je žrtvam s tem omejen dostop do podpore in pomoči, zato je treba poudariti, da obravnava nasilja v družini v vseh strokovnih službah teče nemoteno, enako kot pred uveljavitvijo ukrepov, in je prednostne narave.
Krog nasilja, v katerem se znajde žrtev nasilja v družini, se nikoli ne prekine sam od sebe. Zato spodbujamo vse, ki doživljajo nasilje, da si čim prej poiščejo strokovno pomoč in nasilje prijavijo, ker bo samo tako lahko obravnavano. Še posebej pa je sedaj pomembna pomoč socialne mreže, torej pomoč sosedov, sorodnikov ter drugih, ki zaznajo, da je nekdo žrtev nasilja, da le-to prijavijo, predvsem če je žrtev otrok. Pokličejo lahko na številko policije 113, podajo anonimno prijavo na številko 080 1200 ali uporabijo splet za e-prijavo nasilja v družini. Prijave se lahko podajo tudi na posameznih enotah Centra za socialno delo Osrednja Slovenija - Vzhod (Domžale, Kamnik, Litija) osebno ali po telefonu. Ob nujnih situacijah, ki se zgodijo izven poslovnega časa centra za socialno delo, pa se prijava poda na policiji, ki aktivira interventno službo centra, ki pomaga žrtvi nasilja.
Žrtve nasilja imajo možnost umika v krizne centre za pomoč žrtvam nasilja, prav tako lahko pokličejo na nevladne organizacije, ki nudijo pomoč. S 1. januarjem 2021 se je odprla tudi 24-urna svetovalna linija SOS telefona za ženske in otroke - žrtve nasilja. Svetovanje na brezplačni, anonimni in zaupni telefonski številki 080 11 55 bo tako na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu.
Nasilje v družini je prepogosto še vedno skrito, javnost pa zanj izve, ko je včasih za žrtve že prepozno. Bodimo pozorni eden na drugega in čas, ki ga preživljamo skupaj, namenimo spoštovanju, razumevanju in medsebojni podpori.
KONTAKTI ZA POMOČ ŽRTVAM NASILJA 113 - POLICIJA
01 724 63 70 - Center za socialno delo OSV, enota Domžale
01 830 32 80 - Center za socialno delo OSV, enota Kamnik
01 890 03 80 - Center za socialno delo OSV, enota Litija
031 233 211 - Ženska svetovalnica - krizni center (24 ur na dan)
080 11 55 - SOS telefon za žrtve nasilja (24 ur na dan)
01 43 44 822 in 031 770 120 - Društvo za nenasilno komunikacijo,
Ljubljana, dosegljivi vsak delovnik med 8.00 in 16.00
Besedilo: center za socialno delo osrednja slovenija - Vzhod
Testiranje na covid-19
V želji, da se preveri, koliko je tistih, ki so potencialni prenašalci koronavirusa, je bilo v Lukovici 7. in 14. januarja 2021 brezplačno testiranje SARS--Cov-2 s hitrimi testi za vse občanke in občane Občine Lukovice. Dvorana kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici je ta dan postala postaja za odvzem brisov občank in občanov vse od 7. do 19. ure. Seveda je bila še kasneje nekaj časa postaja, saj jo je bilo treba razkužiti in vse urediti tako, kakor je bilo pred testiranjem. Tokrat smo za testiranje potrebova-
Rokovnjač
li le osebno izkaznico in kartico obveznega zdravstvenega zavarovanja. Testiranje je v sodelovanju z Občino Lukovica pripravilo in izvedlo osebje Zdravstvenega doma Domžale, ki za zamudnike ponuja še dodaten termin, in sicer se lahko testiramo v Domžalah v Športnem parku pri drsališču, vsak dan od 7. do 19. ure. V naši občini je 6.151 občanov in občank in recimo, da je od tega polovica mladih oz. mlajših. Če damo kaj na zdravje, naj bi se torej testirala vsaj polovica. Po podatkih Zdravstvenega doma Domžale je bilo od 198 testiranih oseb, 8 pozitivnih, je pa znano, da nam negativen rezultat testa ne da občutka varnosti, saj je rezultat ponovnega testiranja čez dve uri že lahko pozitiven. Zatorej še naprej upoštevajmo vsa priporočila in ukrepe in ostanimo zdravi.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Velika družina srčnih ljudi aktivna tudi v koronačasu!
V četrtek, 7. januarja, in v petek, 8. januarja 2021, smo na parkirišču v Domžalah lahko opazili avtobus, na katerem je bil napisan slogan krvodajalcev: »DARUJ ENERGIJO ZA ŽIVLJENJE« in »Z VAMI ŽIVLJENJE TEČE DALJE!«
Iz Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani je pripeljal potrebno zdravstveno osebje in opremo za odvzem krvi. Že tradicionalna januarska krvodajalska akcija je potekala v Športni dvorani Domžale. Za preprečevanje prenosa virusa covid-19 je transfuzijska služba uvedla dodatne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogoča varno delavno okolje in varen odvzem krvi. Kljub trenutni situaciji se je na vabilo odzvalo veliko število, iz Blagovice 14 srčnih krvodajalcev. Tradicija darovanja krvi v Sloveniji je že precej dolga, saj so prvo steklenico krvi konzervirali pred 75 leti. Kri je vredna zlata, saj jo ljudje vedno potrebujemo in ostaja nenadomestljivo zdravilo za bolnike. Zato gre iskrena zahvala vsem krvodajalcem, ki anonimno, prostovoljno in neplačano darujejo polno kri, plazmo ali trombocite. V Sloveniji kri daruje okoli 5 % prebivalcev. Tretjino vseh krvodajalcev predstavljajo ženske in dve tretjini moški. Da zadostimo dnevnim potrebam zdravstva po krvi, potrebujemo med 300 in 350 krvodajalcev. Po podatkih RKS je v Sloveniji najbolj pogosta krvna skupina A (40 % ljudi), sledita ji krvna skupina 0 (38 %) in krvna skupina B (15 %). Naj-redkejša krvna skupina pa je AB, ki jo ima v Sloveniji okoli 7 % ljudi. Pozitiven faktor Rh ima 81 % ljudi, negativnega pa 19 % ljudi. Zaloge krvi v naši državi začnejo najbolj kopneti poleti, ko se prične turistična sezona in je tudi prometnih nesreč več, krvodajalcev, ki so prav tako na počitnicah, pa manj. In če pogledamo, da lahko en ponesrečenec potrebuje toliko krvi, kot jo prispeva od 20 do 30 krvodajalcev, potem se še toliko bolj zavedamo pomena in dragocenosti krvodajalstva. Vsi krvodajalci so velika družina srčnih ljudi, ki v resničnem svetu rešujejo življenja. To so ljudje, ki poleg krvi podajajo dobro energijo in dober zgled med ljudmi.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, da darujete kri, in tistim, ki prispevate, da vir varne krvi v Sloveniji ne presahne. Iskrena HVALA za vašo plemenitost, humanost in nesebično pomoč. Prijazno vabimo tudi nove krvodajalce, da se pridružijo veliki družini srčnih ljudi!
Besedilo in foto: Malči Levec
januar 2021
ZDRAVJE 23
Organiziran tretji dogodek, namenjen kakovostnejšemu življenju starejših v Srcu Slovenije
Razvojni center Srca Slovenije je organiziral tretji dogodek v okviru projekta EU_SHAFE, ki naslavlja pametna, zdrava in starosti prijazna okolja. Cilj srečanj je bil spodbuditi k razvoju novih storitev in aktivnosti, ki bodo omogočale kakovostnejše življenje starejših. Tokrat so bile predstavljene dobre prakse iz petih evropskih držav s področja socialne vključenosti. Spletno srečanje s 15 udeleženci se je odvijalo 9. decembra 2020, udeležila pa se ga je tudi Mojca Cerar iz Občine Lukovica.
Starejši potrebujejo stik z ljudmi in zunanjim okoljem, oporo, prostor za izvajanje različnih aktivnosti, ki jih osrečujejo, in druženje. Zato so bile predstavljene dobre prakse, ki se osredotočajo predvsem na izboljšanje psihičnega počutja starejših, preprečevanje osamljenosti, izboljšanje prostorskih dostopnosti v lokalnem okolju ter pomoč na domu. Največ zanimanja s strani udeležencev je bilo za dobri praksi z Danske in Irske. Na Danskem je Občina Aarhus ustanovila že 37 lokalnih dnevnih centrov, financiranih iz javnih sredstev, kjer se izvajajo različne aktivnosti, kot so vadba v skupini, petje in glasba, računalniški tečaji, ustvarjalne delavnice, predavanja, študijski krožki, igre in izleti. Tu lahko pridobijo informacije o storitvah za starejše ter poiščejo pomoč. Irska dobra praksa oblikuje in nudi pomoč glede na potrebe posameznika, pomoč izvajajo tudi prostovoljci. Storitve so zelo podobne storitvam in aktivnostim Zavoda Oreli iz Kamnika, predvsem v delu izvajanja manjših popravil in opravil na vrtu, izobraževanja o uporabi računalnika, različnih svetovanj in učenja jezikov. Izvajajo tudi t. i. jutranji klic, ko prostovoljec vsak dan zjutraj pokliče starejšo osebo. Po vsaki predstavitvi je sledila diskusija o primernosti dobre prakse za lokalno okolje ter katere podobne aktivnosti ali storitve se v Sloveniji že izvajajo. Roman Rener iz Zavoda Oreli je predstavil projekt »Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi«, ki ga financira Ministrstvo RS za infrastrukturo. Spletna stran http://dosto-pnost-prostora.si/ vsebuje podatke o dostopnosti prostora za 21 občin, cilj pa je izboljšati mobilnost slepih in slabovidnih, gibalno oviranih, starejših in šolajočih otrok. Podatki so za vse na voljo brezplačno, v kolikor pa se želi še katera občina vključiti v projekt, se lahko javi. Trenutno sta na voljo tiskana in spletna karta za gibanje po mestu, naslednje leto pa bo izdelana tudi aplikacija.
Nada Pintar iz Društva upokojencev Šmartno pri Litiji je predstavila aktivnosti, ki jih izvajajo z 19 prostovoljci. Najbolj jim je všeč praksa, ki vključuje jutranji klic, saj njihovi prostovoljci v okviru projekta »Starejši za starejše« v času covida-19 vzdržujejo stik s starejšimi preko telefona.
©
RAZVOJNI CENTER SRCfl SLOVENIJE
Of TH£ HEW»! WliOvENUl
ELLSHAFE
Interreg Europe
Občino Lukovica pa je najbolj zanimala dobra praksa z Danske, saj si želijo ustanoviti dnevni center tudi v svoji občini. Udeleženci dogodka so izpostavili, da si želijo ogledati predstavljeni dobri praksi z Irske in Danske, saj najbolje ustrezata lokalnemu okolju in odgovarjata na trenutne potrebe starejših v Srcu Slovenije. Srčno upamo, da bo kljub trenutnim neugodnim razmeram zaradi covida-19 v drugi polovici leta 2021 že možen ogled dobre prakse na lokaciji. Vabljeni tudi na naslednja dva dogodka v letu 2021, na katerih bodo predstavljene dobre prakse s področja informiranja in komunikacije ter zdravja in storitev.
Besedilo: Anita Molka, Razvojni center srca slovenije, foto: arhiv projekta Eu SHAFE
ELLSHAFE
Intern« Eutep*
B6 - Drogheda and District Support 4 Older People
Irska, Louth
•	Pomoč pri učinkoviti vrnitvi pacientov iz bolnice v domače okolje
•	Hibridni model (plačljivo/prostovoljski)
•	Odziv/pomoč glede na potrebe posameznika
•	Cilj je kakovostno bivanje starejših na domu in obravnava pacientov na najnižjem nivoju kompleksnosti, ki je še vedno varno, hitro, učinkovito in blizu doma,
•	Omogočanje starejšim vključitev v vse aspekte kulturnega, ekonomskega in socialnega življenja v svojih skupnostih.
•	Poseben program namenjen demenci
•	40.000 prebivalcev - 70 „starejših" prostovoljcev - 6 storitev:
•	jutranji klic (90 vsak dan)
•	manjša popravila In opravila na vrtu (400 opravil letno)
•	izobraževanje za uporabo računalnikov
•	jezikovno učenje imigrantov (25 študentov 111 učiteljev)
•	prostovoljec kot prijatelj (75 prijateljskih dvojic)
Predstavitev Irske dobre prakse
24 MIKLAVŽEVANJE, RAZPIS	Ip Rokovnjač
Miklavžev večer otrok iz rejniških družin in Rotary cluba Domžale
Tradicionalno smo svetega Miklavža pričakali skupaj z družinami iz Rotary cluba Domžale, v petek, 4. 12. 2020, ob 17. uri. Tokrat malo drugače, prilagojeno razmeram, v katerih živimo, preko aplikacije ZOOM. Svetega Miklavža je pospremil prelep angelček, parkeljne pa je pregnal koronavirus. Otroci so srčno sodelovali s pesmicami, odgovarjali na vprašanja o tem, kako zmorejo izpolnjevati svoje dolžnosti doma, v vrtcu ali šoli in svetega Miklavža prepričali, da vedo, kaj sta dobrota in nesebična pomoč.
Kar 113 otrokom iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, je Miklavž poslal darila, ki so jih po srečanju z njim čakala doma. Hvala vsem v Rotary clubu Domžale, ki skrbno negujejo to lepo tradicijo, posebej predsednici gospe Martini Oražem, glavni Miklavževi pomočnici.
Besedilo: Marta Tomec, center za socialno delo osrednja Slovenija - vzhod, Enota Domžale, foto: Martina oražem
Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US, 11/18 - ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 - ZIUZEOP-A, 80/20 - ZIUOOPE), 46. člena Zakona o industrijski lastnini (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, 100/13, 23/20) in 7. člena Pravilnika o kolektivni blagovni in storitveni znamki »ZAKLADI ČRNI GRABEN« (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 2/18), Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica objavlja
JAVNI POZIV
za zbiranje vlog za pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke
»ZAKLADI ČRNI GRABEN« za leto 2021
1.	Predmet javnega poziva
Pridobitev pravice do uporabe kolektivne blagovne in storitvene znamke »ZAKLADI ČRNI GRABEN« (v nadaljevanju: znamka).
2.	Pogoji za pridobitev pravice do uporabe znamke
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo fizične in pravne osebe s sedežem na območju občine Lukovica in so vpisane v ustrezni register dejavnosti (v nadaljevanju: nosilci dejavnosti).
Pravico do pridobitve in uporabe znamke imajo tudi druge fizične in pravne osebe, ki nimajo sedeža na območju občine Lukovica, pod pogojem, da se znamka uporablja samo za blago, pridelano na območju občine Lukovica in izpolnjujejo pogoj iz prejšnjega odstavka.
3.	Vsebina prijave na javni poziv
Vloga vsebuje: • prijavni obrazec z naslednjimi podatki vlagatelja: ime in priimek oz. naziv, ime in priimek zakonitega zastopnika, naslov, vrste blaga in storitev, za katero želi uporabljati znamko z navedbo razreda in artikla, v primeru kmetijskih pridelkov in izdelkov tudi navedbo načina kmetovanja (ekološko, integrirano, konvencio-nalno), datum, žig in podpis zakonitega
zastopnika, • zahtevana dokazila:
•	kopija izpisa iz registra, iz katerega je razvidna dejavnost, za kmetijska gospodarstva pa zadnji izpis iz Registra kmetijskih gospodarstev,
•	parafirani vzorec pogodbe.
4.	Rok za oddajo prijave na javni poziv in način prijave na javni poziv
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI POZIV - ZNAMKA ZČG 2021«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do ponedeljka, 1. marca 2021, do 10. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo na navedeni datum prejete do najkasneje 10. ure. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo občine ali posredujejo s priporočeno pošto. Vloga bo z dnem objave poziva na objavljena na spletni strani občine: www.lukovica.si in bo na voljo v tajništvu Občine. Odpiranje prispelih vlog bo: 1. marca 2021, ob 13. uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno.
5.	Informiranje o javnem pozivu
Vse dodatne informacije glede poziva lahko
dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, (I. nadstropje), 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi s pozivom: katka.bohinc@ lukovica.si.
6. Obveščanje o izidu javnega poziva
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s pisnim sklepom.
Zoper odločitev občinske uprave je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa vlagatelju, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 -ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20 - ZI-UOPDVE).
Po pravnomočnosti sklepa o podelitvi pravice do uporabe znamke Občina Lukovica z vlagateljem sklene pogodbo in uporabniku določi šifro uporabnika. V pogodba bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in uporabnikom znamke.
Številka: 322-0003/2021-2 Datum: 28. 1. 2021
mag. Olga Vrankar županja, l.r.
januar 2021
RAZPIS 25
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za programsko obdobje 2015 - 2020 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 6/16), objavlja
JAVNI POZIV
za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu iz proračuna Občine Lukovica za leto 2021
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN UKREP FINANCIRANJA
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ukrepe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za leto 2021, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013, ki se s tem javnim razpisom dodelijo za ukrep: pomoč za zagotavljanje tehnične podpore.
Predmet podpore po tem razpisu je izobraževanje, usposabljanje in informiranje nosilcev registriranih kmečkih gospodarstev, njihovih družinskih članov in zaposlenih na kmetiji.
III.	UPRAVIČENCI
Upravičenci po tem javnem razpisu so pravne in fizične osebe ter njihovi družinski člani in zaposleni na kmetiji, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo ali trženjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sedež na območju občine.
IV.	IZVAJALCI IN PREJEMNIKI POMOČI
Izvajalci in prejemniki pomoči so organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije.
V.	POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV
1. Splošna določila:
(1)	Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru ukrepa.
(2)	Mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljevanju MSP) ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
(3)	Če je upravičenec MSP (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
(4)	Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo od dneva prejema sklepa o sofinanciranju s strani Občine Lukovica in do rokov za oddajo zahtevka.
(5)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(6)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(7)	Pomoči po Pravilniku o ohranjanju in spod-
bujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za programsko obdobje 2015-2020 (v nadaljevanju: pravilnik), se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
(8)	Upravičenec mora predložiti izjavo o prejetih sredstvih za isti namen oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih (državnih ali evropskih) sredstev.
(9)	Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi dodatnih pogojev in meril, ki so navedeni pri ukrepu razpisa.
2. Splošne določbe, ki se nanašajo za ukrepe pomoči »de minimis« (na podlagi Uredbe Komisije (EU) številka 1407/2013):
(1)	Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture,
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(3)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-uradno prečiščeno besedilo s spremembami) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(4)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352,
24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(5)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka, ki govori iz katerih sektorjev podjetja niso upravičena do pomoči de minimis, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
(6)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(7)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(8)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
(9)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013,
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI:
•	izvajalci pomoči morajo k vlogi predložiti letni program dela (finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma storitev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči),
•	izvajalci pomoči morajo k vlogi predložiti dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore,
•	pomoč mora bit dostopna vsem upravičencem na območju občine,
26
RAZPIS
Rokovnjač
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
POSEBNI POGOJI UPRAVIČENOSTI:
Razpisana tema tehnične podpore za leto 2021 je:
•	Izobraževanje s področja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu.
VI.	UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški po tem javnem razpisu so stroški organiziranja programov usposabljanja, materialni stroški za izvedbo programov usposabljanja (predavanje, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, (najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence).
Podpore se ne dodelijo:
•	za aktivnosti razširjanja znanstvenih dognanj o kakovosti za proizvode iz drugih držav, generičnih proizvodov in prehranjevalnih koristi generičnih proizvodov,
•	za stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje,
•	stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe.
Pomoč se ne dodeli za že izvedene aktivnosti. Aktivnost ne sme biti začeta pred izdajo sklepa in mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev.
VII.	FINANČNE DOLOČBE INTENZIVNOST POMOČI:
•	bruto znesek pomoči: pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev pooblaščenim izvajalcem izobraževanja posameznih programov, ki se jim krijejo upravičeni stroški izobraževanja do 100%;
•	največji znesek dodeljene pomoči: za organizacije do 4.500 EUR/program letno.
VIII.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva v višini 4.500,00 EUR namenjena ukrepu za zagotavljanje tehnične podpore so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica za leto 2021.
Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029004 Ukrepi za stabilizacijo trga, proračunska postavka 042106 Tehnična pomoč v kmetijstvu, konto 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu.
Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s pravilnikom, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji.
V	kolikor bo glede na število vlog in odobreno višino upravičenih stroškov predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižala.
V	kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2021 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev.
IX.	MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG
Vloge bodo točkovane v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentaci-
je. Merila so določena v točkah. X. VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in obveznih prilog k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznemu ukrepu in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
OBVEZNA DOKUMENTACIJA, KI MORA BITI PRILOŽENA VLOGI:
•	izvajalci pomoči morajo k vlogi predložiti letni program dela (finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma storitev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči),
•	izvajalci pomoči morajo k vlogi predložiti dokazilo o registraciji za opravljanje dejavnosti, ki so predmet podpore,
•	pisno izjavo upravičenca o prejetih sredstvih za isti namen oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih (državnih ali evropskih) sredstev.
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je upravičenec povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 15. člena pravilnika.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vra-
XI. OBRAVNAVA VLOG
1.	Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov:
a.	zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2021,
b.	zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu.
4.	Nepravočasne vloge in vloge, ki ne bodo opremljene skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, se zavržejo in vrnejo pošiljateljem (naslovnikom). Neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, se zavrne s pisnim sklepom.
5.	Predlagatelja nepopolne vloge občinska uprava pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih pre-
dlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo.
6.	Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge.
7.	Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.
XII.	ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - TEHNIČNA PODPORA V KMETIJSTVU 2021«, na naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do ponedeljka, 1. marca 2021, do 12. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo do navedenega datuma in ure dostavljene v tajništvo Občine Lukovica. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo občine ali posredujejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www. lukovica.si.
Pisni zahtevki, ki bodo na naslov naročnika prispeli po poteku datuma navedenega v prvem odstavku te točke javnega razpisa, se bodo šteli za prepozne in bodo ponudniku neodprti vrnjeni.
Odpiranje prispelih vlog bo: 3. marec 2021, ob 16. uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Odpiranje ni javno.
XIII.	ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 8 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20 - ZIUOPDVE). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki mora biti oddan najkasneje do 15.11.2021. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2021.
VIX. INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si.
Številka: 330-0002/2021-2 Datum: 28.1.2021
mag. Olga Vrankar
županja, l.r.
januar 2021
RAZPIS 27
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 8. člena Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za programsko obdobje 2015 - 2020 (Ur. vestnik Občine Lukovica, št. 6/16), objavlja
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak iz proračuna Občine Lukovica za leto 2021
I.	IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA
OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica
II.	PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN UKREP FINANCIRANJA
PREDMET JAVNEGA RAZPISA:
Predmet javnega razpisa je dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za ukrepe ohranjanja in spodbujanja razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za leto 2021, ki se dodeljujejo po pravilih o dodeljevanju državnih pomoči v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije (EU) št. 1407/2013, ki se s tem javnim razpisom dodelijo za ukrep: sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak.
III.	UPRAVIČENCI
Upravičenci po tem javnem razpisu so kmetijska gospodarstva, ki so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma zakupu gozdne parcele/površine na območju občine.
IV.	POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV
1. Splošna določila:
(1)	Pomoč se lahko dodeli samo upravičencem, ki so opredeljeni v okviru ukrepa.
(2)	Mikro, malo in srednje podjetje (v nadaljevanju MSP) ne sme uporabljati naložbe v nasprotju z namenom dodelitve sredstev.
(3)	Če je upravičenec MSP (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore.
(4)	Upravičeni stroški so stroški, ki nastanejo od dneva prejema sklepa o sofinanciranju s strani Občine Lukovica in do rokov za oddajo zahtevka.
(5)	Do finančnih spodbud niso upravičeni tisti subjekti, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do občine ali do države.
(6)	Prejemnik podpore mora imeti za nakazilo dodeljenih sredstev odprt transakcijski račun v Republiki Sloveniji.
(7)	Pomoči po Pravilniku o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lukovica za programsko obdobje 2015 - 2020 (v nadaljevanju: pravilnik) se ne dodeli za davek na dodano vrednost, razen kadar po predpisih, ki urejajo DDV, le-ta ni izterljiv.
(8)	Upravičenec mora predložiti izjavo o preje-
tih sredstvih za isti namen oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih (državnih ali evropskih) sredstev.
(9) Vloge bodo obravnavane tudi na podlagi dodatnih pogojev in meril, ki so navedeni pri ukrepu razpisa.
2. Splošne določbe, ki se nanašajo za ukrepe pomoči »de minimis« (na podlagi Uredbe Komisije (EU) številka 1407/2013):
(1)	Do pomoči de minimis niso upravičena podjetja iz sektorjev:
•	ribištva in akvakulture,
•	primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
•	predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v naslednjih primerih:
a)	če je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine zadevnih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
b)	če je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
(2)	Pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v tretje države ali države članice, kot je pomoč, neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne sme biti pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi.
(3)	Do sredstev za razvoj niso upravičena mikro, majhna in srednje velika podjetja, ki so po Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14-ura-dno prečiščeno besedilo s spremembami) v prisilni poravnavi, stečaju ali likvidaciji ter so kapitalsko neustrezna, kar pomeni, da je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala družbe.
(4)	Skupna vrednost pomoči, dodeljena istemu upravičencu oziroma enotnemu podjetju na podlagi pravila »de minimis« v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L 352, 24.12.2013) ne sme preseči 200.000,00 EUR (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 EUR) v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko in namen pomoči ter ne glede na
to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije.
(5)	Če je podjetje dejavno v sektorjih iz prvega odstavka, ki govori iz katerih sektorjev podjetja niso upravičena do pomoči de minimis, ter je poleg tega dejavno v enem ali več sektorjih, ali opravlja še druge dejavnosti, ki sodijo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013, se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če podjetje na ustrezen način, kot je ločevanje dejavnosti ali razlikovanje med stroški, zagotovi, da dejavnosti v sektorjih, ki so izključeni iz področja uporabe te uredbe, ne prejemajo pomoči de minimis na podlagi Uredbe Komisije (ES) št. 1407/2013.
(6)	Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
(7)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 360/2012 do zgornje meje, določene v uredbi št. 360/2012.
(8)	Pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013, se lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno v skladu z drugimi uredbami de minimis do ustrezne zgornje meje (200.000 oz 100.000 EUR).
(9)	Občina bo s sklepom pisno obvestila prejemnika:
•	da je pomoč dodeljena po pravilu de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1407/2013,
•	o odobrenem znesku de minimis pomoči.
POGOJI ZA PRIDOBITEV POMOČI:
•	gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanja prostora in varstva okolja,
•	upravičenci morajo predložiti izvleček iz tehnološkega dela gozdnogojitvenega načrta ali elaborat vlake, ki vsebuje predračun izgradnje gozdne vlake (pripravi Zavod za gozdove Slovenije),
•	seznam parcel, čez katere je prometnica načrtovana, s seznamom lastnikov in solastnikov teh parcel in overjenim soglasjem le-teh za gradnjo in uporabo gozdne vlake. Če bo načrtovana prome-
28 RAZPIS
tnica potekala čez parcele enega samega lastnika, overitev ni potrebna (pripravi Zavod za gozdove Slovenije),
•	drugi pogoji, opredeljeni z razpisom.
DODATNI POGOJ ZA PRIDOBITEV SREDSTEV:
•	zgrajena gozdna vlaka mora zagotoviti letno spravilo vsaj 3m3 lesa na 100 m gozdne vlake.
V.	UPRAVIČENI STROŠKI
Upravičeni stroški po tem javnem razpisu so stroški, ki nastanejo z izgradnjo gozdne vlake. Pomoč se ne dodeli za že izvedene aktivnosti. Naložba ne sme biti začeta pred izdajo sklepa in mora biti zaključena pred vložitvijo zahtevka za izplačilo sredstev. Kot zaključek naložbe se šteje zapisnik strokovnega pregleda vlake, ki ga izvede Zavod za gozdove Slovenije.
VI.	FINANČNE DOLOČBE INTENZIVNOST POMOČI:
Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša do 50% upravičenih stroškov naložb na kmetijsko gospodarstvo.
Najvišji skupni znesek dodeljene pomoči za posamezno naložbo znaša 1.500 EUR.
VII.	VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV
Sredstva v višini 3.000,00 EUR namenjena ukrepu sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak bodo zagotovljena v proračunu Občine Luko-vica za leto 2021.
Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1104 Gozdarstvo, podprogram 11049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest, proračunska postavka 042119 Sofinanciranje izgradnje gozdnih vlak, konto 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu.
Sredstva se bodo dodeljevala na podlagi pogojev in meril, ki so sestavni del tega javnega razpisa ter skladno s pravilnikom , natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji.
V	kolikor bo glede na število vlog in odobreno višino upravičenih stroškov predvidenih sredstev za javni razpis premalo, se bodo vsem upravičencem dodeljena sredstva sorazmerno znižala.
V	kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2021 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev.
VIII.	MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG
Vloge bodo točkovane v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah.
IX.	VSEBINA VLOGE
Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije.
DOKUMENTACIJA, KI MORA BITI PRILOŽENA VLOGI:
•	izvleček iz tehnološkega dela gozdno-gojitvenega načrta ali Elaborat vlak, ki vsebuje še predračun gradnje ali priprave (pripravi Zavod za gozdove Slovenije).
•	seznam parcel, čez katere je prometnica načrtovana, s seznamom lastnikov in solastnikov teh parcel in overjenim soglasjem le-teh za gradnjo ali pripravo in uporabo gozdne vlake. Če bo načrtovana prometnica potekala čez parcele enega samega lastnika, overitev ni potrebna.
•	pisno izjavo upravičenca, da gozdna vlaka omogoča letno spravilo vsaj 3m3 lesa na 100 m gozdne vlake.
•	pisno izjavo upravičenca o prejetih sredstvih za isti namen oziroma izjavo, da ni prejel sredstev za isti namen iz drugih javnih (državnih ali evropskih) sredstev.
•	pisno izjavo o vseh drugih pomočeh de minimis, ki jih je upravičenec oziroma enotno podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh in v tekočem proračunskem letu;
•	pisno izjavo o drugih že prejetih (ali zaprošenih) pomočeh za iste upravičene stroške in zagotovilo, da z dodeljenim zneskom pomoči de minimis, ne bo presežena zgornja meja de minimis pomoči ter intenzivnosti pomoči po drugih predpisih;
•	seznam podjetij, s katerimi je upravičenec povezan, tako da se preveri skupen znesek že prejetih de minimis pomoči za vsa, z njim povezana podjetja;
•	izjavo o ločitvi dejavnosti oziroma stroškov vezano na določilo sedmega odstavka 15. člena pravilnika.
Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača.
X. OBRAVNAVA VLOG
1.	Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev.
2.	Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa.
3.	Nepravočasne vloge in vloge, ki ne bodo opremljeno skladno z zahtevami razpisne dokumentacije, se kot zavržene vrnejo pošiljateljem (naslovnikom). Neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev, se zavrne s pisnim sklepom.
4.	Predlagatelja nepopolne vloge občinska uprava pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo.
5.	Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen
Rokovnjač
ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge.
6. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami.
XI.	ROK ZA VLOŽITEV VLOG
Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljenimi z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - GOZDNE VLAKE 2021«, na
naslov: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, najkasneje do ponedeljka, 29. marca 2021, do 12. ure. Upoštevane bodo prijave, ki bodo do navedenega datuma in ure dostavljene v tajništvo Občine Lukovica. Prijave se lahko dostavijo osebno v tajništvo občine ali posredujejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica. sL
Pisni zahtevki, ki bodo na naslov naročnika prispela po poteku datuma navedenega v prvem odstavku te točke javnega razpisa, se bodo štela za prepozno in bodo ponudniku neodprta vrnjena.
Odpiranje prispelih vlog bo: 31. marca 2021, ob 16. uri, v prostorih Občine Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno.
XII.	ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA
Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 8 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 - ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 36/20 - ZZUSUDJZ, 61/20 - ZZUSUDJZ-A, 175/20 - ZIUOPDVE). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Zahtevki za izplačilo sredstev s priloženimi dokazili se lahko oddajo do 15.9.2021. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2021.
XIII.	INFORMACIJE
Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si.
Številka: 330-0003/2021-2 Datum: 28.1.2021
mag. olga Vrankar županja, l.r.
januar 2021
OBVESTILO, OGLASI 29
Lonec zelenjavne juhe za Venezuelo
V teh dneh nas Slovenska Karitas skupaj s sestro Andrejo Godnič, revijo Mavrica in Sobotno iskrico na Radiu Ognjišče nagovarja in vabi vse otroke in dobre ljudi k zbiranju darov za lonec juhe v Venezueli. Andreje Godnič se spomnijo mnogi mladi, ko je v Domžalah in še kje vodila pripravo animatorjev. Pot je uršulinko s Krasa vodila pod Ande - spomnimo se, ko je v Zavodu svetega Stanislava pripravila poučno predavanje s petjem in plesom z domačini. Nato je odšla v Venezuelo, kjer so zaradi več let trajajoče krize razmere zelo težke. Primanjkuje hrane in zdravil. Pogosto so brez elektrike, vode. V deželi nafte ni mogoče kupiti bencina za avto. Mnogi so lačni, med njimi tudi veliko otrok. Zaradi trenutno zelo naraščajočih cen živil, ker lokalna valuta bolivar zelo hitro pada, in zelo nizkih dohodkov (plača in penzion je le nekaj dolarjev na mesec) ali brezposelnosti družine svojim članom zelo težko zagotovijo zadostno količino hrane. Otroci v Venezueli jedo le enkrat na dan. Deklica Sofija iz Karakasa, ki ima 5 let, je za revijo Mavrica povedala, da dostikrat jedo le enkrat na dan, tako da je cel dan lačna. Takšnih otrok je v Venezueli sedaj veliko. Povedala je tudi, da je njen najljubši obrok zelenjavna juha, ki jo za okoli 250 revnih ljudi, med katerimi so večinoma otroci, v župniji enkrat na mesec organizirajo sestre uršulinke, med katerimi deluje misijonarka sestra Andreja Godnič. Zgodba deklice Sofije se je sodelavcev Karitasa in Mavrice tako globoko dotaknila, da so sklenili napolniti čim več loncev z zelenjavno juho za te otroke in odrasle s pomočjo iz Slovenije. Na šoli »Academia Merici«, kjer deluje misijonarka s. Andreja Godnič in jo obiskujejo dekleta iz bogatejših družin, vsak prvi teden v mesecu sestre organizirajo zbiranje zelenjave in mesa, ki ga darujejo učenke, njihovi starši, misijonarji, ki organizirajo misijone na šoli, in druge skupine. Na prvo soboto se na pobrateni revni šoli »Marijinega Presvetega Srca« seklja, lupi in kuha zelenjavna juha. Da enkrat nasitijo 250 ljudi, sestre potrebujejo okoli 150 eu-rov. »Za številne je to eden najbolj slastnih obedov v mesecu in ga vsi pričakujejo z odštevanjem dni,« pravi sestra Andreja Godnič, ki dodaja, kako poteka delitev hrane v času pandemije koronavirusa:
»Vsi, ki imajo kartončke, se ob 12h postavijo v vrsto pred vhodom v šolo. Znotraj šole pakiramo napitke v pokrite plastične lončke, juho v plastično škatlo in repo s piščančjim nadevom v servieto ter izročamo porcije ljudem.« In da bo juha večkrat na mizi tudi v Venezueli, pomagajmo po svojih močeh z nakazilom svojega daru na naslov Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Sklic: 00 855, Namen: Otroci Venezuela. Lahko pa pošljete SMS CLOVEK5 na 1919 in darujete 5 evrov za juho. Že vnaprej nam sestra Andreja in sosestre izrekajo HVALA iz srca!
Besedilo: Drago Juteršek
www.cvetlicarnaomers.si \ informacije: 01/72 26 520
30 
OBVESTILA
*lf Rokovnjač
Kveder Marjan
Kako pripraviti vozilo na zimo?
Marjan Kveder ima delavnico na Papirniški ulici 1 na Količevem pri Domžalah, kjer vestno skrbi za vzdrževanje voznega parka Papirnice Količevo in za ostale stranke. Njegova želja je bila, da bi usluge ponudil tudi občanom občine, iz katere prihaja in tako je odprl delavnico še na Obrtniški ulici 1 v Lukovici. Poleg rednih servisov in vzdrževanj lahko tu opravimo še tehnični pregled in registracijo ali avto le prepustimo veščim rokam, da nam ga operejo. Marjana večina poznamo tudi po njegovem udejstvovanju v moto športu, saj se mnogo dirk odvija ravno na prostoru pred servisno delavnico. A tokrat najin pogovor ni tekel na temo športa, ampak na temo vzdrževanja avtomobilov.
Zima nam je v zadnjem mesecu lanskega leta in prvem letošnjem mesecu pokazala svojo moč. Kako najbolje pripravimo avto na zimo?
Pred zimo ne smemo pozabiti na menjavo letnih pnevmatik z zimskimi, preveriti zavore in zavorno tekočino, ki ji po potrebi zamenjamo, kajti če je v njej voda, lahko pride do zamrznitve in s tem odpovedi zavor. Hladilna tekočina in tekočina za pranje stekla morata prenesti nizke temperature, zato ne pozabimo na kontrolo le-teh. Brisalci so pomemben dejavnik pri varni vožnji in stroški z menjavo le-teh se nam hitro povrnejo. Posebno pozornost namenimo še zavoram, saj nas le tehnično brezhibno vozilo varno pripelje do želenega cilja in nazaj. Pozabiti ne smemo niti na luči, da bomo pravočasno opaženi in da bomo tudi mi opazili ovire na cesti. V prtljažni prostor poleg obvezne opreme dodajmo še manjšo lopato, lahko tudi sekiro in odejo, kajti nikoli ne vemo, kdaj nam bo prišlo prav. Seveda ne smemo pozabiti niti na gorivo, ki naj ga bo vedno dovolj, saj nas med vožnjo lahko doleti zastoj ali kakšna druga težav in z dovolj goriva jo bomo lahko prebrodili. Zavedati se moramo, da so avtomobili vse bolj napredni, da uporabljajo nova odkritja tehnike, kot je tudi DPF filter. S tem je izpustov v okolje veliko manj in avtomobili so čistejši. Sodobna goriva, kot je Q Max iz Petrola, obenem skrbijo za nemoteno delovanje motorja v vseh razmerah, hkrati se zaradi optimalnega zgorevanja ohranja čistoča v samem motorju, saj bi se v nasprotnem primeru zelo hitro zgodila zamašenost DPF filtra in s tem slabše delovanje motorja in posledično večja onesnaženost. Včasih smo mislili, da je dobro le tisto, kar je iz tujine, danes se lahko
MAXIMMNffl ZANESLJIVOST
V ZIMSKIH RAZMERAH.
W	I
NIŽJA PORABA GORIVA DALJŠA ŽIVLJENJSKA DOBA MANJ EMISIJ V OKOLJU
prepričamo, da je ravno obratno. Tudi doma znamo izdelati izdelek, ki je kvaliteten in lahko konkurira tujim, če vzamemo za primer samo Petrolova goriva Q Max, ki so razvita v skladu z najnovejšimi trendi in usmeritvami pri aditiviranju goriv. Vrhunski aditivi (gorivo Q Max iQ Diesel vsebuje kar dvakrat več aditivov kot običajna dizelska goriva) poskrbijo za sposobnost čiščenja in ohranjanja čistosti notranjih površin motornih delov. S čistilnim učinkom poskrbi tudi za odstranjevanje že nastalih oblog, z učinkom za ohranjanje čistosti pa za zaščito površin pred nastajanjem novih oblog.
Naša delavnica je v Petrolovi skupini VIANOR. V tej mreži smo deležni hitre in kvalitetne dobave pnevmatik NOKIAN. Ob tem imajo stranke tako pri nakupu kot montaži pnevmatik posebne ugodnosti. Petrol je velik in zanesljiv partner, zato smo tako mi kot oni zadovoljni, kajti naše sodelovanje je zgledno in v zadovoljstvo potrošnika ali pa voznikov, ki že leta hodijo v naš servis.
Za konec vseeno še vprašanje iz športnih logov, predvsem tistih, ki dišijo po bencinu, čeravno je opaziti predvsem pri trialu tudi električne motorje. Bo letos pri Avtomehaniki Kveder v Lukovici kaj dišalo po bencinskih hlapih?
Seveda si bomo prizadevali, Avtomehanika Kveder kot sponzor ter AMD Lukovica kot organizator, da pripravimo in izpeljemo kar nekaj dirk, posebno še preventivno akcijo konec aprila Motoristi varno na cesti. A razmere bodo pokazale, kaj bomo lahko izpeljali.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
; <k1
januar 2021
OBVESTILO 31
mw
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD _LJUBLJANA_
PAVŠALNO NADOMESTILO
Imetnike dovoljenj pavšalnega nadomestila (8 %) pri prodaji svojih pridelkov zavezancem za DDV obveščamo, da je rok za oddajo obračuna za leto 2020 do 31. 1. 2021. Če tega še niste storili, ukrepajte TAKOJ (bolje kakšen dan zamude, kot da se obračun sploh ne odda, saj boste v slednjem primeru dobili globo in prekinitev dovoljenja). Za ustrezno izpolnitev obrazca »Obračun pavšalnega nadomestila« so potrebni vsi zneski obračunanega pavšala za posamezne kupce vaših pridelkov (mleko, živali, les ...) v preteklem letu. Obrazec morate oddati tudi, če prodaje niste imeli. Obvezna je elektronska oddaja v sistemu eDavki. Vse, ki ste za to pooblastili zaposlene na naši Izpostavi, to lahko storite pri nas v času uradnih ur ali nas pokličite za dogovor o terminu.
PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
V skladu s spremembo Uredbe bo prenos plačilnih pravic (PP) za letošnje leto mogoč le do 28. 2. 2021. Zato vam svetujemo, da že sedaj razmislite o površinah, ki jih boste v 2021 obdelovali, in to uredite na Upravni enoti Domžale. Le tako boste lahko vedeli, koliko PP je smiselno prenesti. POZOR -NOVOST! Prenos PP je v tem roku obvezen tudi za tiste, ki boste v letošnjem letu spremenili nosilca kmetijskega gospodarstva. V tem primeru morate narediti spremembo nosilca že v februarju (UE Domžale). V kolikor bi prišlo do spremembe nosilca naknadno, ne boste dobili izplačanih plačilnih pravic v okviru Zbirne vloge 2021 - izjema bo le sprememba nosilca zaradi višje sile (smrt, bolezen). Prenos plačilnih pravic (zakup ali prodaja) je možen le elektronsko v pisarnah KSS v času uradnih ur ali po predhodnem dogovoru.
POVRNITEV TROŠARINE ZA 2020
Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Izpostava Domžale
Vir, Šaranovičeva cesta 21a 1230 Domžale
www.lj.kgzs.si
gozdarske mehanizacije, poteka pod enakimi izhodišči kot za pretekla leta. Vrača se 30 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2020. Obrazec je enak kot preteklo leto. Rok za oddajo vloge je tudi letos 30. junij. Upravičenci do vračila dela trošarine za leto 2020 so uporabniki, ki so imeli na dan 30. 6. 2020 v RS v uporabi toliko gozda in kmetijskih zemljišč po posameznih vrstah dejanske rabe (GERK), da skupna normativna poraba znaša vsaj 540 litrov oz. vsaj 150 litrov za gozd. Če je lastnikov gozda več, izpolnijo vlagatelju pooblastilo, ki je del zahtevka (2. stran obrazca). Normativna poraba znaša za travnike, njive, travniški sadovnjak 200 l/ha, intenzivni sadovnjak 420 l/ha in za gozd 15l/ha. Tudi letos velja, da računov, ki so osnova za izpolnitev zahtevka, ni potrebno pošiljati z izpolnjenim obrazcem, ampak jih morate hraniti doma (10 let).
Izpolnjen obrazec TRO-A - dobite ga na spletnih straneh finančne uprave www.fu.gov.si ali v lokalni KSS - pošljite na naslov: Finančni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana. Za izpolnjevanje zahtevka se lahko obrnete tudi na nas.
ZBIRNA VLOGA 2021
Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t. i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 24. februarja do 6. maja 2021. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da imate prijavljene vse površine, ki jih obdelujete in da prijavljena površina odraža dejansko stanje v naravi! GERK-e lahko uredite najkasneje en dan pred oddajo zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje), za kar je zaželeno, da se predhodno naročite preko centralne telefonske številke 7220-100. Elektronski vnos zahtevkov v okviru zbirne vloge je obvezen in bo možen na lokacijah KSS. Za oddajo vlog se bo potrebno predhodno naročiti v času uradnih ur, in
URADNE URE
ponedeljek in sreda: 8h—11h ostalo po dogovoru Telefon: 01/724-18-45 01/724-48-55 E-naslovi:
pavla.pirnat@lj.kgzs.si petra.burja@lj.kgzs.si lucija.susnik@ lj.kgzs.si matjaz.malezic@lj.kgzs.si_
sicer od ponedeljka, 22. februarja dalje.
Prosimo, da s prijavo ne odlašate.
Vse nadaljnje podrobnejše informacije
glede vlog sledijo v naslednji številki.
PRAKTIČEN PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA
V mesecu februarju ali marcu bomo organizirali praktičen prikaz rezi sadnega drevja. Glede na aktualne razmere bomo skladno z omejitvenimi ukrepi prikaz izvedli preko spletnega webinarja. V kolikor bo mogoče, pa bo prikaz izveden na določeni lokaciji. Zato vse zainteresirane vabimo, da se prijavite na enega izmed zgoraj navedenih kontaktov, saj vas bomo na podlagi teh prijav obvestili o nadaljnjem poteku dogodka.
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ
Letos bo potekalo že 32. državno ocenjevanje izdelkov iz kmetij t. i.
»Dobrote slovenskih kmetij 2021«. Ocenjujejo se izdelki iz žit, mlečni in mesni izdelki, olja, kisi, sokovi, žgane pijače, suho sadje in drugi pridelki, vina, sadjevci -sadna vina, domače marmelade, džem in sadni namazi, kompoti, konzervirane vrtnine in drugi konzervirani pridelki, med, čaji ter medice. Izdelki za ocenjevanje morajo biti v primerni embalaži za trženje in ustrezno označeni. Registrirana dopolnilna dejavnost ni pogoj za sodelovanje. Več o tem je tudi na spletni strani: www.dobroteslovenskihkmetij.si. Zbiranje izdelkov poteka preko naše službe. Vabimo vse, ki ste že sodelovali v preteklih letih ter tudi tiste, ki še niste, da zberete pogum in se prijavite. Zadnji rok za prijavo je petek, 19. februarja 2021 do 12. ure. Za vse dodatne informacije in prijavo se obrnite na Pavlo Pirnat na tel. 031 667 890 ali na zgoraj naveden elektronski naslov.
PAVLA PIRNAT in PETRA BURJA terenski kmetijski svetovalki
32 OBVESTILA, POLITIKA	WW Rokovnjač
OBVESTILO
Društvo upokojencev obvešča vse svoje člane, da v mesecu februarju ne bo občnega zbora društva. Prestavili smo ga na: 20. 05. 2021, ob 16. uri, v Gostišču Čebelica na Brdu pri Lukovici.
Če bo prišlo do kakšnih sprememb, vas bomo obvestili v naslednjih številkah glasila Rokovnjač.
Obveščamo vas tudi, da članarino lahko plačate v društveni pisarni od 15.00 do 17.00, v mesecu januarju, februarju in marcu vsak četrtek, v aprilu, maju in juniju vsak prvi četrtek v mesecu, julija in avgusta je pisarna zaprta, v septembru, oktobru, novembru in decembru pa je odprta vsak prvi četrtek. Ob plačilu članarine boste prejeli program izletov, pohodov in drugih aktivnosti v letu 2021. Upamo, da se bodo razmere kmalu uredile in se bomo ponovno lahko srečevali. Do takrat pa ostanite zdravi.
Društvo upokojencev Lukovica
Našim gasilskim društvom v pomoč
Težko leto je za nami, težko tudi za člane in članice prostovoljnih gasilskih društev, a pogled in misli uhajajo naprej. V letu, ki je za nami, so namreč ostali brez dodatnih sredstev, ki jih pridobijo z veselicami in nošenjem koledarjev pred novim letom. Kar nekaj društev v občini, PGD Blagovica, PGD Lukovica in PGD Prevoje, si svoje finančno stanje popravlja z zbiranjem časopisnega papirja. Že nekajkrat sem zapisal, da oddajmo časopisni papir njim, a žal jih je še veliko, ki veselo polnijo Prodnikove zabojnike. Že vrabci na vejah čivkajo, da Prodnik prejeto vsebino zabojnikov proda naprej, a se nam zaradi dobljenega zneska odvoz komunalnih odpadkov do sedaj še ni znižal. Po vsej verjetnosti odpadni papir in druge surovine niso brez cene, saj se, če bi bilo tako, podjetja ne bi odločala za objavo oglasov v časopisih in drugih medijih. Podprimo domača gasilska društva in oddajmo odpadni papir njim, da si z njim malce popravijo finančno stanje. Če ne vemo, kam in kdaj ga oddati, zagotovo poznamo kakšnega člana ali članico PGD in njih povprašajmo, kje in kdaj zbirajo odpadni papir.
Besedilo in foto: Drago Juteršek
Novi brezplačni tečaji v letu 2021 na Izobraževalnem centru Geoss
Tudi v letu 2021 na IC Geoss nadaljujejo z izvajanjem projekta KORAK - Kompetence za razvoj kariere, v okviru katerega organizirajo različne brezplačne izobraževalne tečaje. Prednost pri vključevanju imajo starejši od 45. let, zaposleni ali brezposelni, z največ 5. stopnjo izobrazbe. V primeru prostih mest se lahko vključijo tudi mlajše osebe in/ali tiste z višjo stopnjo izobrazbe.
V	letu 2020 je bilo izvedenih pet tečajev, od tega dva jezikovna, dva računalniška in en tečaj s področja mehkih veščin, v katere se je vključilo več kot 50 oseb iz občin osrednjeslovenske regije. Tečaji se izvajajo na sedežu IC Geoss, zaradi ukrepov za preprečevanje širjenja COVID-19 pa so jih začeli izvajati na daljavo. Tako udeleženci pridobivajo tudi digitalne veščine in izkazalo se je, da tak način izvajanja mnogim še bolj ustreza, saj tečaji potekajo v udobju lastnega doma.
V	letošnjem letu pričenjajo z izvedbo novih tečajev, in sicer v mesecu januarju s tečajem Angleščina, raven B1, ter tečajem Osebna rast in uspeh. Oba tečaja sta 40-urna in bosta potekala na daljavo. Vsi zainteresirani za nadgrajevanje znanja angleškega jezika se prijavite na https://bit.ly/38kcEmwc, za tečaj Osebna rast pa na https://bit.ly/388e4BP. Tečaji potekajo dvakrat tedensko v popoldanskih urah, od 17.00 do 20.00, skupno 10 srečanj. Obveznost udeležencev v tečaju je 80% prisotnost.
V	nadaljevanju leta bodo izvedeni še drugi brezplačni tečaji. Za več informacij pokličite na 031 737 399 ali pišite na info@ic-ge-oss.si.
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Izobraževalni center Geoss d.o.o.
Ministri NSi med najbolj priljubljenimi politiki
Naši trije ministri so že dalj časa v ospredju na lestvici slovenskih politikov. Ni naključje, saj so rezultati njihovega dela vidni na vsakem koraku in za državljane pomenijo pridobitve, ki jih v prejšnjih vladah ni bilo. In tudi v koaliciji KUL jih ne bi bilo, to glede na dosedanje izkušnje lahko zanesljivo trdimo. Vsa njihova brezplodna prizadevanja za prevzem oblasti z enim samim ciljem pač ne morejo ponuditi rezultatov dela za ljudi. Brez programa, brez vizije, brez konkretnih ukrepov. Povezuje jih zgolj en samcat cilj, ki pa ne opravičuje njihovega početja, ki postaja prava tragikomedija. Odgovorna politika ravna drugače.
NSi ostaja trden člen te vlade in eden glavnih nosilcev ukrepov ZA LJUDI.
Občina Lukovica: v začetku februarja bo, upam, sprejet proračun za dve leti. Kljub težkemu finančnemu stanju našega proračuna si kot svetnica prizadevam, da bi v času do konca mandata izvedli projekte, ki niso povezani s prevelikimi stroški: pridobitev prostorov za dnevno varstvo starejših ter poslovnih prostorov za naše obrtnike in podjetnike. Glede razširjenega počivališča ob AC v Lukovici v smeri proti Ljubljani sem na DARS nalovila vprašanje o načrtih na delu počivališča, ki ostaja neasfaltiran, prazen in ne služi svojemu namenu. Pričakujem odgovor.
V krajevnih skupnostih bodo lahko uredili marsikatero infrastrukturo, saj proračun za vsako KS predvideva nekaj sredstev za ta namen. Želimo si seveda mnogo več in potruditi se bo potrebno za projekte, s katerimi bi lahko kandidirali za evropska sredstva, ki bodo v tej finančni perspektivi na voljo. Čakamo tudi sprejem prostorskega plana, ki ga občani čakamo več kot 15 let. Zdaj, ko so iz spremembe namembnosti izvzeta večja kmetijska zemljišča, smo na dobri poti, da bo plan končno sprejet.
oo NSi Lukovica, Mojca Stoschitzky
N.Si
januar 2021
ZAHVALE 33
V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 88. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, ata, brat in stric
ALOJZ LAVRIČ,
po domače Odamovčev ata iz Vošc nad Blagovico.
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku Dragu Markušu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrbančič. Zahvala vsem, ki ste bili v mislih z nami, ki ste ga imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njegovi
Odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča. Mirno in spokojno si zaspala, v večni sen od nas odpotovala. Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi.
ZAHVALA
21. 11. 2020 nas je v 83. letu zapustila naša preljuba žena, mami, stara mama, prababica, tašča, sestra, teta, soseda, prijateljica
ANČKA CERAR
iz Gradišč pri Lukovici.
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, za vse darove,
maše, cvetje in za vse lepe besede. Posebna zahvala gospodu župniku Bernardu Rožmanu za zelo lepo opravljen obred in vsem sovaščanom za vso podporo. Zahvaljujemo se gospodu dr. Lobodi in gospe Irmi za vso pomoč pri zdravstvenih težavah. Hvala Cvetje Pižem za prečudovito cvetje na njeni zadnji poti, posebna zahvala tudi Društvu kmečkih žena in družini Kink za zapete pesmi. Hvala vnukinji Tjaši za napisan in prebran govor. Draga Anči, tudi tebi hvala za vse, kar si nam dala, vemo, da je bilo vse dano s srcem in ljubeznijo. Radi te imamo.
Vsi njeni
5. februarja mineva že leto dni, odkar boli, boli, boli ..., a upamo, da pluješ kje nad nami in tebi ljubimi planinami,
DRAGI PRIMOŽ ŠINKOVEC
iz Moravč.
Trenutka ni brez bolečine in dan brez solze nam ne mine. Z nasmehom svojim, voljo do življenja, pridnim delom, mlad in poln energije, si zapustil mnoge lepe nam spomine in z ljubeznijo zasidral močne svoje korenine. Veš, ena misel tvoja nas krepi: »Saj le enkrat se živi!«. Močno te pogrešamo in radi te imamo, pazi na nas!
Tvoji najdražji
Vsem, ki ga obiskujete in ste v mislih z njim in z nami - iskrena hvala! Vsi njegovi
Naj bo spokojen, sladek spanec tvoj, prinese blaženega naj miru, v srcih nosili bomo te s seboj, spominjali se bomo dni, ko bila si tu.
ZAHVALA
Svojo življenjsko pot je v 78. letu starosti sklenila naša draga mami, mama, sestra in teta
KRISTINA BREZNIK,
po domače Dolenčeva Kristina iz Rafolč.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvala župniku g. Bernardu Rožmanu, pogrebni službi Vrbančič in njihovim pevcem za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste bili del njenega življenja in jo boste skupaj z nami še naprej nosili v svojih srcih.
Vsi njeni
34
ZAHVALA, KRIŽANKA
Rokovnjač
NOVOLETNO VOŠČILO
Člani Športnega društva Zlato Polje želimo vsem krajankam in krajanom ter vsem občankam in občanom zdravo, srečno in uspešno leto 2021! Hkrati se vsem zahvaljujemo za pomoč in podporo!
NOVOLETNO VOŠČILO
Policijsko veteransko združenje SEVER Ljubljana, odbor Domžale, želi vsem občankam in občanom zdravo in uspešno leto 2021!
ROKOVNJAČEVA NAGRADNA KRIŽANKA
Uredništvo Rokovnjač
Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica
Nagrajuje Avto Cerar d.o.o.
Avto Cerar d.o.o. bo izžrebanemu nagrajencu Rokovnjačeve križanke podaril komplet zaščite za hladne zimske dni (vetrobranska zaščita proti zamrzovanju, kapa in šal). Za prevzem nagrade se prejemnik obrne na Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Nagrado bo prejel le en prejemnik, ki ga bomo izžrebali med vsemi prispelimi in pravilno izpolnjenimi križankami. Izpolnjene križanke (samo posredovanje gesla ni dovolj!) nam lahko pošljete do torka, 16. februarja 2021, na naslov: Uredništvo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica, ali skenirane na elektronski naslov: rokovnjac@ lukovica.si. Poleg ne pozabite pripisati svojih podatkov (ime in priimek).
Nagradna križanka oktobrske številke
Geslo nagradne križanke: AVTO CERAR SEAT. Nagrado prejme: Vesna Šorn.
Za prevzem nagrade se prejemnica obrne na Občino Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica.
AVTOR: GREGA RIHTAR	ŽGALEC APNA	MRAZ, KI ŠKODUJE RASTLINAM	VEDAO SRCU IN SRČNIH BOLEZNIH	MESTO V ZAHODNI MAVRE-TANUI	DRUŽENJE MLADIH OB MODERNI GLASBI	INOSLAV (KRAJŠE)	SLOVENSKI N0V0-ROMANUČNI SKLADATELJ (RISTO; OPERA LEPA VIDA)		ZAČETEK GESLA	AMERIŠKA PISATELJICA MADDEN-MILLS	REKA IN MESTO NA ZAHODU SLOVAŠKE	KOVANJE	ČLOVEK BREZ IMENA	INDIJSKO-AMERIŠKA FILMSKA REŽISERKA (MIRA; MONSUNSKA SVATBA)		NEPRIJETEN DOGODEK, IZGRED	NAREČNI IZRAZ ZA HODULIO	ALBERT EINSTEIN
ČLOVEŠKA GLISTA								SINEK						VDOLBINA V STENI				
VELIK PARKOVNI LISTAVEC								AM. BIOKE-MIČARKA (GER1RUDE) TENISACICA HUBER						HRV. PISEC KOVAČIČ NIZ. KRAJI-NAR(AERT VAN DER)				
0K0UE-VARSTVE-NICA																		ANTIČNO RAČUNALO
NIZOZEMSKI VIOLINIST RIEU						ZLITINA ŽELEZA IN						POGLAVAR VOLKOV V KNJIGI 0 DŽUNGLI	PESNICA VOUK					
						ZAMISEL, NAČRT							R0WAN ATKINSON					
ITALIJANSKA RTV				CEVNA NAPELJAVA	PERUJSKI INDIJANCI					REKA SKOZI BERN, AAR TRZAJ					KRAJ PRI DOMŽALAH			
					OBVODNA VRBA										ROMANA APRIL			
META-MORFNA KAMNINA, SESTAVLJENA V GLAVNEM IZ LOJEVCA	SPRE-GATEV	STARORIM. PESNIK					SL FARMA- KOLOG (MLADEN) MESTO V DALMACIJI				NAGLO NAPREDOVANJE							
		STARO-PERZUSKI DUH ZLA									JAP. SAMOOBRAMBNI ŠPORT							
								VARILSKI SPOJ	ŠKOTSKI POMORŠČAK (JOHN) SAD OLIKE				NEPRIJETEN VONJ	SIMBOL MESTO NA VZHODU NIZOZEMSKE				
KONEC GESLA																	PEVKA ERBUS	GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO, AJANT
OSLOV GLAS				NEKDANJI INDIJSKI PREMIER ŠASTRI	MENIČNO POROŠTVO					PROSTOR ZA TABORJENJE HOKEJIST ZUPANČIČ					MOČNA RDEČKASTA SVETLOBA	IRENA AVBELJ		
					ITALIJANSKI NAFTNI KONCERN											JUNAK GOTOVČEVE OPERE		
FRANCOSKI PISATELJ ZOLA						AMERIŠKI PEVEC LOPEZ KATARINA SREBOTNIK						REZINA KRUHA RAJKO RANFL						
DRUŽABNA PRIREDITEV OB ČAJU IN PRIGRIZKU								OBVODNA ROPARSKA ŽIVAL						RAVNA POVRŠINA, RAVNINA				
PISEC ANALOV								SOZVOČJE TONOV						AMERIŠKA PEVKA (DIANA)				
POMOČ: ARIMAN-staronerziiski duh zla. ASKARIS-človeška alista. NITRA-reka in mesto na zahodu Slovaške. SPREČA-snreaatev. ŠTAKORA-nareini izraz za hodulio. TRZ-trzai
januar 2021
OGLASI 35
z uami ze
120 let
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE Z.O.O.
Slovenska cesta 2, 4207 Cerklje
Spremljajte naše aktivnosti tudi na naši facebook strani.
TRGOVINA BLAGOVICA
VSE ZA KMETIJO, DELAVNICO, DOM IN VRT
•	program pašništva
•	vse za hlev in oskrbo hlevskih živali
•	vse za domačo delavnico
•	sadike, okrasne rastline in lončnice, semena, zemlje
•	hrana in pijača, kotiček domačih dobrot
Na voljo
dnevno sveži kruh
Trgovina BLAGOVICA,
Blagovica 10, tel: 041/370-437
RENAULT
Passion for life
*EKO SKLAD na svoji spletni strani https://www.ekosklad.si/prebivalstvo/pridobite-spodbudo/seznam-spodbud/elektrina-in-hibridna-vozila/elektricna-in-hibridna-vozila-kredi po vnosu v rubriko: hitri informativni izračun kredita nudi naslednje kreditne pogoje za vozilo v vrednosti: Informativna mesečna anuiteta za model Renault Clio E-Tech Zen TCe 140 v skupni vrednosti 17.090 € z DDV in financirano vrednostjo 17.090 € za obdobje 120 mesecev, znaša ob najemu kredita prek EKO SKLADA 151,95 € na mesec. Obrestna mera za najem kredita znaša 1,3 % letno. EOM = 2,28 % se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli element v izračunu. Skupni znesek, ki ga mora odplačati kreditojemalec, znaša 19.133,57 € od tega znašata zavarovalna premija 324,57 € in strošek odobritve kredita 175,00 €. Kreditojemalec mora kredit zavarovati pri Zavarovalnici Triglav, d.d., Ljubljana, v skladu s pogoji poziva. Vse informacije so zgolj informativne narave in temeljijo na informativnem izračunu kredita na spletni strani EKO SKLADA. Več o kreditih EKO SKLADA za električna in hibridna vozila, si lahko preberete na uradni spletni strani https:// www.ekosklad.si/ Renault Nissan Slovenija ne odgovarja za informacije objavljene na spletnih straneh EKO SKLADA kot tudi ne za točnost in zanesljivost in celovitost teh informacij in informativnega izračuna kredita, ki je na voljo na spletnih straneh EKO SKLADA. V ceno 17.090 € je že vključen redni popust v višini 1.200 €. Ob nakupu vozila, ne glede na obliko financiranja, kupec prejme brezplačen paket zimskih pnevmatik. Poraba pri mešanem ciklu: 4,3-5,1 l/100 km. Emisije CO,: 96-114 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6DFull. Emisija NOx: 0,0023 g/km. Vrednosti meritev porabe in emisij ustrezajo novemu standardu meritev WLTP Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM25 ter dušikovih oksidov. Več informacij o ponudbi, nakupu in pogojih nakupa je na voljo na renault.si. Slika je simbolna. Renault Nissan Slovenija d.o.o., Dunajska 22, 1000 Ljubljana.
Renault priporoča ^¡sCBStfOl!
Vaš trgovec v Ljubljani ■ v
AvtohišaREAL
Avtohiša Real d.o.o.. Vodovodna c. 93, Ljubljana
Peter Koci 051 319 185 Domen Subic 041 306 973 Simon Blaznik 041 601 750 Uroš Hočevar 041 306 620
IlkV
hofer
Več kot fer. HOFER
Z veseljem se spije9 kar krav'ca nalije
Obstajajo cene in obstaja HOFER CENA: vedno najboljša, vsakemu dostopna in naš dokaz, da vam za visoko kakovost ni treba odšteti visokih zneskov-kot na primer za mlečne izdelke MILFINA. Ob raznoliki ponudbi nagrajenega okusa se številni izdelki ponašajo z oznako izvora Kakovost iz Slovenije, pravvse pa najdete ekskluzivno vtrgovinah HOFER. Zaživite, kot želite.
HOFER
CENA,-