DELAMARIS IZOLA INTERNA IZDAJA »Naš glas« izdaja kolektiv kombinata konzervne industrije »Delamaris« Izola. List urejuje uredniški odbor skladno s predpisi. Odgovorna urednica Albina Škapin. Tiska Železniška tiskarna Ljubljana, 1974, v nakladi 1300 izvodov. List dobijo člani kolektiva brezplačno. LETO XVI IZOLA, MAJ 1974 ŠT. 4 OB PRVEM MAJU Prežihov Voranc se v svojih spominih na otroška leta, spominja, kako je v gozdu, kjer je pasel ovce videl ljudi, ki so bili praznično oblečeni in z nageljnom v gumbnici. Z njimi je bila tudi majhna deklica, ki mu je podarila nagelj z besedami: »Da boš tudi ti vedel, da je danes prvi maj, praznik vseh nas delavcev.« Šele mnogo pozneje je izvedel za pomen nageljnov, za srečo, ki je sijala na obrazih ljudi, čeprav so skrivaj praznovali. Nato je prišla vojna. Goreli so kresovi, zastave so vihrale na najvidnejših krajih mest in vasi. Na zidovih je bilo napisano poleg peterokrake zvezde: ŽIVEL 1. MAJ. Skozi desetletja se je ohranila ta parola. Ponavljamo jo tudi danes, vendar brez strahu, da bomo zato kaznovani. Ni potrebno v gozdove, če hočemo praznovati, nihče ne tvega življenja, ko razobeša zastave. Svobodni smo, živimo v svobodni državi, kjer se gradi socializem, kjer se sprejema delavska ustava. Zato želimo vsem delovnim ljudem širom naše domovine: »Obilo uspehov pri delu in pri uresničevanju naših ustavnih načel. Naj bodo res tako naša, kot je naš praznik 1. maj.« Prva seja skupščine Dosedanji predsednik Skupščine občine Izola Jernej Humar je v novo prenovljeni dvorani nad pošto in svečanem vzdušju odprl 1. skujmo sejo z ločenim glasovanjem zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Izola, dne 29. 4. 1974. Do izvolitve novega predsednika je sejo vodil najstarejši član izmed delegatov Slavko Černelič. Dnevni red in priloženo gradivo je bilo dokaj obširno in je bilo Jože Bolje, novi predsednik skupščine namenjeno predvsem konstituiranju zborov in ostalih organov skupščine občine Izola. Po poročilih komisij in verifikacije pooblastil za posamezne zbore je bil sprejet začasni poslovnik občinske skupščine in bila izvoljena komisija za volitve in imenovanja ter kadrovska vprašanja. Na podlagi predloga občinske konference SZDL Izola so dele- 7. MAZI dr. Alojz, roj. 20. 9. 1921, zdravnik pri Obalnem zdravstvenem domu v Kopru. 8. NABERNIK Anton, roj. 4. 7. 1918, direktor lesnega podjetja »Oprema« Izola. 9. UKMAR Drago, roj. 2. 5. 1925, tajnik občinske skupščine. 10. POČKAJ Jože, roj. 6. 1. 1924, v. d. načelnik za notranje zadeve. gati vseh zborov z ločenim glasovanjem in z večino glasov izvolili 1. Za predsednika Skupščine občane Izola: BOLJE Jože, roj. 6. 10. 1928, zaposlen v Gostinskem šolskem centru na delovnem mestu direktorja. Je delegat družbenopolitičnega zbora. 2. Za podpredsednika Skupščine občine Izola sta bila izvoljena: BENUSSI GREGORIO, roj. 10. 10. 1940, zaposlen v Institutu »Tomos« Koper kot glavni pro- framer v računskem centru, e pripadnik italijanske skupnosti in je član družbenopolitičnega zbora. DEBELJAK Ciril, roj. 17. 11. 1919, je upokojeni rezervni oficir. Je delegat družbenopolitičnega zbora. Na podlagi statuta občine Izola in predloga Občinske konference SZDL je bil z večino glasov vseh zborov (z ločenim glasovanjem) izvoljen Za predsednika izvršnega sveta HAJŠEK Ivo, roj. 21. 1. 1931, zaposlen v Delamarisu, kot vodja nabave. Za člame izvršnega sveta pa so bili izvoljeni: 1. Zornik Nadja, roj. 20. 10. 1928, ravnateljica osnovne šole »Vojko Šmuc«. 2. JELIČ Tane, roj 28. 5. 1933, vodja finančnega sektorja »Delamaris« Izola. 3. DOMADENIK Štefan, roj. 10. 1. 1930, vodja tehničnega sektorja v »Stavbeniku«. 4. HOČEVAR Franc, roj 5. 3. 1928, prometni inšpektor pri Upravi javne varnosti Koper. 5. PARMA Nevio, roj. 18. 2. 1942, zaposlen na Ekonomski srednji šoli z italijanskim učnim jezikom. 6. OBLAK Ivo, roj. 28. 7. 1933, VK trgovec — komercialist pri podjetju »Soča« Koper. 1 Ivo Hajšek, novi predsednik izvršnega sveta 11. DRAŽIC Slobodan, roj. 27. 12. 1943, svetovalec za gospodarstvo pri SO Izola. 12. BAGON Janko, roj. 29. 10. 1929, načelnik davčne uprave SO Izola. Na ločenih sejah so si posamezni zbori izvolili predsednike in podpredsednike, in sicer: ZBOR DRUŽENEGA DELA Predsednik — AGOSTINI Enio, roj. 7. 7. 1924, profesor na Ekonomski srednji šoli z italijanskim učnim jezikom. Podpredsednik — DEŽJOT Zorko, (ml.), roj. 23. 10. 1944, je član delgacije TOZD IRIS. ZBOR KRAJEVNE SKUPNOSTI Predsednik — GUSTINČIČ Danilo, roj. 1. 1. 1925, vodja splošno kadrovskega sektorja »Stavbenik«. Podpredsednik — VAVPOT Helena, roj. 30. 9. 1943, učiteljica, Vzgojno-varstveni zavod Izola. DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Predsednik — ČERNELIČ Slavko, roj. 16. 1. 1918, politolog, upokojenec. Podpredsednik — SKOK Janez, roj. 3. 4. 1940, tehnolog v podjetju Mehanotehnika Izola. Rudi Zvezda Včeraj nota, danes bomba, jutri? Eksplozija bombe na slovenski šoli v Trstu nas je močno pretresla. Spomnili smo se požiga slovenskega narodnega doma in na 25. letno fašistično tiranijo. Spomnili smo se na 45.000 mrtvih Primorcev, ki so žrtvovali svoje življenje med NOB. Več kot očitno je, da se fašizem v Italiji ponovno prebuja. Eksplozija bombe pa je kot kaže zdramila tudi italijansko demokratično javnost. Demonstracije v Trstu, usmerjene proti fašistični nevarnosti so dokaz, da nismo sami, dokaz so, da so ljudje obeh narodnosti na eni in drugi strani meje sposobni živeti v slogi in medsebojnem spoštovanju. Ali bodo demokratične sile v Italiji sposobne zavreti naraščanje fašizma, ki ne le kali jugoslo-vansko-italijanske odnose, ampak predstavlja s terorističnimi Izpadi resno nevarnost tudi za njih same? Tomaž Pavletič OBILO USPEHOV OB PRAZNIKU DELA CELOTNEMU KOLEKTIVU ŽELI Glavni direktor Sekretariat ZK Odbor ZM Odbor zveze sindikatov Odbor zveze borcev Prvo tromesečje 1974 Podatke o periodičnem obračunu za prvo tromesečje 1974 smo kljub temu, da v tem letu poslujemo kot štiri temeljne organizacije združenega dela, pripravili za organizacijo združenega dela ikot celoto. V samoupravnem sporazumu o konstituiranju TOZD smo določili, da bomo izdelovali 'interne bilance za posamezne temeljne organizacije, vendar nas je pri prrvem obračunu v tem letu prehitel čas in tako je ostalo še veliko stvari nejasnih. Posebno flode delitve nekaterih stroškov, 'o so taki stroški, za katere iz dokumentov ni mogoče točno u-gotoviti katero TOZD naj bremenijo. Za te stroške bodo določena merila, ki jih bodo sprejele vse TOZD in se o njih medsebojno sporazumele. Tu se gre predvsem za strokovne službe in pa pogodbene in nekatere zakonske obveznosti (bančni stroški, zavarovalne premije, članarine, vodni prispevek, prispevek za mestno zemljišče). Ne glede na to smo bilance po posameznih TOZD napravili in jih bomo poslali v posamezne TOZD, ko bomo razdelili tudi prej omenjene nerazdeljene stroške. Povedati moram, da je bil v prvem tromesečju finančni sektor obremenjen z novim in dodatnim delom, ker smo istočasno morali zaključiti leto 1973, preiti na knjigovodstvo razdeljeno po temeljnih organizacijah in izvršiti prenos analitike kupcev materiala, izdelkov in polizdelkov na obdelavo v elektronskem centru. Obdelava preko Elektronskega računskega centra je sicer hitra in bo v bodoče ažurna, težak pa je prehod in preureditev dokumentov, ki so za klasični način knjigovodstva veliko bolj enostavni. Tu smo naleteli na težave in tudi napake, lahko bd rekli, da je bilo ravno prvo tromesečje za nas velika preizkušnja. Uspehi tega dela se bodo pokazali šele v naslednjih mesecih tega leta. Podatki za tri mesece leta 1974 (kažejo, da smo poslovali z izgubo 1.201.674 din. Realizirana prodaja ni dosegla toliko kritja, da bi pokrivali nastale fiksne stroške. Podatki o realizaciji in dohodku v primerjavi z istim obdobjem leta 1973: Realizacija 1974 1973 Indeks Domači trg — izdelki 45.539.376 28.992.765 157 Izvoz 29.721.128 23.949.489 124 Prodaja sveže ribe — domači trg 9.610.227 7.962.122 121 Prodaja sveže ribe —. izvoz 293.513 598.526 49 Prodaja materiala 279.841 1.070.502 26 Interna realizacija 13.834.331 3.193.159 433 Izredni dohodki 381.411 267.940 142 Riba — volitve Naše delegacije in konference Predsednik centralnega delavskega sveta Franc Kranjc je na podlagi navodil Obalne konference SZDL, Zveze sindikatov obalnih občin in poročila o izidu volitev delegacij TOZD in samo- Xavmih skupnosti Kombinata lamaris« Izola sklical dne 12. aprila 1974 sejo vseh izvoljenih delegacij. Namen sklica je bil, da se delegacije konstituirajo, da se izvolijo vodje oziroma predsednike delgacije, da določijo podpisnike za podpis sporazuma o oblikovanju delegacij in da določijo delegate za I. sejo občinske skupščine. Ob tej priložnosti je v. d. vodja splošnega sektorja Marjan Piško na kratko seznanil delegate o njihovih bodočih nalogah in o vsebini sporazuma o oblikovanju delegacij. Posamezne delegacije so si na podlagi predloga družbenopolitičnih organizacij izvolile predsednike delegacij, kar je razvidno iz nadaljnejga besedila. I. TOZD IRIS Za predsednika delegacije je izvoljen Zorko Dežjot. Sedež delegacije: Uprava TOZD IRIS. TOZD RIBA Za predsednika delegacije je bil izvoljen Marjan Stanič. Sedež delgacije: Uprava TOZD RIBA. TOZD ARGO Za predsednika delegacije je bil izvoljen Milan Ziherl. TOZD PLOČEVINKA Za predsednika delegacije je bil izvoljen Drago Klepač ml. SAMOUPRAVNA SKUPNOST »SKUPNE SLU2BE« Za predsednika delegacije je bil izvoljen Slavko Koren. SAMOUPRAVNA SKUPNOST »TRANSPORT« Za predsednika delegacije je bil izvoljen Josip Pobega. SAMOUPRAVNA SKUPNOST »VZDRŽEVANJE« Za predsednika delegacije je bil izvoljen Ivan Bizjak. Po Odloku Skupščine občine Izola z dne 12. 3. 1974 delegira kombinat »Delamaris« Izola 4 delegate v zbor združenega dela Skupščine občine Izola. TOZD IRIS delegira 1 delegata. TOZD RIBA delegira 1 delegata. TOZD ARGO in TOZD PLOČEVINKA pa oblikujeta s sporazumom konferenco delegacij. V stalno konferenco delegacij so bili izvoljeni: 1. Klepač Drago ml., predsednik TOZD Pločevinke, 2. Ziherl Milan, namestnik TODZ Argo, 3. Makuc Božidara, član TOZD Argo. Sedež stalne konference bo: Uprava TOZD PLOČEVINKA. Samoupravne skupnosti Skupne službe, Transport, Vzdrževanje ravno tako oblikujejo s sporazumom konferenco delegacij. V stalno konferenco delegacij so bili izvoljeni: 1. Koren Slavko, predsednik, Sam. skup. Skupne službe 2. Pobega Josip, član, Sam. skup. Transport 3. Bizjak Ivan, član, Sam. skup. Vzdrževanje. Sedež stalne konference bo: Skupne službe — Elektronsko računski center. Delegacije in konference delegacij so si izmed posameznih delegacij določili delegate za 1. sejo občinske skupščine in sicer: TOZD IRIS — Dežjot Zorko TOZD RIBA — Stanič Marjan TOZD ARGO in TOZD PLOČEVINKA — Klepač Drago ml. SAMOUPRAVNE SKUPNOSTI (Skupne službe, Transport, Vzdrževanje) — Koren Slavko. Delegacijam in njihovim predsednikom želimo obilo uspeha, predvsem pa, da bi naše interese uspešno zastopali. Rudi Zvezda SKUPAJ CELOTNI DOHODEK Poslovni stroški Stroški materiala in režije Amortizacija Izredni izdatki SKUPAJ STROŠKI DOHODEK Pogodbene obveznosti Zakonske obveznosti Bruto osebni dohodki IZGUBA Primerjava z istim obdobjem leta 1973 nam na prvi pogled kaže povečan obseg poslovanja in manjšo igzubo. Pri posameznih elementih dohodka vidimo, da smo v tem letu poslovali slabše, saj smo obračunali veliko manj amortizacije in to le po predpisani stopnji in krili iz celotnega dohodka manjši odpis terjatev 99.659.827 66.035.503 151 1974 1973 Indeks 84.583.153 49.159.168 172 1.143.522 4.621.818 25 829.697 2.625.460 32 86.556.372 56.406.446 153 13.103.455 9.629.057 136 1.621.072 1.397.282 116 1.147.638 791.999 145 11.536.418 9.550.222 121 1.201.673 2.110.446 57 (zaradi spremenjenega predpisa), kar je razvidno iz izrednih izdatkov. Povečali smo več kot realizacijo tudi materialne stroške in režijo, na kar vpliva jo sicer tržni pogoji, delno pa tudi premajhna zavest, da smo zaradi negospodarskega ravnanja z materialom po (končnem rezultatu prizadeti mi vsi. Marija Kenda Elektronska obdelava, ' " Dosedanja raven našega gospodarskega razvoja prinaša s seboj nove probleme, ki terjajo nove načine, sredstva in metode njihovega reševanja. Gospodarski odnosi in gospodarski pojavi postajajo iz dneva cu tudi nove oblike in sisteme dokumentacije ter nove metode dela. Vse te spremembe, ki obvezno spremljajo vsak prehod dz ročne na elektronsiko obdelavo, povzročajo določene organizacijske odpore in prikrita neodobra- Volišče skupne službe v dan bolj kompleksni in bolj zapleteni. V taki dinamični situaciji pa postanejo ažurne in točne informacije odločilen dejavnik pri poslovnih odločitvah. Danes je že vsem jasno, da ročni način obdelave podatkov v podjetjih ne more več zagotoviti solidne informacijske baze v pregledu ažurnosti in preciznosti. Vsi navedeni vzroki so pripomogli k temu, da se danes v podjetju uvajajo računalniški sistemi za obdelavo podatkov. Uvajanje računalnikov pa zahteva preobrazbo človekovega mišljenja, ki mora postati bolj stvarno, logično in dosledno, da bodo njegove vsakodnevne odločitve bolj objektivne in uspešnejše. V začetku letošnjega leta je tudi v našem kombinatu v okviru ERC začel delati elektronski računalnik ameriške firme IBM. Sistem 3. Omenjeni računalnik spada po ekonomičnosti, pa tudi po tehničnih karakteristikah med najbolj iskane računalnike. Po svoji velikosti in kapaciteti spomina je primeren za Delamaris. Prvi začetki uvajanja elektronske obdelave podatkov v našem podjetju segajo tri leta nazaj, ko smo v Delamarisu začeli s šolanjem kadrov za obdelavo podatkov. Kasneje smo se priključili na ERC v institutu Tomos, kjer smo obdelali fakturiranje in prodajno statistiko. Izkazalo pa se je, da je vključevanje našega centra v drug center za obdelavo podatkov nepri-kladno in tudi drago. Načrti De-lcunanisa v obdelavi podatkov so bili takšni, da smo se končno odločili za lasten računalnik in ga v letu 1973 tudi nabavili. Če bi se vprašali, kakšne bodo koristi podjetja s tem, da je prešel na elektronsko obdelavo podatkov, bi morali najprej povedati, da uvajanje elektronske obdelave podatkov zahteva določen čas, ustrezne organizacijske spremembe v podjetju in ne na kon- vanja novega načina dela, kajti elektronska obdelava zahteva določeno disciplino in popolno točnost izpolnjevanja dokumentacije, omejuje avtonomijo posameznika v novem sistemu dela, oziroma zahteva dosledno podrejanje posameznika sistemu. Mislim, da bo doba privajanja novemu isistemu obdelave podatkov v našem kolektivu minila dokaj hitro v primerjavi z drugimi podjetji, ki so tudi uvajala elektronsko obdelavo podatkov. Nato bomo lažje pregledali vse prednosti, ki jih prinaša računalniška obdelava podaktov. Te so predvsem: Vzdrževanje — volitve — enotna informacijska baza, — takojšen dostop do informacij, — ažurnost obdelanih informacij, — točnost obdelanih informacij, — možnosti vodenja poslovnih procesov v podjetju, — večja analkičnost informacij, — možnosti raziskovalnega dela (operacijske raziskave). Trenutno ERC z računalnikom dela na naslednjih raziskavah: 1. Pisanje računov, 2. Statistika prodaje (po kupcih, potnikih in skladiščih), 3. Celotno področje vodenja saldakontov kupcev, 4. Vodenje zalog materialov, polizdelkov in gotovih izdelkov po skladiščih, 5. Materialno blagovni obračun. V letošnjem letu bomo pristopili še k obdelavi vodenja salda-komtov dobaviteljev, analize osnovnih sredstev, avtomatsko zajemanje razlik dejanskih cen materialov od planskih, kalkulacije gotovih proizvodov po metodi direktnih stroškov na bazi dejanskih cen ter formiranje osnovne datoteke zaposlenih v Delamarisu. V naslednjem letu pa bi se lotili obširnega področja vodenja proizvodnje (razpisovanje proizvodne dokumentacije, termiranje proizvodnje). Področij, katera lahko obdelamo z računalnikom je zares veliko. Sedaj je namreč podana tehnična osnova, da se v bližnji prihodnosti lotimo tudi področja operacijskih raziskav v našem podjetju, to je optimalizacije raznih proizvodnih procesov, mrežnega planiranja, optimalizacije transportnih stroškov itd. Torej, gre za področje optimalnih odločitev v procesu poslovanja, ki so nam često tako potrebna do njih pa se ne da priti brez uporabe računalnika. Seveda bo zato potrebno večje angažiranje strokovnih kadrov v podjetju. Za konec pa še to. Elek- tronska obdelava podatkov lahko veliko pripomore vsem samoupravnim organom podjetja, vodstvu podjetja ter delavski kontroli k hitrejšim in kvalitetnejšim odločitvam. Slavko Koren Marjan Prelaz O delu sindikata že ob pogledu na sliko boste ugotovili o kom bo govoril tale kratek zapis. Marjan Prelaz, vodja flote, ki mu nekateri dajejo celo ime »admiral flote« je bil štiri leta predsednik sindikalne organizacije v kombinatu. Tov. Prelaz, kakšne naloge ste si zastavili ob izvolitvi za predsednika sindikata? — Delo sindikata naj poteka po statutu, pravice delavcev naj bi bile vedno tiste, ki jih je potrebno zaščititi. V kolektivu smo želeli ustanoviti mladinsko organizacijo in tesno sodelovati z njo, kot tudi s sekretariatom in odborom Zveze borcev. Želeli smo, da bi se_ povečala produktivnost v podjetju, s tem bi tudi osebni dohodek na posameznega delavca porasel. Ste to dosegli? — Nekaj smo, vsega pa še ne. Kar še nismo, prepuščamo novemu predsedniku sindikata. Uspelo nam je organizirati mladino, ki se prej ni združevala v mladinski organizaciji, ustanovili smo TOZD, pritegnili ljudi, zlasti mlade k razpravi o ustanavljanju TOZD. Sedaj pa moramo organizirati sindikat in mladino po TOZD. Dosedanja organiziranost sindikata? — Do sedaj smo imeli v tovarni odbor sindikata in nadzorni odbor, člani odbora so bili izvoljeni iz predvidenih TOZD in samoupravnih skupnostih. Na odboru smo obravnavali probleme celega kombinata. Kakšna bo nova organiziranost sindikata? — Pri volitvah v sindikalni odbor v letu 1973 smo upoštevali načelo: _ iz vsakega predvidenega TOZD in samoupravnih skupnosti naj bo član v sindikalnem odboru. Iz tistih TOZD, kjer je več zaposlenih so bili izvoljeni člani v sorazmerju z zaposlenimi. Ravno tako je bilo v odboru tudi več mladih. Dogovor na republiškem sindikatu je bil tak, da se morajo v vsaki organizaciji združenega dela organizirati odbori, na čelu OZD pa naj bo konferenca. Ker moramo dogovor izpolnjevati, smo tudi pn nas začeli z Nadaljevanje na 4. strani Stran 4 »NAŠ GLAS« št. 4 — maj 1974 Od nas Milan Kileva je bil zaposlen v TOZD Pločevinka. Po 19 letih dela v kombinatu se je le 'težko posloval od svojih sodelavcev. »Grem v pokoj, čeprav mi je težko. Moram se odpočiti. A ne mislite, da ne bom več prihajal v tovarno na obiske«, je dejal ob odhodu. Milan Kleva se je rodil v Vinici pri Izoli v kmečki družini. Med vojno je biil v partizanih od leta 1943. Boril se je za istrsko zemljo, ki jo je tako ljubil, da ga tudi zaposlitev, ki jo je imel v Reki kot komandir milice, ni mogla zadržati. 10 let je vzdržal v Reki. Več ni mogel. Vrnil se je v Izolo. 5. aprila 1955 se je zaposlil v Delamarisu in tu tudi ostal. Vedno je bil in je ostal aktiven član naše družbe. Bil je član ZK, večkrat član CDS, v odboru sindikata, aktiven je bil v sekretariatu ZK. Milan Kleva Njegovo delo ni bilo le v tovarni in ne le strogo 8 ur, saj je bil član sindikalnega sveta v Kopru, član skupščine v Izoli, bil je v komisiji za gospodarstvo, bil je član... v dolgih letih svojega službovanja je marsikatero uro napravil tudi popoldne in ni spraševal, ja kaj pa dobim, če grem pooldne na sestanke. Tak je torej Milan Kleva. Na sestankih je bil prvi, ki je vprašal, ja zatkaj pa tako in se nikoli ni bal povedati resnice, četudi je bila grenka. Sedaj pa se mi sprašujemo, zakaj čas tako hitro gre, da nam mimogrede odidejo iz tovarne ljudje, ki so tako tesno povezani z njo. »Hudo mi bo za sodelavci. Razumeli smo se, čeprav so bili vmes tudi slabi in grenki dnevi. Med nami je zraslo prijateljstvo, ki nikjer ne more biti tako kot med sodelavci, med ljudmi s katerimi preživiš del dneva. Zato se bom vedno znova vračal nazaj. Ne samo kot obiskovalec ampak tudi z mojimi mislimi,« je svojo pripoved končal sedaj že upokojeni Mlian Kleva. IVO HAJŠEK Kolo časa se vrti. Jemlje nam ljudi iz naše sredine. Odhajajo na druga delovna mesta ali pa v so odšli pokoj. Za njimi ostane praznina, ki jo moramo zapolniti z drugimi ljudmi. Tako počasi pozabimo nanje. To pa ne velja za Hajška inž. Iva, ki ga bomo še pogosto srečavali. Na skupščini 29. 4. 1974 je bil izvoljen za predsednika izvršnega sveta občine Izola. Pred-no odide od nas, še kratek razgovor z njim. Odhajate iz Delamarisa prostovoljno ali na kakšen pritisk? — Odhajam na delovno mesto v interesu družbeno-političnih organizacij in na njihov predlog. Sam osebno nikoli nisem razmišljal, da bi se potegoval za takšno ali podobno delovno mesto, ker sem bil usmerjen na strokovno področje. Po kolikih letih zapuščate Delamaris in kako vam je? — Po 17 letih. Kolektiv mi je prirastel k srcu, posebno pa še sredina kjer delam. Na kašnih delovnih mestih ste bili v kombinatu. Kje ste se najbolje počutili? — Najprej sem bil vodja vzdrževanja v Irisu, nato referent za varnost v Delamarisu, obratni inženir v Argu in vodja obrata za izdelavo pločevinaste embalaže. Sedaj sem na delovnem mestu vodja nabave. To delovno mesto mi ugaja, ker je dinamično, polno je problemov, katere je potrebno hitro reševati. Prav nabava je tista, od katere je mnogokrat odvisno vse poslovanj e podjetja. Še vedno se boste srečavali z nami, s problemi v Delamarisu? Kako vam bo v takih primerih? — Določene vezi me bodo še vedno vezale na Delamaris, kjer sem toliko lepega in tudi grdega preživel. Nova dolžnost, katero sprejmam, pa prvenstveno zahteva objektivnost obravnavanja problematike, ki obstaja v občinskem merilu. Kako ste se poslovili od sodelavcev? — Se še nisem. Ko odhajam, bi se želel zahvaliti nadrejenim, ki so z razume-vajnem pomagali pri razreševanju problemov v nabavi, ravno tako pa tudi sodelavcem, ker le vsi skupaj smo lahko dosegli rezultate in bili kos nalogam, ki jih je službena dolžnost postavljala pred nas. V kolikor smo prišli s kom v konflikt, to ni bilo osebno in namenoma, temveč z željo po čimboljšem razreševanju določene problematike in s tem za dosego boljših delovnih uspehov. VILJEM MOŽE Dolga je doba 20 let. In vendar imamo pri nas ljudi, ki so bili toliko časa v podjetju in zdaj odhajajo. Tudi Viljem Može, ki je delal kot komercialist za uvoz je redal posle svojemu nasledni- u. Sam pa je odšel v pokoj. Še vedno pa se spominja, kako je prišel v obrat Argo kot šef komerciale. Nato je bil pomočnik šefa komerciale, po združitvi vseh treh obratov v Delamaris pa je skrbel za prevzem ribe. Tri leta je ostal kot šef flote, nato Viljem Može Nadaljevanje s 3. sitrani reorganizacijo. Tako bomo do konca maja ustanovili izvršne odbore sindikata po TOZD in s tem približali delo sindikata delavcem, ki bodo probleme iz svoje okolice najbolj poznali in najlažje reševali. Z zadnjim stavkom mi je predsednik sindikata odgovoril na vprašanje, zakaj je tak način organizacije sindikata boljši od dosedanjega? V zadnjem času se vedno bolj pojavlja mnenje med ljudmi, da so sindikalne organizacije »nabavna služba« za ozimnico ipd. Kaj je vaše mnenje o našem sindikatu? — Naš sindikat take vloge ni imel. V podjetju imamo maloprodajo, ki ima nalogo, da se ukvarja s prodajo članom kolektiva po nižjih cenah. Vem pa, da zlobni jeziki, ki nikoli nič ne dajo od sebe razen slabih besed, tudi tukaj ne molčijo. pa se je čez nekaj let spet vmil na floto in prevzel vodstvo še za sedem mesecev. Precej razgibana delavna doba. »Pri tem sem spoznal ljudi, ki so bili dobri pa tudi take, ki so stresali nevoščljivost vsepovsod. Med drugim sem bil tudi za vodjo odellka za poslovno sodelovanje s tujino, ki pa je kmalu razpadel. Ob odhodu mi je sicer malo težko, ker sem bil navajen na delo, vendar mi ga tudi sedaj ne bo primanjkovalo. Sinu, iki igra pri ansamblu bom pomagal. Tako bom še vedno med mladimi in se bom tudi mlad počutil.« Torej »rečno v novem življenju. Uredniški odbor, katerega član je tudi on bil, seveda je tega že davno, pa želi, da nam sporoči kako je, če ni potrebno zjutraj ob šestih v službo. In na koncu našega razgovora je Marjan Prelaz dejal: — V našem kolektivu smo vsi člani sindikata. Vsak po svojih močeh pomaga pri delu. Trudili smo se, da bi pomagali pri raznih akcijah v podjetju, bili smo pripravljeni nuditi pomoč glavnemu direktorju in drugim vodilnim, seveda tudi mi nismo naleteli na gluha ušesa ob naših prošnjah. Posamezniki pa iso se še posebno potrudili, da bi bilo delo sindikata tako kot smo si želeli. Naj omenim isamo Andreja Stresa, ki je (kljub dodatnemu delu, še vedno pomagal, kakor tudi Silvano Kaligarič, podpredsed. sindikata, ki je predvsem v zadnjem času, ko smo imeli volitve, opravljal vrsto odgovornih nalog v zvezi s kandidiranjem delegatov. Pomoč smo vedno dobili tudi pri sekretarju ZK Marjanu Mlekužu, ki je pomagal pri kadrovanju in drugih nalogah. Bodočemu predsedniku sindikata na pot: OBILO USPEHA. Praznovanje 50-letnice Orjune v Trbovljah Mlajša generacija ve le iz pripovedovanja in zgodovine, kaj se je dogajalo pred 50 leti v Zasavju. V nekaterih starejših ljudeh pa je še živ spomin na tiste re-voluoioname dni. Na dneve, ko se je v Trbovljah bila bitka z nazadnjaškimi silami. Sedaj ob 50-letnici se ljudje pripravljajo na počastitev spomina rudarjem, ki so se borili z lakoto, itemnino rovov, a kljub temu zmagali. Zmagali so, ker so bili močni. Vodila jih je Komunistična partija, ki je že takrat stala na čelu vseh naprednih sil. Zato praznovanje te obletnice ni posvečeno samo samemu spopadu rudarjev, revirskih delavcev z Orjuno, ampak tudi času in dogodkom v letih med obema vojnama, ko je v rudarskih re- virjih vznikla »Komunistična partija«, vznikla »Trboveljska komuna«, ko je prišlo v dneh od 20. julija do 17. septembra 1923. leta do največje rudarske stavke, zasedbe rovov in gladovne stavke. Današnji čas daje vsemu temu poseben pečat, saj prav v tem obdobju is sprejetima ustavama nadalje razvijamo in poglabljamo razredno usmeritev naše družbe ter s tem vlogo in položaj delavskega razreda ter uresničujemo težnje »po osvoboditvi in oblasti«, cilje, za katere so se borili tudi rudarji, delavci iz rdečih revirjev. 1. junija nas vabijo v Trbovlje, kjer bo odkritje spomenika na kraju spopada. Vsem, ki se bodo udeležili proslave bo govoril tov. Stane Dolanc. O delu sindikata V mizarski delavnici Tov. Nardin, vi ste vodja mizarske delavnice, poleg svojega dela pa sodelujete še v samoupravnih in družbenopolitičnih organih. Kako je z delom? — Obremenitev z drugimi funkcijami zlastd čutim v času remonta ladij. V delavnici imamo 11 večjih strojev ter več manjših katere največ sam vzdržujem. Povečal pa se je tudi obseg administracije. Tako moram voditi ves potek dela, predvideti normo in porabo materiala. To moramo delati vsi vodje delavnic. Ladje je potrebno temeljito pripraviti za letni ulov ribe Tudi v mehanični delavnici prispevajo svoj delež remontu ladij Ali ste dosegli kakšne izboljšave pri napravah za dzvlačenje ladij? — Pri izvlačenju samih ladij smo dosegli precej vidne rezultate, saj za dzvlačenje ladij potrebujemo sedaj manj časa, materiala in manj napora. Pri večjih ladjah znaša prihranek 50,8 %> pri manjših 50%, tudi prihranek pri lesu je precejšnji. Ta invesiticija se nam torej že obrestuje, še bolj pa bi se, če bi imeli hidravlična dvigala na električni pogon. Prihranek bi bil še večji. Uredili smo si iprostore, kjer delamo ter nabavili nekaj ročnih strojčkov, ki so že amortizirani. Ravno tako smo nabavili novo skobel napravo, kjer je prihranek na času precejšnji. Tako bomo uspeli letos vse ribiške ladje popraviti doma, razen dveh, ki jih ne moremo izvleči, to sta »Vojko« in »Knežak«. V času, ko nimamo naših ladij na »škveru« pa delamo za tuje naročnike. Ali mislite, da podjetje polaga dovolj pozornosti v investioije na »šikver« ? — Moje mnenje je, da bi morali več investirati, saj bi bilo delo tako lažje bolj čisto kot je sedaj, ko uporabljamo vse stare naprave. Zaradi težkega dela je v naši delavnici precej bolovanja. Če bi bilo delo manj utrudljivo, do tega gotovo ne bi prihajalo. Tudi čas izvlačenja ladij bi bil tako krajši, kar pa je sedaj, ko vse popravljamo doma, zelo važno. Kako je z nagrajevanjem delavcev? — Že 19 let delam v podjetju. Mislim, da je sedaj stimuliranje tako urejeno, da ni razlike med delavcem, ki je kvalificiran — več let v podjetju in tistimi, ki so na novo sprejeti in nekvalificirani. V delavnici je največ delavcev, ki so skoraj toliko časa v podjetju kot jaz. Bili so tudi v drugih ladjedelnicah, da so se izučili za delo na remontu. Ker šole za ladijske mizarje ni, bomo organizirali v naši tovarni interni izpit za ladijske mizarje. Delavci, ki delajo v mizarski delavnici so tudi precej angažirani v samoupravnih in družbeno -političnih organih, vendar je delo vedno končano pravočasno. Povečal se je obseg dela, delovno, silo pa smo povečali le za enega delavca, ker je eden precej na bolovanju. Moja želja je, da hi se vsi zavedali, ikaikio pomembno je delo na vzdrževanju in popravljanju ladij in svetilnih čolnov. Glede na to, bi morda bolj znali ceniti delo nas vzdrževalcev. Pri nas na obisku Predstavniki IS SRS, Republiške zbornice in direktorji podjetij v HP so bili pri nas na razgovorih o stanju našega podjetja. Predstavniki iz našega podjetja -so jim povedali kakšne težave imamo v podjetju, predvsem pri investiranju, ter pri razširitvi prodaje sveže ribe. Tovariš Petrovič, predstavnik IS SRS je menil, da bo najboljša rešitev v usklajevanju programov in načrtov v okviru HP. Programi naj bodo dolgoročni in ne le začasni, ker to ne prinaša večjih rešitev. Tudi ostali so se strinjali z njegovim izvajanjem predvsem, da bi bilo potrebno čim več sveže ribe na trg. Potrebno je tudi o- stalo prodajo usmeriti na domači trg in rešiti problem surovin. Tov. Maček je podal informacijo o delovanju HP. Vsa prisotni so bili mnenja, da je tako zdru-vanje zelo koristno, vendar ne gre brez programa. Ta pa naj bi obsegal zlasti: — sku,pen nastop na tržišču, — skupna sredstva, — skupen razvoj programa, — hitrejše razvijanje HP. Prav tako je bil poudarek na specializiranje proizvodnje in prehod na večje serije. Pomoč bomo dobili toda probleme bomo morali sami reše-vaiti. Marjan Piško Nekatere pravice in dolžnosti občanov do narodne obrambe Letni remont ladij 82. člen zakona o narodni obrambi se glasi: Jugoslovanski državljani imajo pravico in dolžnosti sodelovati pri pripravah za obrambo države, se usposabljati za svoje naloge v vojni in se udeleževati oboroženega boja ter drugih oblik odpora, zaščite in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ter izvrševanje drugih za narodno obrambo pomembnih nalog. 83. člen zakona se glasi: Jugoslovanski državljani imajo glede narodne obrambe tele obveznosti: 1. vojaška obveznost, 2. obveznost 'služiti v civilni zaščiti, 3. delovno obveznost, 4. materialno obveznost. Poleg obveznosti iz prvega odstavka tega člena imajo občani glede narodne obrambe tudi ob- veznost izvrševanja zaščitnih u-krepov, obveznost pouka za obrambo in še druge obveznosti, ki jih predpisuje ta zakon. Na ta dva člena zakona o narodni obrambi smo opozorili zaradi tega, ker se dogaja da nekateri člani našega kolektiva ne spoštujejo vabila za pouk. S tem otežkočajo drugim članom civilne zaščite pouk in je določena služba za priprave prisiljena, da takšne člane kolektiva predlaga sodniku za prekrške za kazen, ki jo določa 179. člen zakona o narodni obrambi. Prav bi bilo, da člani kolektiva, ki se jih določi v anote civilne zaščite ali za pouk, izvršujejo svoje dolžnosti in si ne izmišljajo opravičila, ter se tako izmikajo dolžnostim. Žarko Višnjič Ml MLADI ZA MLADE MESTO JAJCE JE DOŽIVELO ZGODOVINSKE DOGODKE V šoli so nam vtepali v glavo, da je bilo v mestu Jajcu zgodovinsko zasedanje AVNOJ-a, na katerem so bili sprejeti sklepi, ki so pomembni za graditev nove Jugoslavije. Morda je bilo še kaj, kar bi si morali zapomniti, vendar zaman. Kakšno je v mesnici, danes Jajce, ki je pobrateno s Koprom? Za 1. maj sem bila kot mladinka iz obale na obisku pri mladih v Jajcu. Kakšni so bili naši vtisi? Najboljši pri sprejemu in tudi pri slovesu. Še preden smo zagledali samo mesto, smo se peljali mimo številnih jezor. Voda je bila tako čista, da sem se nehote spomnila na naše morje. Prvi pogled na mesto je bil čudovit. Hiše so zidane vse po enem načrtu, le v središču mesta to podobo kazijo trije stanovanjski bloki. Več jih ni potrebno, saj srno pozneje zvedeli, da imajo zelo malo prošenj za stanovanja (v tovarni s 660 zaposlenimi le tri prošnje). Mladinci v Jajcu so nas sprejeli tovariško. Kmalu smo se med seboj poznali, kolikor se nismo razumeli, smo pač mahali z rokami. Bili smo njihovi gostje iz krajev, kjer najbolj čutimo problem vprašanja cone B in A. Povabili so nas: »Pridite in poglejte kraj, kjer je bilo II. zasedanje AVNOJ-a, poglejte, kje se je skrival tovariš Tito v tem času.« Polno zanimivosti, premalo sta dva dneva za ogled vseh. Med ogledom mesta smo se pogovarjali o njihovem delu, jim pripovedovali o našem ter se dogovarjali o nadaljnjih skupnih akcijah. V Jajcu se staro spoprijema z novim ali obratno. Videti je male hišice, z majhnimi okni in tako zamreženimi, da se le težko kaj vidi ven, notri pa sploh nič. Na strehi take hišice pa antena televizije. Še vedno se vidi ljudi v narodnih nošah, poleg pa dekleta v mini krilu. Obiskali smo podjetje »šipad« in »Elektrobosna«. nastanek trdnjave in grobnic, ki smo si jih ogledali: »Plemič, ki je vladal v tem mestu je dal napraviti grobnico zase in za svojo ženo. Vendar mu ni bilo usojeno, da tam umre. Najprej so ga pregnali in grobnico razrušili. Vrnil se je in jo ponovno zgradil. Tudi tokrat ni imel več sreče. Ubili so ga in pokopali v okoliški vasi. Žena kot ženska pa se je ponovno poročila in nikoli ni bila pokopana v 'to grobnico.« Naš vodič nam je znal res izvirno prikazati vse znamenitosti mesta. Zvečer smo bili povabljeni v gledališče, kjer smo se srečali z njihovo kulturno ustvarjalnostjo. Bil je iteden amaterskih odrov, ki pa so presegli naša pričakovanja. Dvorana je bila polna in nastopajoče je spremljalo navdušeno ploskanje.. Pri nas takih predstav primanjkuje. Tudi če so organizirane, niso tako obiskane kot bi želeli. To nam dokazuje odnos ob organiziranju kulturne Mavrice na obali, čeprav so bili vsi obveščeni, je bil obisk mnogo manjši kot je bilo pričakovanje. Še je bilo stvari, o katerih bi lahko pisali. Srečni smo bili med mladimi iz Jajca. Poslovili smo se od njih z željo, da se ponovno srečamo vendar v našem mestu. Že sedaj upamo, da se bodo med mami počutili tako, kot mi pri njih. USTANOVNI ZBOR AKTIVA MLADIH DELAVCEV IRIS Aktivi mladih delavcev po posameznih TOZD bi morali biti u-stanovljeni že v mesecu marcu, vendar pa zaradi preobremenjenosti članov predsedstva do formiranja ni prišlo. Dne 25. 4. 1974 so se zbrali mladinci na ustanovnem zboru aktiva mladih delavcev v IRIS-u. Aktiv mladih delavcev sestavljajo mladi iz obrata IRIS in samoupravne skupnosti skupne službe, ki je del lociran v obratu IRIS. Sejo je začel in vodil Milan Brljavec, ki je na kratko obrazložil pomen formiranja aktiva mladih delavcev po TOZD. Nadalje je podal kratko informacijo o delu za minule tri mesece, ki pa ni bila ravno pohvalna. Glede programa za vnaprej pa naj bi organizirali predavanja iz teme, ki najbolj zanima miade. Na podlagi sklepa predsedstva, da se ustanovijo trije aktivi mladih delavcev v podjetju so bili za predsedstvo mladinskega aktiva mladih delavcev IRIS predlagani naslednji: Kleva Gino — predsednik, Antonijevič Radovanka — podpredsednik, Kuprešak Pero — član, Dragojavič Danka — član, Bojanič Jelka — član, Gregorič Jelka — član, Tripar Lilijana — član, Faganeli Tatjana — član. Na sestanku je bilo prisotnih (le 50 mladincev torej le polovica od vseh vabljenih. Vendar pa upam, da bodo vsaj ti mladi bili aktivni posebno pa novo izvoljeno predsedstvo. Sonja Ponikvar PRISPEVAJTE ZA LAČNE PREBIVALCE AFRIKE Liga društev Rdečega križa iz Ženeve je, letos 8. marca 1974, pozvala z nujnim apelom vsa nacionalna društva RK v svetu naj skušajo zbrati pomoč za prebivalstvo afriških dežel — Zgornja Volta, Mali, Mavretanija, Niger, Senegal, Cad, Etiopija, ki trpi za hudo lakoto. Vse leto 1973 smo bili priče hudega položaja, v katerem so se znašli ljudje teh dežel, pomagali smo jim in želeli, da bi letošnje deževje njihov položaj izboljšalo. Žal se to ni zgodilo. Izgube živine in poljskih pridelkov so katastrofalne, lanska letina je npr. v Nigru dala le 25°/» v običajnih letinah pridelanih pridelkov. Zato bo letošnje leto za te ljudi, ki danes zaradi lakote umirajo v več stotinah dnevno, še težje. MORAMO JIM POMAGATI PREŽIVETI. Naš vodič, mladinec iz »Elek-trobosne« nam je takole razlagal Vojko Mahnič pri svojem delu Mesec mladosti Letos bomo sprejeli štafeto tudi v našem mestu, še bolj slavnostno kot druga leta. štafeta s pozdravi tov. Titu bo ostala v Izoli pol ure, nato pa jo bomo morali predati mladim iz Pirana, ki jo bodo ponesli do hrvaške meje. Letošnjo štafeto mladosti odlikuje še ena posebnost. Tovarišu Titu jo bo izročil mladinec iz obalnega območja. To bo Vojko Mahnič, predsednik mladine v Mehanotehniki v Izoli. To veliko priznanje je dobil za svoje delo z mladimi, v vrstah Zveze komunistov in še drugje. Sam pravi, da bi lahko tako priznanje dobil tudi kdo od drugih mladih na obali, ki se prav tako kot on trudijo, da bi sami doumeli in nato prenesli na druge bistvo našega socialističnega sistema. Dejstvo pa je, da je prav on izbran. Mislim, da so res izbrali najboljšega. Drugi mladi iz obale mu želimo povedati še to: Ponesi naše pozdrave tova-rišu Titu in srečno! Obveščamo Fluktuacija zaposlenih V meseou marcu je bilo sprejetih ma delo 8 delavcev, od tega 4 žene, in sicer: 1. Josič Gordana, 25 let, TOZD ARGO — NK, 2. Zrnič Vinka, 18 let, TOZD ARGO — NK, 3. Hanželič Branko, 18 let, TOZD ARGO — NK, 4. Bregovič Antonija, 33 let, TOZD PLOČEVINKA — NK, 5. Smaranduj Dragoljub, 21 let, TOZD RIBA — NK 6. Petrovski Mijalko, 21 let, TOZD IRIS — KV, 7. Pušpan Eli«, 30 let, TOZD IRIS — NK, 5. Grbič Nada, 19 det, TOZD IRIS — NK — sporazumno, 6. Hudales Igor, 21 let, TOZD IRIS — SSI — sporazumno, 7. Virens Vilijem, 26 let, samoupravna skupnost VZDRŽEVANJE — SSI — sporazumno, 8. Može Vilijem, 56 let, samoupravna skupnost SKUP. SLUŽBE — Komercialni sektor VISI — upokojen. V mesecu aprilu je bilo sprejetih na delo 9 delavcev, od tega 3 žene, in sicer: 1. Bole Marjan, 24 let, samoupravna skupnost TRANSPORT — KV, 9. Glavič Vladimir, 21 let, TOZD IRIS — KV. V mesecu aprilu je odšlo iz podjetja 15 delavcev, od tega 8 žena, in to: 1. Suša Kristina, 59 let, TOZD ARGO — NK — upokojena, 2. Pugliese Loredano, 27 let, TOZD RIBA — NK — sporazum., 3. Lučič Josip, 42 let, TOZD RIBA — NK — sporazumno, 4. Jakimovski Petar, 19 let, TOZD IRIS — NK — v JLA, 5. Zahar Branko, 19 let, TOZD IRIS — KV — v JLA, 6. Kleva Milan, 47 let, TOZD PLOČEVINKA — NK — upokoj., 7. Feran Marija, 31 let, TOZD IRIS — NK — sporazumno, 8. Petrovski Mijalko, 21 let, TOZD IRIS — KV — sporazum., 9. Tukič Dževahira, 27 let, TOZD IRIS — NK — sporazumno, 10. Lulič Sebiha, 18 let, TOZD IRIS — NK — potek sporazum., 11. Bešlagič Seni j a, 20 let, TOZD IRIS — KV potek sporaz., 12. Kem Anka, 44 let, samouprav skup. SKUPNIH SLUŽB — komerc sektor NSI — sporazum., 13. Bašič Zorko, 21 let, TOZD RIBA — NK — sporazumno, 14. Miloš Eva, 25 let, TOZD IRIS — NK — potek sporazum., 15. Hočevar Marija, 26 let, samouprav. skup. SKUPNIH SLUŽB — finančni sektor — KV — sporazumno. Dne 30. 4. 1974 je bilo v podjetju zaposlenih skupaj 1.349 delavcev, od tega 674 žena. Boris Rener, predsednik DS TOZD IRIS in vodja vzdrževanja od katerega pričakujemo prispevek v našem glasilu OBVESTILO KADROVSKE SLUŽBE člane (kolektiva, otroškega dodatka, prejšnjih letih izgubili pravico ali pa je sploh niso uveljavljali, da ise čimprej javijo v 'kadrovski službi podjetja (obrat IRIS), zaradi ugotovitve upravičenosti do otroškega dodatka, ki se jim bo priznal zaradi sprejema novega sklepa Skupščine republiške skupnosti otroškega varstva, ki je v postopku. Ta sklep glasi, da je upravičen do otroškega dodatka tisti, ki ni presegel cenzusa 1.100 din mesečno na člana družine v letu 1972 in 1973. Pri odmeri otroškega dodatka se poleg dohodka iz delovnega razmerja upravičenca upoštevajo še OD zakonca, dohodek od postranske poklicne dejavnosti, oddajanje stanovanj, sob itd., za kar je potrebno predložiti ustrezno potrdilo. Kadrovska služba KAJ VESTE... SEDAJ... V našem kombinatu imamo kar dva člana, ki sta pooblaščena na občini za sklepanje zakonske zveze. To sta Zvezda Rudi ln Zorko Dežjot. Dne 9. 4. 1974 je CDS sprejel ukrepe za izboljšanje stanja v podjetju. Stanje se kot vidimo po zaključnem računu ni izboljšalo, ukrepi, čeprav je bilo poudarjeno, da naj se to kar je napisano tudi izpolnjuje, se kot je videti ne izpolnjujejo. Fluktuacija delovne sile v našem podjetju je zelo velika. Kje so vzroki. Ko zbiramo gradivo za časopis ni nobenega prostovoljca za članke. Pri kritikah pa jih je polno. POPRAVKI IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE »NAŠ GLAS« Na 6. strani, 3. številke, našega glasila je nastala pomota. Pri članku »Sprejeta nova organizacija podjetja«, je izpuščena TOZD Iris. Torej TOZD »IRIS«: Predelava ribe in zelenjave, vzdrževanje, skladišče materiala in izdelkov, kontrola in uprava. Na 8. strani, je pri izjavi v. d. direktorja TOZD Iris nastala pomota, namesto »lastnosti« pnde beseda »vsebnosti«. Za pomote se opravičujemo. Uredniški odbor PRODAM OTROŠKO ZLOŽLJIVO STAJICO! Vse informacije dobite pri vratarju v obratu IRIS. Drago Klepač, eden najbolj aktivnih mladih družbeno-politlčnlh delavcev v podjetju 8. Božič Anmando, 22 let, TOZD RIBA — NK. V meseou marcu je odšlo iz podjetja 8 delavcev, od tega 3 žene, in to: 1. Josič Sreten, 40 let, TOZD RIBA — NK — sporazumno, 2. Muhamerovič Fatka, 28 let, TOZD IRIS — NK — potek sjx>-razuma, 3. Baričevič Pavao, 48 let, TOZD IRIS — KV — smrtna nesreča piri delu, 4. Hajdukovič Dragica, 23 let, TOZD IRIS — NK — sporazum., 2. Bratina Zdenka, 19 let, TOZD PLOČEVINKA — NK, 3. Piton Ante, 24 let, TOZD RIBA — PK, 4. Ponikvar Anica, 19 let, TOZD IRIS — NK, 5. Vodopija Milena, 20 let, TOZD PLOČEVINKA — NK, 6. Krampf Ermando, 20 let, TOZD RIBA — NK, 7. Balde Ivan, 20 let, TOZD RIBA — NK, 8. Mikin Velimir, 32 let, samoupravna skupnost VZDRŽEVANJE — NK, kri VfcHNJA PLAST iTEUE JOZNJI SADEŽ I ZBASTE-fc f*VA SLAVI zvesT ICRC l/ZKUk. M£M ztusico Tov'. xioiLikiH OS. 7AIMEIC. NAiTHO i. 0& Sv/C Tto»A hlada RfiDKA k-0\J MA IS/TE- JOSIP bzoz 7'Cru.a v a. 5 ta PLEVELA fHBDLOe ,WAS ,M<,eLA 5 o i NE&O LAS DOMAČA JED ZVITE U. CtSAREt 'Ht CLA M„Va., M. IME Z- IME KAZALNI 2AIMEIC niicAlhica TOAV mata boUUA TUTA IL1 TKE ^K»ro»J *+JlL SAMO — «LA&NI*I Mw/ca i*/ači£ hEOhET vesT* Avtomobila UCPB.O- rtuaiJu- LEC, J? lAT, PHE.DLC6 S VOJILH' 2-AIMCK. XIUA P O VODNIC/ J>£NARWA KiMSttl K.U POJTE 4 ; «!PŠC( tJA OAC/AJir TZtDLoG WikALW/‘ _________ 7oPJ. ZA fftoDAJo ftEVziWA KAHUTA PoKflAJIVA * J. c-atcA Snop E MAK.I CRJCI ME TE£uo Rešitve križanke pošljite na uredniški odbor ali vrzite v nabiralnike v vašem obratu do 25. 5. 1974. Mnogo sreče pri reševanju prvomajske križanke. LAŽJE JE TAKO ... Na zboru delovnih ljudi delavec: — »Ti, še (koliko časa bomo dvigovali roke«. — »Tiho, lažje je prazne roke, kot z zabojem v njej«. PRIZNANJE Mož na smrtni postelji reče ženi: »Oprosti draga, ampak moram ti povedati, da sem te varal z hišno pomočnico.« Žena: »Vem, vem. Zato sem te tudi zastrupila.«