Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 1-6
1
UDK 929 Oblak-Carni M.
v
Sedemdeset let Marije Oblak-Carni
PETER RIBNIKAR
arhivski svetnik v pokoju, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana
Na zadnji jesenski dan dne 20. decembra 1932 se je vKrmelju na Dolenjskem rodila Marija Oblak. Šolala se je v Mokronogu, Novem mestu in v Ljubljani. Maturirala je leta 1951 na bežigrajski gimnaziji v Ljubljani. Po maturi je študirala zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani in 3. oktobra 1957 diplomirala. Dne 11. novembra se je zaposlila kot arhivistka pripravnica v arhivskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve v Ljubljani. Maja 1960 je opravila arhivski strokovni izpit, junija 1973 specialistični izpit za naziv arhivist specialist, maja 1974 se je njen naziv spremenil/preimenoval v naziv višji arhivist, decembra 1978 pa je na podlagi opravljenega dela pridobila naziv arhivski svetnik.
Z nastopom službe v arhivskem oddelku Muzeja narodne osvoboditve je vstopila v krog maloštevilnih arhivskih delavcev v Sloveniji, v poklic, ki je bil slovenski javnosti skoraj neznan. Arhivski oddelek Muzeja narodne osvoboditve je bil številčno majhen kolektiv. Za delo v arhivih takrat ni bilo na razpolago primernih učbenikov, niti navodil ali drugih priročnikov. Arhivisti so si morali sami izdelati metologijo za strokovno obdelavo arhivskega gradiva, ki jim je bilo zaupano. Se v največjo pomoč pri delu jim je bil izobraževalni program Arhivskega društva Slovenije, ki je s predavanji in razgovori na srečanjih maloštevilnim arhivistom omogočilo izmenjavo delovnih izkušenj. Po reorganizaciji Muzeja narodne osvoboditve leta 1959 je arhiv prešel v sestav Inštituta za zgodovino delavskega gibanja. V arhivu je Marija Oblak-Carni opravljala vse strokovne naloge, od zbiranja arhivskega gradiva, ugotavljanja provenienc, urejanja in popisovanja arhivskega gradiva, do izdelave pripomočkov za uporabo; sodelovala je pri arhivskih razstavah, pri izboru dokumentov za objavo, pri objavi dokumentov v Zborniku dokumentov o ljudski revoluciji in pri objavah kronologije dogodkov NOB v Ljubljani. Njeno ožje delovno področje je bila strokovna obdelava arhivskega gradiva iz obdobja NOB. O svojem delu je objavila več poročil, člankov in razprav. Uveljavila seje kot ena pomembnejših poznavalk arhivskega gradiva NOB.
Ob vstopu v službo je postala članica Arhivskega društva Slovenije. Pokazala je izjemno privrženost arhivom in delu v arhivu. Že leta 1959 je bila kooptirana v društveni odbor, leta 1968 je bila izvoljena za predsednico Arhivskega društva Slovenije, funkcijo predsednice društva
pa je nato opravljala do leta 1976.
Arhivsko društvo Slovenije je v obdobju njenega predsedovanja izvedlo več pomembnih akcij. S sekcijo za narodno in občo zgodovino SAZU je organiziralo posvetovanja o objavljanju virov za zgodovino Slovencev. Sklepe teh posvetovanj je objavilo v publikaciji Program edicij virov za slovensko zgodovino (1972). Na tej podlagi je po dogovoru s SAZU oblikovalo edicijo Viri za slovensko zgodovino, kar je potrdilo tudi sedmo zborovanje slovenskih arhivarjev v Slovenj Gradcu septembra 1974, Marija Oblak-Carni pa je bila odgovorna urednica Virov do leta 1995. Zaradi birokratskih zapletov je prva številka Virov izšla šele leta 1980.
Ob petdeseti obletnici podpisa neizpolnjenega Arhivskega sporazuma, sklenjenega med Jugoslavijo in Avstrijo leta 1923, je društvo sklicalo sestanek zgodovinarjev - poznavalcev tega vprašanja ter predstavnikov arhivov in novinarjev. Na temelju tega sestanka je pripravilo Odprto pismo o neizpolnjenem sporazumu, ki gaje podprla tudi vsa jugoslovanska strokovna javnost. Pismo, natisnjeno v štirih svetovnih jezikih, je bilo poslano generalnemu sekretarju OZN, Mednarodnemu arhivskemu svetu v Parizu, avstrijskemu veleposlaniku v Beogradu, Zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve v Beogradu, časopisnim hišam v Sloveniji in Celovcu ter številnim strokovnim, političnim in javnim delavcem doma in po svetu. Odprto pismo je imelo velik odmev in lahko sklepamo, da je pripomoglo tudi k sporočilu Republike Avstrije leta 1975, da je pripravljena k nadaljevanju leta 1960 prekinjenih arhivskih pogajanj.
V obdobju jubilantkinega predsedovanja je društvo izdalo več publikacij: leta 1970 knjižico Arhivi v Sloveniji, besedilo sta pripravila dr. Sergij Vilfan in Jože Zontar; za delavce v arhivih tri učbenike: Arhivska tehnika (1972), Arhivistika (1973) ter Zgodovina arhivistike in arhivske službe (1976). Na arhivskem posvetovanju v Slovenj Gradcu leta 1974 je bil sprejet sklep za ustanovitev in izdajo slovenske arhivske strokovne revije ARHIVI. Prva številka je bila pripravljena za natis leta 1975, a je po krivdi lektorice izšla šele leta 1978. O delovanju Arhivskega društva Slovenije je Marija Oblak-Carni objavila članek Dvajset let Arhivskega društva Slovenije (1978) in publikacijo Arhivsko društvo Slovenije-40 let (1995).
1
PeierJilllNIKAR Sedemdeset cl Marije Oblsk-Cnmi, sir. 1-6
AKUlV I 26 (2003).: 1. I
Zborovanje Arliivskcya di ušiva v Novi Gorici leta 1072. Na jdtografiii ¡otdscdinca Arhivskega društva Slovenije Marija Oblak-Čann in podpresednika dr. Vasilij Melik m dr Tone Zoni. Arhiv
Republike Slovenije, Fototcka
Na občnem zboru Arhivskega društva Slovenije leta 1^76 je dala pobudo za praznovanje dneva arhivov. Tedaj je bil sprejet sklep, da slo venski arhivi vsako leto 20. oktobra praznujejo dan ari vov.
Marija Oblak-Čarni .je leta 1983 Ariiivskemu društvu Slovenije predlagala, da najpomembnejše člane slovenske delegacije na pogajanji i za izvedbo Arhivskega sporazuma iz leta 1923 m;-niiie za svojt častne člane. Ari ivsko društvo Slo-venne je juhilantki ob 40-letnici svojega delovanja podelilo posebno priznanje.
Aktivno je sodelovala tudi v Zvezi društev arhivskih delavcev Jugoslavije. V letih 19651969 jc bila član- a uredniškega odbora Arhi-vista, glasila Zveze društev ur. ivskiii delavcev Jugoslavije V letih 19(i8 1976 ; Kla kot predsednica Arhivskega društva Slovel j* članica odbora Zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije, zatem pa članica različnih strokovnih komisij omenjene zveze. Leta 1978 je Zveza društev arh /škili društev delavcev Jugoslaviji Arh vskemu društvu Slovei iie na kongresu v Dubrovniku podelila posebno priznat e, k tem jc veliko pripomogla tudi Marija Oblak-Carni.
Na predlog delovnega kolektiva Arhiva Slo venije je Skupščina Sli. Slovenije leta 1974 izvolila Manp Oblak-Cari za di ektorico ArLva Sloven 'e. To mesto je zasedala do leta 1984, v letih od 19S4-I9K8 jo bi^a republiška svetovalka,
dodeljena Arhivu Sloveniji;, in namestnica direktorice Emc Umck, v letih ] ogsi-1993 pa je bila znova diiektoriea Arhiva Republike Slovenije. Z izvol viio za d rektorico Arhiva Slovenije je postala republiška funkcionarka, članica Republiškega komiteja za kultura, čianica Sveta za tradicije pri Republiški konferenci SZDL m Odbora za spomeniško varstvo.
Ob njajan prihodu v Arhiv Slovenije se je kot višja arhivistka morala soočiti z novim položajem i,i povsem novimi problemi. Posvetiti se je morala upravnc-organizacijskim nalogam v arhi u. Fna izmed najpomembnejših nalog le bila i/vedba prostorske sanac v: Arhiva Slovenije, nabava tehr.icne opreme za namestitev arhrv-skega gradiva in kadrovska okrepitev v arhivu. Ob pnmoči delovnega kolektiva je poleg dolgoročnega delovnega načrta pripravila program obnove stavbnega kompleksa Arhiva Slovenije; ta je bila večidel končana do leta 1981 L.cta 1°80 je bilo urejeno vprašanje ureditve konser-vatorsko-restavratorskega laboratui a, k je bil preseljen iz Muzeja ljudske revolucije, nato pa jrf bila opravilna še obnova grajskega kompleksa Lisičje pri Škofljici, kamor naj bi po prvotnem načrtu namestili slovenski filmsk1 irhiv Po vnovični izvolitvi za direktorico Arhiva Repuhlike Sloven: je leta 1988 si je prizadevala za dodelitev ene stavbe nekdanje vojašnice ob Rošl; cest V nje naj bi uredili arhivska sklabšča ¿a name-
ARHIVI 26 (2003), št. 1
Peter RIBNIKAR: Sedemdeset let Marije Oblak-Carni, str. 1-6
3
stitev arhivskega gradiva najnovejšega obdobja, zlasti gradiva Zgodovinskega arhiva CK ZKS, arhivskega oddelka Inštituta za novejšo zgodovino in Ministrstva za notranje zadeve, ki so bili priključeni Arhivu Republike Slovenije.
Jubilantka je veliko pozornost posvetila arhivskim kadrom in njihovemu izobraževanju. Pri tem ni zanemarila reševanja kadrovskih problemov v drugih arhivih v Sloveniji, Prepričana je bila, da le dobro usposobljeni kadri zagotavljajo uspešen razvoj in delovanje arhivske službe v Sloveniji. Uspešno je izvedla program opravljanja strokovnih izpitov za delavce v arhivih. Bila je predsednica izpitne komisije in izpraševalca za predmet Vloga in naloge arhivov kot strokovnih organizacij na področju kulture. Arhi-vistom pripravnikom je omogočila organiziranje tečajev za pripravnike, pripravnikom iz drugih arhivov Slovenije pa je tudi omogočila prakso v Arhivu Slovenije. Zavzemala se je za uvedbo študija arhivistike pri oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Pripravljen je bil študijski program, študij arhivistike je bil uveden leta 1978, katedra za arhivistiko pa je bila ustanovljena leta 1982 na istem oddelku.
O kadrovskih problemih v slovenskih arhivih je Marija Oblak-Carni poročala na zasedanjih Skupščine SR Slovenije v letih 1973-1978. Za seznanjanje z arhivsko službo v arhivih v domovini in tujini je za delavce arhivov organizirala uspešne strokovne ekskurzije. Prizadevala si je, da je več arhivistov v okviru mednarodne kulturno-prosvetne izmenjave obiskalo pomembne arhive v tujini, tam so se seznanjali s tujo arhivsko prakso ter evidentirali arhivsko gradivo, pomembno za zgodovino Slovencev. Podpirala je računalniško opismenjevanje delavcev arhiva in jim tako omogočila obisk računalniških tečajev, ki jih je organiziral Republiški sekretariat za občo upravo in proračun, ter poskrbela za nakup računalniške opreme. Omogočila je izdelavo arhivskega računalniškega programa Armida, ki so ga v letih 1989-1991 osvojili tudi drugi arhivi v Sloveniji.
Pomemben del arhivskega dela je posvetila popularizaciji arhivske službe, kulturno-pro-svetni dejavnosti ter založniški dejavnosti Arhiva Slovenije. Ta njena skrb se je odražala v organiziranju dobro pripravljenih in dobro obiskanih arhivskih razstav, v predstavitvah arhivskega gradiva šolski mladini, študentom in širši javnosti, organiziranju zgodovinskih krožkov na srednjih šolah s pobudo za raziskovalno delo na arhivskem gradivu in s predavanji. Ob arhivskih razstavah so izšli katalogi razstavljenih dokumentov, Več tematskih arhivskih raziskav je bilo postavljenih v raznih krajih sirom Slovenije ter v Beogradu in Prištini. Arhiv Slovenije je organiziral tudi gostovanja arhivskih razstav iz Beograda in Prištine. Pri popularizaciji arhivske službe Arhiva Slovenije sta s svojimi oddajami
sodelovala tudi Radio Slovenija in TV Slovenija. Pomemben delež pri popularizaciji Arhiva Slovenije so prispevale publikacije arhiva. Pod vodstvom Marije Oblak-Carni je Arhiv Slovenije začel izmenjavati svoje publikacije s publikacijami arhivov v Jugoslaviji in z arhivi v tujini.
Jubilantka se je zelo posvečala tudi razvoju filmskega oddelka v Arhivu Slovenije in ta se je razvil v samostojno enoto. Poskrbela je za finančna sredstva za ureditev in tehnično opremo arhivskih skladišč in za kadrovsko okrepitev filmskega oddelka. Pod njenim vodstvom so bili urejeni odnosi s podjetji za proizvodnjo filmov, predvsem z Viba-filmom - z njim je bilo rešeno vprašanje kopiranja filmov slovenske filmske proizvodnje, izročanje filmov v slovenski filmski arhiv pa je potekalo tekoče. Urejeni sta bili tudi razmerje med Arhivom Slovenije in filmskim muzejem ter vprašanje včlanitve slovenskega filmskega arhiva v Mednarodno organizacijo filmskih arhivov (FIAF). Zasluga jubilantke je, daje bil slovenski filmski arhiv že leta 1993 kot prvi v Sloveniji sprejet v FIAF. Z njenim sodelovanjem se je rešil pravni status slovenskega filmskega arhiva, prav tako pa se je uredilo vprašanje avtorskih pravic z avtorji filmskega arhivskega gradiva. Tik pred razpadom Jugoslavije so po njeni zaslugi leta 1991 v Ljubljano pripeljali slovenski filmski fond, ki ga je hranila Jugoslovanska kinoteka v Beogradu.
Marija Oblak-Carni je dala pobudo za zbiranje arhivskega gradiva pomembnih občanov. V osemdesetih letih in nato spet ob političnih spremembah v letih 1990-1991 seje s posebnim pismom obrnila na vodilne slovenske politike, kulturne in javne delavce s povabilom, da izroče svoje zasebne arhivske fonde v arhiv. Odziv na povabilo je bil zelo ugoden. Arhiv Republike Slovenije je s tem obogatil svoj arhivski fond z zelo dragocenim arhivskim gradivom polpretekle dobe. Med drugimi je Arhiv Republike Slovenije prevzel gradivo Edvarda Kardelja, Jožeta in Marije yilfan, Vide Tomšič, Sergeja Kraigherja, Bojana Stiha in drugih.
Veliko pomembnih nalog je opravila tudi v Skupnosti arhivov Slovenije, ki je bila pristojna za poenotenje strokovnega dela v slovenskih arhivih, za mednarodno kulturno-prosvetno izmenjavo, izobraževanje strokovnih kadrov, financiranje zgodovinskih in pokrajinskih arhivov ter pripravo zakonodaje. Osebno se je zavzemala za izgradnjo arhivskih prostorov za Pokrajinska arhiva v Kopru in Novi Gorici ter Zgodovinskega arhiva v Celju. Po razpustu Skupnosti arhivov Slovenije je vodila Koordinacijski odbor, v katerem so predstavniki arhivov reševali skupne strokovne probleme in med drugim usklajevali sezname ustvarjalcev arhivskega gradiva, za katere so bili pristojni posamezni arhivi. Leta 1985 je Arhiv Slovenije začel izdajati informativni bilten Obvestila. Marija Oblak-Carni je bila do leta
4	_	__ARHTV1 ?.() (2003j si i_
Peter KI [iN I KAK • Setleiiidcc.H ki Marije Obljk-C:arni. ;tr l-fi
19S8 glavna urednica, nalo pa do lela 199a odgovorna urednica. 2 ObvestJi ¡e hla arhivska javnost obveščena o pomembnih dogajanjih v arhivski službi v SJoveniji
Marija Oblak-Čarni je opravila tudi veliko odgovornega dela pii vračanju arhivskega gradiva po mednarodnih pngodbah Kot direktorica Arhiva Slovenije ie mla imenovana v državno de-Icgacijo v mešani jugoslovansko avstrijski komi siji za pogajanja o vračanju ailuvskcga gradiva i/ Avstiije po Arhivskem sporazumu iz leta 1023. Pogajanja z Republiko Avstrijo so potekala v letih 1975-1090. V tem času je bilo opravljeno enajst primopredaj arliivskega gradiva. Ob íazpadanju Jugoslavije so bila pogajanja pre trgana med nerešenimi vprašanji je ostalo najpomembnejše vprašanje vrnitve arhivskega gradiva iz Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu.
Kol direktorica Arhiva Slovenije je bila tudi članica jugoslovanske delegacije za pogajania o vračan|u arhivskega gradiva iz Italija po Osim sl-'h sporazumih S sodelovanjem slovenskih arnivistov je, delala pr pripiavi seznama jugoslovanskih zahtev. Mešana aigoslovansko- italijanska komisija se je neuspešno sestala v letih 1078, 1979 in ¡ffilj Italijanska stran je jugoslovanske zahteve zavračala, strokovnjakom n dovolila vpogleda v gradivo v 'albanskih ustanovah, niti ni bilo sestanka ekspertov, da bi preuči:- jugoslovanske zahteve. Vprašanje vrni. vc arhivskega gradiva po Osimskih sporazumih je ostalo se naprej odprlo,
Leta 1992 je slovenska vlada imenovala Ma -
rijo Oblak-Carni v članstvo delovne skupine za nasledstvo po razpadli Jugoslavlii, in sicer i-ot strokovnjakinjo za arhive. Na podlagi pogauil škili izkušenj z Avstrijo in Italijo je za pogajanja glede arhivov piipravila izhodišča za slovenske zahteve, ki so temeljila na določilih Dunajske konvencije o sukcesiji državnega premoženja! arhivov n dolgov iz leta I^ST (31 člen), na strokovnih načelih n priporočilih Mednarodnega arhivskega sveta, rezultatih razprav 17. okrogle mize arhivov iz leta 1977 i na določilih pj/ in 20. zasedanja generalne skupščine UNESCA. Pripravila je sezname gradiva, ki po provenienci pnpada Sloveni|i in je bilo odneseno v zvezne jugoslovanske ustanove. V sodelovanja s slovenskimi lruiistrslvi in drugimi pi ¡zadetimi ustanovami jc pripravila sezname gradiva, ki ga naša država potrebuje za upravno poslovanje v Sloveniji. Pogajanja o nasledstvu po raz,padli Jugosla vi j i so potekala od leta 199?. do leta 2001 Sporazum o nasledstvu je bil podpisan 29. junija 2001 na Dunaju, Državui zbor Republike Slovenije pa gaje ratificiral 12 julija 2002. V sporazumu so upoštevane zahteve Republike Slove nijc; Ministrstvo za zunanje zadeve pa je Matiji Oblak-Čarni, ob desetletnici slovenske države 25. junija 2001. podelilo posebno priznanje.
V letih 1984-1^88 je bila Marija Oblak-Čarni republiški svetovalka v Arl^vu Slovenije. IVda je člamca jugoslovanske komisije /a raziskave v vat kaSkilj arhivih. Za komisijo te pripravila slovenski program za raziskovanje v vatikanskih arhivih V lotih 1985-1988 je bila izvoljena za
Marija Ob!ak-C\inu prejema državno odlikovanje red dela - zlatim vencem leia 1978
Arhiv Republike. Slovenije, fototeka
ARHIVI 26 (2003), št. 1
fVlcr klliNIK Ali Sukindcsel let Marije OMak-Cami. str. 1-6
Članki in razprave	73
Dunaj 25. 5. 2001. Sin\cnska pogajalska skupina na Dunaju pa parafiranju spouuuma o nasleditvcmh \prasanjih po nekdanu S! RJ (Andrej Rani, Tina Kokaij, Blanka Prnnec, dr. Miran Mejak, dr Bonu Bolite dr. Mirjam Škrk, Marija Oblak-Carni) Arhiv Republike Slovenije, Fototeka
predsednico Zveze zgodovinskih društev Slovenije Nadalje je bila članica sveta Mfacja ljudske revolucije, članica sveta Zgodovinskega a njiv« \ Ljubljani, članica sveta ViUA-lilma jn sveta Filozofske fakultete \ Ljubljan V letih 19731074 jc biia izvoljena kut delegatka v Skupščino SR Slovenije. Za svoje delovne uspehe jc že leta 1978 prejela državno odlikovanj red dela / zlatim vencem Z dolgoletn .n uspeši m vode njem arhiva jn pomembno pripomogla k podelitvi državnega odlikovanja reda zaslug za narod z zlato zvezdo, ki ga je prejel Arhiv Slovenije leta 1%7
Arhiv Slovenije je pod ničnim vodstvom navezal delovne slike s številnim: arhivi v tuj i Arhiv Slovenije so obiskale arhivske delegacije izjnekdanph jugoslovanskih republik n tujine, med njimi delcgacija iz Kitajske, lubje, Rusije, Češke .n Nemčije Arhiv je obiskal tudi predsednik Nemškega zveznega arhiva v Koblenzu, gospod dr. Kahlenberg. V okviru mednarodne Kultumo-prosvetne i/menjavc je Marija Oblak-Čarni obiskala arhive v Moskvi, Minsku n v Pragi z organiziranjem strokovnih ekskurzij pa več pomembnejši/ arhivov v Nemčiji^ Italiji AvSrijiJ Angliji, Španiji, na Poljskem, Češkem, Slovaškem m Madžarskem Udeležila se je svetovnega arhivskega kongresa v Londonu in Bunnu, v Ljubljani je organizirala pripravljal m sestanek za prireditev Okrogle mize Mednarodnega arhivskega sveta v Nairobiju, leta 1004
se je udeležila mednarodne konference okrogle mize v Solunu S skupino slovenski,T zgodovi narjev je leta 1097 v Moskvi obiskala Center za hrambo zgodovinskih in dokumentarnih zbirk ter ruski državni vojn arhiv in tam evidentiiala vire za slovensko zgodovino.
Po upokojitvi 1 oktobra 1002 je Marija Ob-lak-Čarni še naprej sodelovala / Arhvotn Rc publike Slovenije in Arhivskim društvom Slovenije, Sodelovala j s kot strokovnjakinja v pogajanjih o nasledstvu nekdanje SFRJ, o pogajanjih je poročala vodstvu Arhiva Republike Slovenije ■') ArHvskemu diuštvu Slovenije Sodelovala je na arhivskih zborovanjih. Referate n poročila je objavljala v Arhivih in Obvestilih Ob štirideseti obletnici ustanovitve Arhivskega društva le popravilu publikacijo Arhivsko društvo Slovenije -40 let - ter leta 1005 uredila društveni arhiv za obdobje 1054-19&5, ki obsega triintrideset tehnični! 1 enot.
Razbremenjena službenih obveznosti se je po upokojitvi včlanila v Muzejsko društvo na Vrhniki, njenem domačem kraju, kjer je preživela obdobje svojega odraščanja Leta 1099 je bila izvoljena za predsednico društva, leta 2001 je prevzela uredništvo publUacije Vrhniški razgledi
Muzejsko društvo na Vrhniki deluje predvsem na področju domoznanstva in kulturne tL-d-ščine. Društvo zbira gradivo in piičevanja o pomembnejših občanih zgodovinski dogajanjih :n
6
Peter RIBNIKAR: Sedemdeset let Marije Oblak-Carni, str. 1-6
ARHIVI 26 (2003), št. 1
pomembnejših objektih. Društvo je odkrilo spominska obeležja slikarjema Petkovšku in Ster-nenu ter Ogrinu.
Marija Oblak-Carni je svoje razprave, članke in poročila objavljala v Prispevkih za zgodovino delavskega gibanja, Letopisu Muzeja narodne osvoboditve, Zgodovinskemu časopisu, Arhivistu, Arhivih, Obvestilih Arhiva Republike Slovenije, Enciklopediji Slovenije, spominskih zbornikih ter v časopisih Delo, Naši Razgledi, Razgledi, Našem tedniku in Slovenskem vestniku; v zadnjem času pa tudi vmesečniku Naš časopis, ki izhaja na Vrhniki. Članke biografske vsebine je objavljala v Enciklopediji Jugoslavije in v Arhivih. Pri objavi knjig Dokumenti ljudske revolucije (knjige 1-4) je bila sodelavka, pri knjigah 5-8 pa je soavtorica.
Jubilantka je priznana arhivska strokovnjakinja. Svoje delo v arhivih in v arhivskem društvu je opravljala z veliko vnemo, dosledno in strokovno. Poslušala je mnenja drugih in predloge svojih sodelavcev. Rada je sprejemala nove pobude in jih tudi podpirala. Zmeraj je bila pripravljena na polemične razprave o arhivskih problemih, če so koristile arhivski službi in arhivistiki. Poudarjala je, da je pri arhivskem strokovnem delu potrebna enotnost, posebej še v Sloveniji, kjer je arhivska služba maloštevilna. Samo enotnost je po njenem zagotavljala uspešno delovanje arhivske stroke. Ob poskusu ustvarjanja neenotnosti v arhivski službi v Sloveniji, ki ji je botroval preambiciozni direktor Pokrajinskega arhiva v Mariboru, Marija Oblak-
Čarni ni ostala ravnodušna. Njegova namera po razcepitvi arhivske službe v Sloveniji se je odražala v ustanovitvi ločenega arhivskega društva v Mariboru, v organiziranju ločenih arhivskih posvetovanj^ v Radencih, sklicevanju direktorjev arhivov na Štajerskem, izdajanju novih arhivskih glasil Arhivi, Sodobni arhivi, Slovenski arhivski časopis, v vmešavanju in spreminjanju programa mednarodne kulturno-prosvetne izmenjave in v delu skupine slovenskih strokovnjakov za vračanje arhivskega gradiva iz Avstrije ter končno v ustanovitvi Mednarodnega inštituta arhivskih znanosti s časopisom Atlanti. Velika večina arhivskih delavcev in slovenskih arhivov je ravnanje direktorja mariborskega arhiva zavračala, nekaj podpore pa je prejemal od nekaterih posameznikov v republiški upravi. Preambicioz-nemu direktorju njegove namere niso uspele tudi zaradi preudarnega ravnanja Marije Oblak-Carni, vseeno pa so negativne posledice njegovega ravnanja v arhivski stroki zaznavne še danes.
Ob vpraznovanju sedemdesetletnice Marije Oblak-Carni ji želimo še dolgo in plodno delovanje na področju arhivske stroke, ki ji je posvetila ves čas svojega službovanja. Uresničijo naj seji želje, da se uspešno dokončajo vsa začeta in nedokončana dela, kot so vračanje arhivskega gradiva po mednarodnih sporazumih, ureditev arhivskih prostorov na Roški cesti, in da seji izpolnijo načrti delovanja Muzejskega društva na Vrhniki; njej osebno pa veliko zdravja in zadovoljstva v krogu njenih najbližjih.