Cospodarske vestl. Kmetijska podružaica Maribor in okoliš naznanja, da ima državni ekonom pri državni oblasti oddati za srez Maribor levi breg še enega plemenskega mrjaščka jMrjašček se dobi za približno polovično ceno; zato se pa mora oni, ki ga sprejme, zavezati, da izpolni sledeče pogoje: 1. mora kupnino plačati pri prevzemu živaii; 2. mora vsako pnipuščanje mrjasca zapisati; 3. sme računati le zmerno in krajevniin cenam primerno sfcočnino; 4. mora za splošno plemensko rabo mrjasca vedeti do starosti dveh let; 5. ga ne sme začeti pripuščati pred dopolnjenim 10. mescem. Ud podružnice, ki želi mrjaščka imeti, mora pri načelruku podružnice izpolniiti zavezno pismo in le-to oddati najkasnje do 20. rnaja državnemu ekonomu, Županijska palača, H. nadstaropje, duri štev. 55. — Načelnik. Novacerkev nad Celjem. Obeta se nam, da se vzdran\i iz dolgega spanja Čebelarska podružnica v Novi ceifcvi. Šesto nedeljo po Veliki noči dne 24. maja 1925, ob pol 15. uri, predava čebelarski veščaic č. g. zupnik Peterned pri čebelnjaku g. Otona Sanveca v Polžah zanimivosti « čebelairstva. Ta dan se voli tudi nov odbor. Sosedje pri* srčno vabljenil " |J " Mariborski b_" dne 9. maja 1025. Vkljub precej goi> liemu vremenu (+ 21"C) je prišlo 40 slaninarjev na nva- riborski trg, ki so prodajali svinjmo po 25 do 30 din/, «lanino po 21 do 25 din. in drob po 20 din. kg. Konk\> renca domačih mesarjev traja daije. Ti so prodajali gove- dino po 10 do 20 dinv voiovSko nveso po 1750 do 20 «Hn., teleije meso po 15 do 20 dn. in svinjsko meso po 16 do 18 din. kg. Klobase pa so prodajaii še vedno cjo QG do 40 din. kg. — Perutnine je bflo okoli 1000 koma- 4ov. Prodajaii so kokoši po 30 do 60 din. komad, piščan- €e pa po 20 do 30 din. par, race in goske po 80 do 120 din., purane pa po 100 do 150 din. komad. Cene domf- eim zajčkom so bile 8 do 50 din., kozličkom 40 do 100 <din., ovcam 100 do 250 din. in kanalčkom 25 din. za 1 jfcomad. Grliee so se prodajale po 75 din. par. — Kiompif, aelenjava, sadje in druga živila: Kmetje so1 pripeljali 20 vozov 'krompdrja in zelenjave na trg. Cene'so bile krom- pirju 8 do 10.50 din. za merniik, čebuli 4 do 6 din., češ- aju 6 do 15 din. venec, Ikslemu zelju 3.50 dn., kisli r^>i 150 do 2 ddn., jabolkom 3 do ^ din., posušenim slivam 16 do 18 dinv surovemu maslu 46 dn., kuhanemu maslu pa 54 din. za 1 kg., pomarančam 1 do 3.50 din., limonatn ¦' ¦030 do 1 din.r jajcam 0.75 do 1.25 din. komad. Cehe grahu in fižolu so ostale dosedanje, solata je pa, ker jo §e v veliB djilici na trgu, zelo po ceni in steer 0.25 do 1 din. kupček, ali pa po 4 do 5 din. kg (pretečeni teden t2 dn.). — Lončena in desena roba na mariborskem trgu. To pot je foiio te in one mnogo na trgu. Cene so bdle ©.50 do 150 dih. za komad. Brezove metle sose prodajale po 1.50 do 4 din. komad, leseni stoli po 50 do 125 din., eočni in drugi vozički po 125 do 2000 din.' komad. — Seno in slama: V sredo, dne 6. t. m., so kmetje pripeljali Stiri vozove sena in pet vozov slame, v soboto, dne 9. t. m., pt 15 vozov sena, pet vozov otave in 18 vozov slame na trg. Cene so bile senu 50 do 85 dn.r otavi 60 do 70 A"n. in slami 40 do 60 din. za 100 kg. Slama se je pro- ^ajala tudi v snopih po 2.25 do 250 din. (komad. ,, Mariborsld živinski sejm dne l'J. maja 1925. Prignali t#o 615 komadov in sicer 19 konj, 15 bikov, 150 volov, 414 krav in 17 telet. Prodalo se jih je komaj 229 pofljar dov, ker so cene od zadnjič poskočUe. Cene (v aklepajih one pred 14 dnevi) so bile aledeče za 1 kg žive teže: de- beli voli 9.75 do 10.80 (8—9.50) din., poldebeli voJir &50 do 9.50 (7—8) din., .plemenski voli 7 do 8 (6—7) <On., bttki za ldanje 4.75 do 6.25 (7.50—9) din., klavi>e lora\'e debele 7 do 8.25 (5.^0—6.50), krave za klobasarje 8 do 4.50 (3—4.25) din., molzne ikrave 4.50 do 6.75 djn. |I5O—5.50), breje krave 4.50 do 6.75 (4.50—5.50) <d., mlada živina 6.75 do 7.75 (7.75). Cene mesu so bi^e: Volovskemu I in II ter mesn bikov, krav in telic 12 do 90 din.7 telečjemu I 20 do 22.50 din., H 15 do 17.50 djn., »vinjskemu mesu 12.50 do 30 din. Mairiborsko sejmsko poročilo. Na svmjski sejm $ne 8. maja 1925 se je pripeljalo 535 svinj, 4 koze, 3 oirce m 1 jaginje. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 dov6 tednov stari komad 70 do 82.50 din., 7 do 9 tednov stari 125 do 175 din., 3 do 4 mesece stari 182.50 do 300 din., 5 do 7 mesecev stari 300 do 385 din., 8 do 10 mesecev «teri 450 do 500 din., 1 leto stari 675 do 725 din., 1 kg «ve teie 13 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 16.75 dfcv, fcoee komad 250 do 275 din., ovce komad 162.50 <fln., jagr\je 125 din. Prodaio se je 293 komadov. ŽITNI TRG. Od zadnjega poročila o položaju na našem žitnem trgu so se razmere v žitni trgovini precej spremenile. Vzrok moramo iskati zopet v Ameriki, ki danes določuje tudi že v Evfopi cene žitu in moki Na ameriških žitnih borzah v Newyorku in Cikagu se cene neprestano menjaijo vsled špekulacije velikih žitnih tvrdk. Zadnji teden so cene v Ameriki poskočile in to smo takoj občutili tudi pri nas. AmerJkanska pšenica je poskočila v ceni za 20 do 30 para pri lulogramu; temu primerno se je zvišala cena tudi naši pšenici. Zaloge naše pšenice morejo biti zelo majhne, ker se je učvrstila na ceni 480—485 din. za 100 kg, ali pa računajo posestniki s tem, da bo tudi ameriška pšenica ostala dražja ter da bodo oni svoj-o robo lahko spravili po pretirani ceni v promet Naši mlini uvažajo še nadalje ameriško pšenico v vedno večji meri. Uvoz se vrši preko Trsta in Genove. V Slovenijo in v hrvatske pasivne kraje, pred vsem v Dalmacijo pa prihaja vedno več amerikanske moke, katera pa se ne melje v Ameriki, ampaik v Italiji. Itaiijanski mlini se namreč zadovoljujejo z manjšim dobičkom, nego naši, pa zato prav uspešno konkurkajo pri nas s svojo moko. Radi tega se je pojavila zadnje čase med posestniki mlinov in trgovci iz moko zahteva, da bi država uvedla na uvoz moke carino ter na ta način zaščitila našo nVlinsko industrijo, fci ?Je čuti ogroženo. Vojvodinski posestniki in nvlini pa celo zahtevajo, da se uvede carina tudi na uvoz amerikanske 'pšenice, da bi potem svoje nakopičeno blago z baljšim dobičkom prodali. Obe zahtevi sta neupravičeni. Naša mlinska podjetja, ki so dosedaj delala ,z veliBmi dobički, bi rada še nadalje pri tem ostala, kajti z uvedbo carine na uvoz moke bi bila inozemaka konkurenca onemogočena. Draginia bi se s tem še povečala in država bi z uvedbo carine podpirala le par velepodjetnikov-bogatašev, Ijudstvo bi pa trpelo. Zagovorniki uvedbe carine navajajo kot vzrok to, da bo pričel dinar preveč padati, ker ga izdamo v prevelikih merah v inozemstvo. Ta trditev je pa popolnoma neosncrvana, ker kljub velikemu uvozu žita še naša država vedno več izvaža drugih izdelkov, tako da se uvoz še nikakor ne da primerjati z izvozom. Tako poleg drugjh pridelkov še vedno izvažamo znatne koiičine koruze. Kljub porastu cen se še vedno sk\epajo nove pogodbe, posebno v Bački, ikjer se izvaža koruzo na Čehoslovaško. Za našo koruzo so se pričeli javIjati tudi kupci iz Španije, ki je dosedaj dobavljala potrebne zaloge koruze izključno iz Argentinije m iz Severne Amerike. Kotuzo izvažamo nadalje v Holandijo, Nemčijo, Avstrijo in Italijo, kjer uspešno konkuriramo z ameriško robo. — Ostale žitne vrste in poljski pridelki ne prihajajo v poštev v trgovini na veliko, ker so zaloge večinoma že izčrpane. Kronvpir pride v trgovino edino še na Stajerskem ter se prodaja v naša mesta in na Kranjsko; prodaja se franko postaja ipo 115—135 din. za 100 kg. Žitu so cene na naših tržiščih sledeče: P š e n i c a bačka 480—485 din. Oves bački 31O— 320 din., v Beogradu 290—300 din. (v Ljubljani pride makedonski oves po 350—360 d.). Koruza bačka m srenvska, postavlje:i.a na odpošidjalno postajo, 195—200—210 din. (postavljeiva v Ljubljano 225 din.). M o >k a bačka in banatska, nularica 675—680 din. Otrobi pšenični v Novem Sadvi 160—165 din., v Ljubljani 190 din. Ameriška pšenica, ki se uvaža preko Postojne, stane danes v Ljubljani: Rosafe 470 din., avstralska 465 din. in Hard Winter 490 din. llvaža se čimdaije bolj vrsto Rosafe, ker je mnogo boljša kot avstraiska ali argentinska. Setve stojijo pri nas zelo ugodno in pričafcovafi je enako obilne žetve kot lani. Tudi drugod so s stanjem posevov zadovoljni. Mednarodni pdjedelski zavod v Rimu je objavil poročilo o stanju letošnjih setev v raznih državah. po svetu: V 23 državaih severne poloble (brez Rusije), ki priddajo približno 4 petine svetovne žetve pšenice, je letos zasejano s pšenico 57 milijonov ha, kar pomeni napram lani prirastek za 4%. (Ti podatki so samo za ozimino.) — Kar se tiče ozimne rži> je je letos veliko manj posejane, kakor lani. Vendar pa vsi podaiki še niso zbrani. — Stanje ozimine je v celi Evropi dobro, v primeri z istim časom lanskega leta celo boljše. Upati je po dosedanjih izgledih na dobre rezultate. Vrednost denaija. Ameriški dolar stane 60—62 din., francoski frank 3.15—3.29 din., italijanska lira 2.52 do 2.55 din., avstrijaki šiHng 8.60 do 8.70 din., čehoslovaška krona 1.80 do 1.84 din., nemska marica 14.60 do 14.70 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 8.40 centimov.