Ufl
Političen list za
narod.
V« polti prejem»» velja: Za celo leto predpisan 15 fld., za pol leta 8 fld., m četrt leta
4 fld., za en mesec 1 prid. 10 kr. T administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld., i» pol leta 6 fld., u četrt let» I fld., za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejem» opravni&tvo (administracija) in ekspedicij», Semeniške ulice št. 2, II., 28.
Naznanila (inseratil se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vrednlštvo je v Semeniških ulieab h. št. 2, I., 17.
Izhaja viak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. ISO.
V Ljubljani, v četrtek 6. junija 1889.
Letiiilt XYII.
Marijarski preobrat v ogeri Srbih.
Nedavni dogodjaji v srbskem kraljestvu niso ostali brez ugodnega vpliva na mišljenje madjarskih političnih krogov, kar se inače ni dalo tudi misliti. Med Srbi našega cesarstva in zamejnimi niso samo ozke dotike v literarnem in kulturnem oziru, temveč i v političnem oziru njih vzajemnost stopa na prvo mesto. Narodna zavednost in zgodovinske tradicije vzdržujejo neprenehoma to kulturno vez v toku. Vsled karlovškega in požarevaškega mira 1. 1717 do 1739 bila je Srbska pod našo vlado, in ta doba ni ostala brez nasledkov. V bojih za svobodo borili 80 se ogerski Srbi za Srbe v kneževini, koja je po svoji osnovi našla zopet v avstrijskih Srbih naj-izdatuejšo pomoč in zaslombo k svoji organizaciji v vsacem smeru. Profesorji, uradniki, pisatelji v mladi kneževini pohajali so početkom povsem iz srbskega razumništva v Avstriji. Na drugi strani so pa Srbi iz kneževine 1. 1848 do 1. 1849 krvaveli ca južnem Ogerskem za našo dinastijo.
Slične vzajemne dotike opažamo tudi v novejši dobi. Madjarom namreč je bila vlada Milanova zelo omiljena in gospodstvo naprednjaške stranke na čelu z Garašaninom, koja je vsako solidarnost z avstrijskimi Srbi in Hrvati zametavala, odobravajoč pomadjarjenje ogerskih Srbov in Hrvatov. Vendar se ne da tajiti, da je opozieijonalno novinarstvo jugoslovansko izven srbskega kraljestva poleg druzih činittljev precej prispelo k Milanovemu padcu in gospodujoče stranke. Najbolj oplašeni vsled tega preobrata so Madjari, ki se zdaj nahajajo v jako neljubem položaji. A to jih pa ne moti in ne ovira, da ne bi v malem ponavljali tega, kar so vže leta 1861 po razpuščenji ogerskega sabora poskušali v velikem: pričeli so slavnost pomirjenja s srbskim narodom.
Madjarska družba: „Kisfaludy" v Budimpešti prireja slavnost na proslavo prvega srbskega pesnika Zmaja Ivana Jovanoviča, ki praznuje te dni štiridesetletnico svojega literarnega delovanja, in
povodom tega slavij« predavane bodo i pesni njegove v madjarščini. Pomen Jovanovičev za srbsko književnost ne tiči samo v njegovih preskrasnih plodovih čiste lirike, temveč tudi v njegovem razkošnem humoru, ki navdaja misel in srce. Srbska mladina ga obožava in zni vse njegove nežne pesni na pamet. Dasi je Jovan Jovanovič prevel mnogo madjarskih pesnij Petofijevih (reete: Petrovičevih) in Arany-jevih, vendar je dGŠo in telom Slovan. Njegove vzvišene in navdušene pesni, govoreče o ljubavi do domovine in naroda, morajo povsodi vzbujati najtoplejši odmev. V tolmačenje srčne boli in radosti izumeval je Jovanovič akorde, ki ga uvrščujejo v vrsto prvih pesnikov.
Dr. Jovan Jovanovič — Srbi ga nazivljejo po njegovem pisateljskem pseudonymu „Zmaj" — pohaja iz stare ogersko-srbske rodbine in je v daljnem sorodstvu s srbsko kraljevo rodbino. Porodil se je dnč 24. novembra leta 1833 v Novem Sadu, kjer je županil njegov oče. Nedavno se je preselil pesnik v svojo očevino v seučnate doline Fruške Gore, kjer se je nastanil 6taIno. Ko je leta 1873 Jovanovie praznoval svojo 251etnieo, izšle so na svetlo zbrane pesni njegove, obsezajoče 700 strani. Iz vzornega prevoda poznavali bi 6toprav v Slovencih, da mož, kojega ravno proslavljajo pobratimi naši, zavzimlje častno mesto med prvimi pesniki slovanskega Parnasa.
Toda preidimo k prvotnemu smotrn. Ogerski vladni list „Srpski Dnevnik", kateri je izdaval v srbščini madjaron baron Feodor Ni ko lic in mu je bil namen, razširjati in trositi v srbskem narodu madjarsko mišljenje, je bil hitro ustavljen; zgodilo se je to na migljaj ogerskega ministerstva. —
»Matica srbska" v Novem Sadu, najstarejše literarno slovansko društvo te vrste, zmagala je konečno v tretji instanci v svojem sporu zoper Madjare, ki so ji hoteli ugrabiti zaklad 100.000 gl.; kako so se pred kratko dobo vedli Madjari proti „Matici srbski" — slično skoro, kakor njega dni proti ubogi „Matici slovaški" — je še v živem spominu.
To so dosedanji vspehi političnega preobrata
na srbskem — v našem cesarstvu. Iz celega srca pa želimo mi Slovenci pobratimom Srbom, da bi jim nove razmere obrodile še obilnejše vspehe.
Obeni zbor „Katoliškega tiskovnega društva" v Ljubljani.
Ob navzočnosti prevzvišenega društvenega pokrovitelja, milostivega gospoda kneza in škofa, pa nekako štiridesetih družabnikov iz raznih krajev dežele vršil seje včeraj, dne 5. junija, od polu 11. ure dopoludne do četrt na drugo uro popoludne II. redni občni zbor tiskovnega društva ljubljanskega. — Zborovanje je pričel predsednik, gosp. prof. A. Zupančič, nekako tako-le:
„Ko mi je dana čast, da vpričo prevzvišenega našega pokrovitelja, prečastne gospode, danes pozdravljam na drugem rednem občnem zboru „Katoliškega tiskovnega društva", moram se pred vsem spominjati žalostnega dogodka. Na dan aposteljnov naše dežele, sv. Mohora in Fortunata, lanskega leta je Bog k sebi poklical podpredsednika našej družbi ter vrlega ustanovnika „Katoliške Bukvarne" in „Katoliške Tiskarne". Na tuji zemlji, v nemškem Šentvidu na Koroškem, je zemeljsko življenje poteklo možu, ki se je vse svoje žive dni na razne načine trudil za časni in večni blagor slovenskega ljudstva. Ker je prvi glas z Gorotana poročal, da bodo rajneega pokopali na kraji smrti, sem si štel v dolžnost, vdeležiti se pogreba kot zastopnik „Katoliškega tiskovnega društva", ter sem se odpeljal v dalj ni Šentvid. Našel sem velezaslužnega moža še na mrtvaškem odru, položil nanj krasen venec s trakovi ter napisom: „Katoliško tiskovno društvo — svojemu predsedniku" in sem v lepi bolnišnični cerkvici za dušo rajneega opravil presveto daritev. Naj Bog vrlemu domoljubu v nebeških višavah obilno plačuje, kar je na zemlji dobrega storil svojemu narodu; „Katoliško tiskovno društvo* pa bode svojega ustanovnika in dobrotnika vedno ohranilo v blagem spominu!
Drugo neveselo v zgodovini minulega društvenega leta je, da smo bili zaradi bolehanja častitega
LISTEK.
Zavetišče.
(Zgodovinska povest. Češki spisal Al. Dostal, prevel — r—.)
(Dalje.)
„Vse sem slišal do besedice iz ust jeruzalemskega romarja in sem vam prišel pravit, da bi se veselili junaškega strica", skončal je Kitka. „In zdaj moram za svojim ciljem."
„Moj brat se je vojskoval v Palestini!" spelje roke starček. Odšel je od nas, ko sem zasadil oua-le drevesa na vrtu. Takrat so bila majhna in zdaj eo velika. Tako daleč je bil in mi smo mislili, da ga je konec."
Starček je prikimal z glavo, in danes prvič zadrževal Kitko.
„Vaš gost se je naučil češki od brata, ali je ž njim romal? Povej mi, mladeneč, vse, kar veš, kar 6i slišal. Bratova osoda me zanima."
Vsi so radi poslušali in posebno Marta. Naglo je bil priljubljen. Vnovič je moral vse ponoviti in na mnoga Nekrasova vprašanja odgovoriti.
„Zdaj moram že iti, da pridem zvečer na grad."
„Kam boš še šel?"
„Neki paganski čarovnik se klati po našem kraju, napotil sem se torej, da bi preprečil njegove nakane. Zmote seje in podpihuje ljudstvo."
„Ako si začel na naši pristavi, potem si se zmotil, in moraš svojo pomoto popraviti", zasmejal se je Pavel.
Kitka si je grizel ustnice in rekel: „Mislil sem, da najdem v vas sotrudnike pri svojem delu. Veliko veselje bi naredili svojemu gospodu, ko bi mu pomagali ta kraj očistiti. Tudi ranjki Sezima se je žalostil, da se klanjajo njegovi podložniki malikom in skrivajo med seboj čarovnika. Na grad je prišla gotova vest in hiša je bila imenovana, kjer dobiva slepar podstrešje in skrivališče. Nespametno ravnanje."
„Ali nas hočeš svariti in dolžiti?" zadri se je mladi gospodar in je hitro odšel iz sobe.
„Pavel je bil torej v križarski vojski, vojskoval se za sveta mesta, in dozdaj se klati po svetu", ponavljal je starček.
„Resnično vest o vsem ti more dati naš gost, in ta ti bo rad vstregel in tvojo željo izpolnil."
„Moram iti kmalu na grad; rad bom govoril s Hroznato in tudi z onim neznanim romarjem."
„Zdaj pa moram iti", rekel je Kitka in se vzdignil.
„Pa pazi na volkove, da jim ne boš za večerjo."
V vežo za mladenčem je prišla Marta. Vsi so bili takoginjeni nad stričevo osodo, da so pozabili na Marto in je niso pogrešili. Starček je pripovedoval, kar je vedel o mladosti Pavlovi.
„Zaradi tebe, Marta, sera zapustil grad in prišel 8am na tako nevarno delo."
„Zaradi mene?" čudi se deklica.
„Veliko sem slišal o tebi. Neki ženin hodi za teboj."
„Ne eden, ampak trije na enkrat so prišli, in vsak izmed njih je nenavadnega telesa in duha."
„Že vem, kdo te je naučil tako govoriti. Ne moreš zatajiti, da je eden izmed tvojih ženinov čarovnik."
Marta stopi nazaj k stari lipi.
„Kaj praviš? Kdo ti je kaj rekel o čarovniku in je združil njegovo osebo z mojimi ženini?"
„Le priznaj, vse vem. Žalibog —."
„Bil si osleparjen. Ničesa nisem pred teboj skrivala. Tam pri vratih ti povem vse. Tukaj bi kdo naju lahko slišal."
gospoda tajnika iu blagajnika ves čas brez one izvrstne delalue moči, ki je ob ustanovljenji „Katoliškega tiskovnega društva" in naslednje mesece neizrekljivo veliko storila v društveni prid. Bog kmalu popolnoma učvrsti zdravje blagemu gospoda!
Kako je društvo delovalo, kaj doseglo v pretekli dobi od lanskega velikega zbora do danes, izvedeli boste, gospodje, iz odborovega poročila. Od družbe, ki še polni dve leti ni stara, res ni pričakovati silnih vspehov, a toliko boste, prečastni dru-štveniki, spoznali, da si je odbor prizadeval sr.oriti svojo dolžnost. Moglo bi pa tiskovno društfo vpri-bodnje seveda storiti še veliko več, in tudi bode, ako se bomo Slovenci bolj zavedali važnosti tiska. Kako navdušeno so nedavno na katoliškem shodu dunajskem priporočali vrli katoliški možje ustanovitev in podpiranje „Tiskovnih društev"; kako goreče je zlasti državni poslanec dr. Kathrein avstrijskim katolikom na srce pokladal dolžnost, podpirati kolikor možno krščanski tisk v obče, in zlasti še krščansko časopisje. Iu kdo bi ne storil tega, ako se zaveda velike moči tiskarstva v današnjih časih! Umetnost tiska so iznašli ljudje po dobrotljivosti božji, a žal, da mnogi ta neprecenljivi dar nebeški obračajo v zlo. Mesto da bi ta umetnost delovala Stvarniku na čast in človeštvu v zveličanje, jo sovražniki krščanske omike zlorabijo iu s pomočjo tiska hud boj bijejo zoper Kristusa in zoper sv. Cerkev njegovo, begajo ljudstvo, delajo za svoje krive nazore javno mnenje in jih v zmoto speljejo mnogo. Iu če hočemo katoličani v boj se podati zoper take nasprotnike iu zmagati jih, moramo se posluževati prav istega orožja, katero oni vihte zoper večno resnico. To orožje je tisk. Iu nalogo to, boriti se s pomočjo tiska za sveto reč, za vero, dom, cesarja, prevzelo je naše mlado društvo. Upajmo, da Slovenci bolj in bolj spoznajo važnost krščanskega tiska ter se našega društva čedalje raje oklepajo. Za sedaj pa čujmo, koliko je odbor mogel to leto storiti družbi v prospeh.
Tajnik g. dr. Jos. Lesar čita poročilo o od-borovem delovanji v dobi od lanskega do letošnjega velikega zbora.
Od lanskega rednega občnega zbora do danes bilo je šest odborovih sej, namreč: 19. junija, 18. septembra in 4. decembra 1888, pa 14. janua-rija, 1. aprila in 81. maja 1S89. Vdeleževali so se jih ljubljanski odborniki prav pridno, po nekoliko tudi vnanji. Razgovarjal ter natančno posvetoval se je odbor pri teh sejah o vseh društvenih zadevah ter jo vse potrebno vrejeval in določeval glede družbine tiskarne in bukvarne. Važnejši dogodki minulega društvenega leta so naslednji:
Vsled odborove prošnje dovolilo je slavno c. kr. finančno vodstvo za Kranjsko, da sme „Katoliško tiskovno društvo" v prostorih, koje je za svojo tiskarno od visoke vlade v najem vzelo, prejšnje skladišče v prvem nadstropji prirediti na svoje troške v dvorano za stavce, ter v ta namen izvršiti potrebna zidarska dela in druga. Dati pa je moral odbor vladi pismeno zagotovilo, da bode društvo v slučaji, ako se iz teh prostorov izseli, ali vse naprave in poprave brez odškoduine prepustilo vladi, ali pa v prejšnje stanje prostore spravilo, kakor bi visoka vlada zahtevala, eno ali drugo. Odbor se je lotil
Kitka in Marta sta šla z dvorišča pod gola drevesa, kjer je bilo po letu prav prijetno. Zdaj pa so stale noge globoko v snegu. A zaljubljenca se nista brigala za to.
„Z očetom je prišel večkrat k nam čuden mož. Ogrel se je pri peči, začel je pripovedovati in na posled tudi zabavljati čez krščansko vero. Pa ded, dasi tudi je gostoljuben, je kmalu pretrgal tako govorjenje ter prepovedal očetu, tistega moža spuščati v hišo, če tudi bi se ves mraza tresel."
„Ali je ta čarovnik starček?" vpraša hitro Kitka.
„Seveda; a morda se je postaral bolj od skrbi kot od let. Tega 3i tedaj dolžil, da hodi zavoljo mene k nam v hišo? Nekaj druzega namerava. Hoče nevedne zapeljati in odvrniti od Hroznate."
„Kaj si pa rekla drugim ženinom?"
„Odrekla sem vsakemu, ker samo tebe ljubim."
Kitka prime deklico za roko: „Ukaži, in takoj bom slekel to-Ie obleko, zapovej, in bom šel v ono stran iskat prostora, kjer bi se naselila, kjer bi si postavila kočico. Šel sem iskat nevarnega čarovnika in našel sem tebe, Marta! Kako srečen sem!"
Iz gozdov je vel oster veter, zima ni hotela
dela; a nameravana sobana za stavce bi bila dokaj prostorna, vendar premalo svetla, če bi ne bil pre-častiti stolni kapitelj cesarske ustanove dovolil, da sme odbor prejšnje okroglo okence proti vrtom pre-Častitih gospodov cesarskih kanonikov povekšati v veliko štirivoglato okno proti pismeno danemu zagotovilu, da društvo novo okno na svoje troške zazida, kadar se izseli tiskarna, ali pa še prej, če bi stolni kapitelj to zahteval iz posebnih vzrokov. Naj za to društvu dano dovoljenje prečistiti gospodje kanoniki blagovole sprejeti prisrčno zahvalo odbora in delavcev v dvorani, katerim po tej milosti zdravju toliko potrebne svetlobe, toplote in zraka v obilici dohaja!
Dne 7. julija m. 1. so se preselili stavci v novo dvorano, ki je toliko prostorna, da sedanjim delavcem lahko pridružimo še novih nekoliko, ko bi kdaj treba bilo. Sabo, v kateri so delali stavci prej, porabili smo večinoma za skladišče papirja.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V L j u b 1 j a n6. junija. !£olran]e dežele.
Stalni kazenski odsek je predvčeraj dospel do § 13?. Točke 104 do 108, ki obsegajo kaznjive čine zoper prijateljske države, potrdile so se brez posebnih prememb. Pri § 113. je povišal odsek vsled predloga poslanca dr. Bareutherja globo za podkupovanje pri volitvah od 1000 na 3000 gl.
Predvčeraj se je v ogerskem državnem zboru vršil izreden škandal. Skrajnolevičarski poslanec Polony je uamreč zatožil vladno stranko, da ima v sredi moža, ki jemlje plačila za preskrbovanje služb; čeravno pa teh ne dobe dotičniki, obdržuje vendar za-se denar. Navstal je grozen ropot; vse je hotelo vedeti, kdo je ta poslanec. Polony je na to rekel: To je najožji prijatelj ministerskega predsednika, poslanec Gabrijel Varady. Dvojiti se ne more o resničnosti te trditve. Yarady je bil že zapleten v neko dunajsko sleparsko zadevo zaradi redov, a se je rešil iž nje z zdravo kožo, ker je bil le posredovalec in mu zaradi tega avstrijska postava ni mogla do živega. Yarady je bil veliki mojster ogerske velike lože sv. Janeza in je še sedaj častni mojster lože „Szt. Istvana". „Yaterland" dostavlja temu: Yarady je eden tistih prostozidarjev, ki se morajo ukvarjati le z „malenkostmi"; veliki „bratje iu patrijotje" pa postopajo bolj premeteno ter ostanejo — poštenjaki.
V predvčerajšnji skupui seji ogerske in hrvatske regnikolarne deputacije se je doseglo konečno spcrazumljenje glede vseh razven dveh točk, o zadnjih dveh pa so se vršila včeraj posvetovanja, ki so imela tudi ugoden izid.
Vnanje države.
O znani napitnici ruskega carja objavlja lvovski „Pregled" dunajski dopis nekega avstro-oger-skega aktivnega diplomata: „Čar je lojalna narava ter vedno govori resnico. S povedanim ne oporeka prejšnjim svojim izjavam. Car noče vojske ter ima zoper njo poleg lastne mržnje dva razloga: Prvič je Rusija osamljena, kar priznava napitnica sama, drugič pa more Rusija brez vojske edino le s čarom tradicij na vzhodu doseči vse, kar boče. Car je bil poprej prepričan, da more ta čar imeti neposrednje posledice. Glede tega ga je boljšega podučilo Kaul-barsovo delovanje v Bolgariji. Ta goljufiva nada je zapustila v carjevem srci srd, kateri izraža napitnica, da ima le enega prijatelja. Ne obrača pa se zoper
dolgo prenehati. Pa zaljubljenca se nista brigala za zimo, njima je bilo prijetno. Tudi nista zapazila dveh konjikov, katera sta jezdila iz gozda. Našla sta se po dolgem času, razumela sta se, izrekla si svojo ljubezen in zdaj sta sklenila vojskovati se zoper vse nadloge in zemeljske nezgode.
„Kaj pa to, tukaj grulita goloba na mrzlem snegu, kakor bi bilo že vse zeleno in bi bil že prišel čas ljubezni. Preveč sta hitela; gorka peč bi bila za vaju boljša." Zaljubljenca se ustrašita.
Ne bojta se, ne ; nočem biti vama napotu. Saj je tako redka resnična ljubezen na svetu, in v kratkem jo bota sama iskala. Popotujoč konjik sem in prosim podstrešja za otrpnele ude in utrujenega tovariša, ki že toliko dni nosi moje grešno telo na svojem hrbtu. Ali ga bom dobil?"
Kitka pogleda plaho konjika, in ko sliši nenavadne besede, prime se za glavo z obema rokama, „čarovnik!" izbruhne iz njegovega grla boječim glasom in koj hiti čez žamete h gradu. Našel je čarovnika, ki seje blodnje po kraju. To bo vest za Hroznato in romarja!"	(Dalje sledi.)
Evropo, marveč na naslov „nehvaležnih" Srbov. Bolgarov, Rumuucev, ter pomenjs, da ti narodi ne smejo poprej misliti na gotovo bodočnost, dokler ponižno ne potolažijo Rusije. Napitolca tedaj ni bojea klic, vzlic temu je pa vendar nevarno znamenje, tembolj, ker se ž njo poživljajo Jugoslovani v tre-notku, ko se mej njimi zopet oživlja ruski duh ter je proizval že sumljiva stanja. Carin Rusija ne bodeta neposredno provzročila vojskine nevarnosti, marveč bodeta čakala, da popadajo pred njujine noge južno-slovanske dežele. Napitnica je premija Crnigori za zvestobo ter naj kaže pot ostalim balkanskim Slovanom. Napitnica ne obsega vojskine nevarnosti, toda posledice ne bodo izostale, in kaj bo potem iz tega, danes ne more nikdo določiti." — V nekako istem smislu piše „Kreutzztg.": Knez črnogorski ni mogočen zaveznik, če ga kdo sodi po meri zunanjih sredstev. Toda ta mera je popolnoma napačna pri tem knezu, kajti računati je treba tukaj z veliko politično in versko veljavo, katero ima Nikita pri vseh balkanskih slovanskih narodih. V javnosti se o tem ne govori muogo, toda istinitost ne more biti tajna nobenemu, kdorkoli pozna evropski vzhod. Da se more car prištevati mej pnznavatelje, temu menda ne bo nikdo oporekal. Car je tedaj dobro vedel, zakaj je dal knezu to zadoščenje, katero bo vsa jugoslovanska srca užgalo za Rusijo. Napitnica ni nič smešnega, marveč resno znamenje časa."
Iz srbske prestolnice javlja „Pol. Corr.": Obravnave za vravnanje cerkvenega vprašanja se vrš<5 takó ugodno, da se bo kmalu dosegla povoljna rešitev. Bivšega metropolita Mihaela so takoj poklicali k posvetovanjem; sprejel je nepogojno vladno stališče, ter potrdil na cerkev nanašajoče sa postave. Skoraj gotovo bo že prihodnje dni prosil sedanji metro-polit rasgr. Teodozij za uinirovljenje in na njegovo mesto bo zopet prišel metrnpolit Mihael. — Za dobe svojega bivanja v Bukareštu na povratku v domovino je rekel mettopolit Mihael na vprašanje vred-nika „Epoca", ali se je prostovoljno odpovedal Milan: „Milan je prostovoljno iu iz lastnega nagiba zapustil Srbijo. Žrtvoval se je, ker se mu je zdelo nemogoče izpolniti obljuba nasproti sosednji državi, katere so spravile osodo Srbije v nevarnost." O zunanji srbski politiki se je izjavil metropolit: „Srbija ni danes niti ruso- niti avstrofilna. Oduošaji naši k obema državama so izvrstni. Vendar pa ima Srbija muogo simpatij za Rusijo. Koliko časa bo ostala Srbija pri dosedanji politiki, ni mogoče že sedaj določiti."
Iz Bruslja se poroča berolinski „Post", da namerava po londonskih vesteh nemški cesar Viljem opustiti potovanje v London, ker se ne strinja z željo angleške kraljice Viktorije, da bi bil ta obisk popolnoma zasebnega značaja. Druge trditve zopet pravijo, da se bo vršil sestanek na otoku Wight. — V madridskih diplomatskih krogih je govorica, da bo cesar Viljem obiskal španjsko kraljico-vladarico in portugalskega kralja. — Neki baje dobro po-dučen dopisnik lista „Hannov. Oour." pravi o znanem nameravanem potovanji v Strasburg: „Načrt se je osnoval le na željo višjih vojaških krogov, ter bi bilo potovanje čisto vojaškaga značaja, pri tem bi se bil namestnik llohenlohe popolnoma potisnil v kót." Temu dostavlja „Nat. Ztg.": „Izid ta zadeve kaže zadostno, kako malo upanja do v.speha imajo tudi pod Viljemom II. slučajni poskusi vojaških krogov, da bi proizvali enostranske ukrepe političnega pomena."
V	francoski zbornici je pri proračunski razpravi ministerstva zunanjih zadev rekel minister Spuller, da se vlada drži politike mirti in pravičnosti. Patiens quia fortis. (Odobravanje.) Levica je tudi letos predlagala, naj se opusti veleposlaništvo pri Vatikanu, toda nasvet je propadel s 232 proti 314 glasovom. — „Journal des Débats" poroča z Dunaja, toda ,z rezervo', da je avstrijska vlada v Berolinu zahtevala pojasnil zaradi posebne pogodbe mej Nemčijo in Italijo. — Predsednik Camot se jo predvčeraj zvečer povrnil s svojega potovanja v Pariz.
V	zgornji angleški zbornici je naznanil državni tajnik naselbin, lord Knutsford, da je vlada sprejela ostavko gubernatorja v Kapstadtu, sira Heroula Bo-binsona. Pri reševanji južno-afriških vprašanj želi Anglija, da bi se ohranile dobre razmere nasproti južni Afriki in prosti Oranje-državi, katere je ustanovil odstopivši Robinson. — Spodnja zbornica je v drugem čitanji sprejela postavo o ustanovitvi poljedelskega ministerstva. Organizacija njegova boslična oni trgovinskega ministerstva. Predsednik je odgovorni minister v parlamentu.
V	seji rnmunske zbornice je predvčeraj mi-nisterski predsednik Catargi pozval vse stranke, uaj imajo toliko domoljubja, da bodo glasovale za proračun. Carp je naznanil v imenu ustavoverne stranke, da bo ta potrdila proračun, če se bo poprej glasovalo o finančnih postavah. Catargi je to obljubil, potem pa sa je nadaljevala razprava.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, 3. junija. (Nove orgije.) V Radovljici na Gorenjskem je dovršil 21. maja t. 1. slavnoznaui mojster gosp. Fr. Goršič nove orgije,
op. 53. Dispozicija orgelj je ta-le:
V	prvem manualu: 1. Principal 8' od E 8' v prospektu. 2. Bordun 16' (zaprt) ima 24 lesenih in 30 cinastih piščal. 3. Viola di Gamba 8' od G 8' iz cina. 4. Dvojna flavta 8' iz mehkega in trdega lesa. 5. Oktav 4' cinast. 6. Flavta amabile 4' iz trdega lesa. 7. Mikstura čvetero-petema ima 258 piščal.
V	drugem manualu: 8. Goseljni priucipal 8' od G 8' cinast. 9. Salicional 8' (ravno tako). 10. Lieblichgedekt 8' iz lesa in cina. 11. Gamsov rog 4' cinast.
V	pedalu: 12. Violonbas IG' močan in režeč. 13. Subbas 16' srednje moči. 14. Violončel 8'. Ma-nual: 54 tipk. Pedal 27 tipk.
Sklepi: 15. Manualni sklep. Iti. Oktavni sklep. 17. Pedalni sklep k I. manualu. 18. Pedalni sklep k II. manualu. 19. Salicional Pianissimo.
Zbiralniki: a) Mezzoforte; b) Forte; c) Tutti.
Moh je po francoskem načinu narejen, prav lahko za goniti in dit zadostne in popolnoma enakomerne sape. Mehanika je brez vsega ropota, precizna iu z marljivo natančnostjo izdelana. Igra je prav lahka. Sapnice so na stožke. Piščali so prav lepe in iz vrlo dobrega materijala, z zavitki (Rollen-stimmung). Intonacija posameznih premenov je čista in natančna; da je v tej reči g. Goršič nedosežen mojster, je zopet tii pokazal.
Dne 21. maja t. 1. naznani g. Goršič cerkvenemu predstojništvu, da so orgije dokončane. Okoli polu pete ure popoludne so na orgije igrali : pref. g. Alijaž, župnik in okrajni šolski nadzoruik, gosp. Thuma, vodja ljudske šole in organist, g. Rozman, učitelj in organist v Mošnjah, iu P. A. Hribar. — Prišli so poslušat med drugimi okrajni glavar pre-blagorodni g. pl. Gozani, župan g. Roblek, čast. g. župnik Josip Bononi, g. kontrolor Gruutner, gosp. davkar Šubic itd. Po dokončani igri bil ie lo en glas: To so izvrstne, izvrstne orgije! Imajo pa tudi zares veličasten, močan, Ijubeznjiv, prijeten glas. Ne manjka se j m tudi milih pivn enov, na pr. Salicional, prelepi Lieblichgedekt in posebno siluo nežni Pianissimo, ki z Lieblichgtdektom vknpaj učini krasni voix celeste. — Nedosegljiva se mi zdi tudi Viola di Gamba, ki je skoraj Hoboi podobna. — Velike lepote ste tudi dvojna llavta S' in flavta amabile 4'. Violon gode res kakor „bas". Krasota in moč Goršičevih principalov je že tako sploh znana. — Ni se torej čuditi, da je vse ljudstvo od prvega do zadnjega jako zadovoljno z novimi orgijami.
Čast torej gosp. Goršiču, katerega vsakateremu p. t. župniku, ki si želi za svojo cerkev umetnih in cene vrednih novih orgelj, z najboljšo vestjo priporočamo! Čast pa tudi preč. g. J. Bononiju, ki se je vkljub svoji dolgotrajni bolehnosti trudil, preskrbeti svoji priljubljeni radovljiški cerkvi ta umotvor !
Iz Ljutomera, 4. junija. (Še enkrat občinske volitve.) Zadnjo soboto, dne 1. junija, so novoizvoljeni občinski svetovalci za župana izvolili gosp. Jožefa Steyera, ki je tukaj usnjar, v najnovejšem času deželni poslanec za Ptuj in je bil že poprej večkrat župan. Ker so „Nemci" v dveh volilnih razredih zmagali, ni bilo drugače mogoče, nego spet g. Jožefa Steyera za župana postaviti, kajti poprej že skoro res nismo znali, kdo je župan. Pri Steyeru pa se vsaj nadjamo, da bo skušal bolj na lastnih nogah stati; on bi bil morebiti tudi zmožen občinsko gospodarstvo v boljši tir spraviti, ko bi mu le tudi drugi odborniki vselej vestno pomagali. Govori se, da občinsko gospodarstvo ni v najboljšem redu, in ko smo zadnjič videli, kakšno ljudi so želeli v 3. volilnem razredu v občinski odbor spraviti, se tega še bolj bojimo. Tudi volilna agitacija za 3. volilni razred je bila pomenljiva in graje vredna. Volitev se je vršila v soboto, dne 18. maja, a zvečer poprej, torej v petek, so bili nemčurski mešetarji poslani na dve strani s teletino in žganjem, da bi kmete, ki imajo v trgu volilno pravico, obdelavah. Na čast našim kmetom bodi povedano, da sta se izmed vseh dala le dva premotiti, da sta nemškutarje volila, drugim pa je čast in lastno prepričanje bilo več vredno, kakor „falat" teletine ali „frakelj" žganice. Čudili smo se tudi, da so naši ■višji uradniki, ki pa v 3. volilnem razredu volijo, glasovali za nemčurske kandidate, katerih sicer menda na ulici niti ne pogledajo; in nekateri ljudje še trdijo, da so bili celo med njihovimi agitatorji. Tega si skoro drugače ne moremo raztolmačiti, kakor da jim je bilo tako zaukazauo, ker so hoteli
na vsak način slovenske odbornike iz občinskega zastopa čisto izbacniti. Da se to ni zgodilo, imamo se zahvaliti zavednim in naroduim našim kmetom, ki imajo volilno pravico v trgu in so na volišče prišli naše može volit.
Slovenci imajo torej tudi zanaprej tretjino zastopnikov v občinskem odboru, in ker oni spadajo med najinteligentnejše može našega trga, je pričakovati, da bodo pri vsaki priliki občinske koristi odločno zastopali in tudi na občinsko gospodarstvo svojo pozornost obračali.
Iz Prage, dne 1. junija. V četrtek opoludna zbrali so se v prestolni dvorani knežje nadškolijske palače člani pražkega metropolitnega kapiteljna. Kmalu na to prišel je v dvorano eminenca kardinal knezo-nadškof grof Schönborn. Papeževe pleme-nitaške garde častnik, grof Moroni, bil je pa uveden od bogato livriranih slug iz svojih soban v dvorano in tu je oznanil najprvo v laškem jeziku svoje poslanstvo od sv. Očeta vsled imenovanja nadškofa za kardinala. Potem je pa del na glavo Nj. emiuenci kardinalu kardinalski baret ter mu podal dekret. Kardinal se papeževemu odposlancu na to zahvali tudi v laščini ter mu predstavi člane kapiteljna, ti so: prošt Würfel, gener. vikar msgr. Hora; dalje kanoniki; Hanika, Hornsteiner, dr. Zeunefels iu Kriisl; dalje deželni odbornik grof Vojteh Schönborn in nadškofijski svetnik Zverina. Rektor češkega kolegija v Rimu, Lo-renzelli, ni še dospel sem. Včeraj se je pa uovo-imenovani kardinal odpeljal na Dunaj, kjer mu cesar dene na glavo kardinalski klobuk. V Prago se vrne kardinal grof Sc h ü n b o r n v četrtek dne 6. junija ob 3. uri popoludne; na kolodvoru pozdravi ga mestno starešinstvo, dalje vsa društva in korporacijo po ulicah, koder se bode vozil. Katoliška društva pozdravijo novega kardinala na Hrad-čanih pred palačo. Sedanji nadškof je porojen dne
24.	januarija leta 1S44 in je Četrti kardinal nadškof pražki.
To visoko odlikovanje ne velja samo velikim zaslugam najvišjega nadpastirja našega za stvar sv. cerkve na Češkem, temveč ono je tudi znan one neskončne ljubezni in skrbi, katero je sv. Oče Lev XIII. češkemu narodu vedno izkazoval in izkazuje. Za nadškofa Františka de Paula katoliška Cerkev na Češkem veselo napreduje in se razvija, kajti marljiva reformatorska delavnost Nj. eminence javlja se v vseh 6trokah cerkvenega življenja.
V poslednji dobi peča se kardinal-nadškof oso-bito z preustrojitvijo cerkvenih redov, s povzdigo katoliškega življenja v obče. Napori njegovi, da se ljudska (narodna) šola vede v cerkveuem duhu, so znani, in istotako znane so zasluge nadškofove glede založenja češkega kolegija v Rimu.
Narod pa še najbolj čuti, kako velik nalog je odkazan primasu češkega kraljestva v tej razburjeni politični in socijalni dobi. Koliko prevažnih zadev, zlasti kočljivih, zavisno je od njega! V dobrem, živem spominu so zlasti vsakemu zvestemu Cehu zasluge pokojnega nadškofa in kardiuala Schwarzen-berga. Češki primas se je večkrat postavil kot angelj mini med prepirajoče se stranke ter je opominjal močnejše k miroljubnosti, slabše k potrpežliivosti.
Radodarnost in dobročinost rodu grofov Schön-bornov je takorekoč brezmejna. Nadejati se je, da se z božjo pomočjo neumornemu trudu nadškofa Františka de Paula posreči, katoliški cerkvi pridobiti zopet ono veljavo in procvitanje na Češkem, kakor je bilo to za dobe očeta domovine, cesarja Karola IV. in prvih njegovih svetovalcev, nadškofa in prvega kardiuala pražkega, Ernesta iz Pardubic, in Jana I., Očka iz Vlašima.
Prvi kardinal za češke dežele je bil drugi nadškof pražki Jan I. (Očko iz Vlašima), ki je bil leta 1351 olomuški škof, od leta 1364 pa pražki nadškof; vsled apostolske bulle bil je imenovan
25.	maja leta 1365 sam in po njem vsi nasledniki, legatus natus sv. prestola za bamberško, mi-šensko in rezensko vladikovino. Jan I. je bil leta 1378 imenovan za kardinala. Za njegovega pastiro-vanja nahajala se je katoliška vera na Češkem v najlepšem procvitanji. Toda trpela je mnogo na to v husitski dobi.
Stoprav po uničenji husitstva, katero se je pa prelevilo i v nemški protestantiiem, in ko se je povrnil češki narod k veri svojih očetov, postal je zopet A mos t II. (grof Harr ach) drugi primas češkega kraljestva in preporoditelj katoliške vere na Češkem po belogorski nesreči kardinal, in sicer 18. januarija leta 1626, stoprav 28 let star! Ta vi-
soko zaslužni cerkveni dostojanstvenik ustanovil je škofijo v Ljitomericih (1656) in v Kraljevem Gradci
(1659).
Tretji kardinal na Češkem postal je konečno sedemindvajseti nadškof pražki, nepozabni Friderik Josip Jan Coelestin knez Schwarzenberg, dné 24. februarija leta 1842, stoprav 33 let star! Spomin njegov in neprecenljive zasluge za deželo češko in katoliško vero so doslej še v živem spominu.
Po njegovem vzgledu naj pastiruje tudi po vsem katoliškem svetu čislani in po vsem češkem ljubljeni naslednik njegov, kateremu želi vsak veren Ceh, kličoč:
„Te, Francisco, clin purpura vestiat,
Ut pastorki nos cura rajat Tua:
Cunctos sydcrci sic mancant tlironi, Tastorcm simul et gregem!"
Iz mestnega zbora ljubljanskega.
V Ljubljani, dné 4. junija.
(Konec.)
Odbornik dr. Vošnjak podpira predlog Hribarjev ter odločno oporeka trditvi, da bi se moralo iz gmotnih ozirov prodati poslopje „Sokolovo". Predno bi do tega' prišlo, pomagal bi veledušni dobrotnik društva, d3, ves slovenski narod. (Dobro!) Svetnik dr. Stare zagovarja odsekov nasvet iz olepšavnih ozirov in ker bi se morda pokvarilo drevje Latter-mannovega drevoreda.
Odbornik dr. Blei weis vitez Trsteniški naglaša, da je on časten član „Sokolov" in ravno zaradi tega pozna razmere tega društva. Članov ima malo, posebno izvršujočili, dohodkov temu primerno malo, ter se nikakor ne more upati, da bo „Sokol" mogel glavnieo 50.000 gl. obrestovati ali celo po-vračevati. Da se pa ne bo moglo trditi, da mestni zbor nima simpatij do „Sokola", stavi posredovalni predlog: Mestni zbor izraža svojo pripravljenost odstopiti „Sokolu" brezplačno primeren stavben prostor, kakor hitro se more izkazati s toliko glavnico, da bode mogel zgraditi in vzdrževati „Sokolski dom".
Podžupan Petričic pravi, da ta zadeva ni niti stvar financ, niti olepšavanja mesta, marveč edino le narodna. Preverjen je, da bi bil celo prejšnji nemški zastop uslišal prošnjo.
Svetovalec Povše povdarja, da je kot član odseka za olepšavo mesta čul pri dotični seji, pri kateri se je obravnavalo o tej prošnji, vse drugačne razloge za njeno odklonitev. Poročilo noče otroka imenovati pri pravem imenu, sedaj se pa to samo sebe kaznuje. Glasoval bo on po svojem trdnem prepričanji.
Odbornik dr. Tavčar imenuje predlog dr. B!ei-weisa vit. Trsteniškega ironijo, ter pravi, da tukaj nikakor ne gré skrivati obraz za krinko. Glasoval bi raje za odsekov nego za napominani predlog. Sploh pa mora s svojega stališča kot odbornik naglašati, da bo mesto pridobilo lepo poslopje, tudi ko bi se pozneje prodalo.
Svetnik Hribar predlaga glasovanje po imenih, kar obvelja.
Za Hraskyjev nasvèt, da se ustreže prošnji, so z „da" glasovali: Dolenec, Ilrasky, Hribar, Mur-nik, Nolli, Petričic, Povše, dr. Tavčar, Tomšič, Rozman, dr. Vošnjak, Zupan in Železnikar, —z „ne" pa: dr. Bleiweis vit. Trsteniški, Gogola, Grassolli, dr. Gregorič, Klein, dr. Mosche, Ničman, dr. Starè, Valentinčič, Velkovrh in Žagar; prošnja je bila odbita, ker je zanjo glasovalo 13, proti nji pa 11 odbornikov in je bilo treba v njeno potrditev dve tretjini, t. j. 16 glasov.
Ista osoda je doletela tudi predlog dr. Bleiweisa vit. Trsteniškega.
III. a) Obč. svetnik Tomšič poroča v imenu šolskega odseka o ustanovitvi višje dekliške šole v Ljubljani, ter nasvetuje, da se najprvo povpraša kranjski deželni odbor, ali méni sam obdržati po gospodu Gorjupu darovano bolnišnično poslopje ter dovoliti primeren donesek za novo zgradbo, ali pa je prepustiti mestu; potem še-le bo šolskemu odseku mogoče misliti na načrt in staviti primerne predloge. Obvelja.
b) Odbornik Povše poroča v imenu istega odseka o ustanovitvi drugega otroškega vrta v kolodvorskem mestnem okraji, ter nasvètuje, da se dvorana v hiši društva rokodelskih pomočnikov vzama v najem proti enoletni odpovedi in letni najemnini 400 gl. ; ob enem naj se razpiše takoj sluiba otroško, vrtnarice. Zbor pritrdi brez ugovora.
IV. a) Svetovalec dr. Stare nasvetuje v imenu finančnega odseka, naj se odkloni deželnega odbora poziv, da bi se odslej oprostila najemnina gosta-ččine, katero plačuje deželni zaklad za pisarne in vojašnice c. kr. orožuištva, to pa zaradi tega, ker je nevarno ustvarjati prejudice, ker mestne finance niso v najugodnejšem položaji in je dotični znesek tako majhen, da ga ne bode preveč občutila dežela. Prošnja se ne usliši.
Isti odbornik nasvetuje tudi, da se ustreže prošnji hiralničnega oskrbništva za povračilo gostaščina 31 gl. 28 kr., plačane v letih 1886 do 1887. Svetovalec dr. Gregorič je sicer zoper to, ker morajo v ta zavod vsprejeti plačevati, ter se hiralnica tedaj ne more prištevati med javne dobrodelne zavode, toda po toplem priporočilu odbornika Rozmana, ki na-glaša vspešno in požrtovalno delovanje usmiljenih sester, in i ozirom na to, da je c. kr. finančno mi-nisterstvo proglasilo hiralnico za dobrodelen zavod, pritrdi zbor odsekovemu nasvetu, da se povrne na-pominani znesek.
Vsled predloga svetovalca Hribarja se odloži ostali del dnevnega reda zaradi pozne ure do prihodnje seje.
Konečno predlagata odbornik Hrasky v imenu stavbinskega odseka, da se izroči zgradba prekopa v Poljskih ulicah najcenejšemu ponudniku Zupančiču za znesek 1800 gl., ces. svetnik M ur ni k pa v imenu istega odseka, da se nakaže še pred ko-nečnim ogledom in potrditvijo kranjski stavbeni družbi znesek 8000 gld., kateri bi se v primernem razmerji razdelil mej vdeležene obrtnike. Odbornik Železnikar sicer slednjemu ugovarja, toda mestni zbor pritrdi obema predlogoma.
Potem se seja zaključi.
Dnevne novice.
(„Matice Slovenske") XXIV. redni občni zbor se je vršil včeraj popoludne po 4. uri v mestni dvorani; navzočnih je bilo okoli petdeset članov. Ker bodemo v prihodnjih številkah objavili obširnejše poročilo, naznanimo danes le izid volitev v odbor. Oddanih je bilo 291 veljavnih glasovnic; absolutna večina 146. Izvoljeni so bili soglasno gg.: Peter Grasselli, J. Navratil, S. Butar in L. Svetec; z 290 glasovi gg.: Andr. Praprot-nik, Anton Zupančič; z 289 glasovi gg. J. Vavru in P. Stegnar; z 287 glasovi g. J. Suni an; z 285 glasovi g. dr. J. Lesar.
(Volitve volilnih mož.) Iz Stareloke: V loško-selški dolini je voljenih sedaj v loškem okraju, v Stariloki, v Selcih, v Železnikih, v Sonci 26 volilnih mož; vsi ti, morda izvzemši dva, bodo na-mestu g. Moharja volili vrednika Andr. Kalana.
(Volitve volilnih mož v ljubljanski okolici.) Včeraj se je vršila volitev volilnih mož v Hrušici pod Ljubljano za veliko občino dobrunjsko. Izvoljeni deseteri volilni možje so se izjavili, da bodo vsi glasovali za gg. kandidata: dr. K. Blei-weisa in Fr. Povše-ta. To so naznanili tudi centralnemu volilnemu odboru pismeno ter potrdili s svojimi podpisi. — Dalje se nam poroča od D. M. v Polji, da je v tamošnji občini izvoljenih sester o mož; v občini Moste pod Ljubljano trije volilni možje, in v oni pri Sv. Jakobu ob Savi edini ondotni volilni mož, ki bodo vsi gotovo glasovali za že omenjena kandidata.
(Tudi agitacija.) Pod tem naslovom je včeraj .Slovenski Narod" objavil pismo na nekatere častite gospode župnike v ljubljanski okolici glede deželno-zborske volitve, podpisano od presv. prelata g. dr. And. Čebaška, češ: glejte, kako naši nasprotniki sejejo veter in delajo razpor. Naravnost rečemo, da bi tudi mi podpisali dotično pismo, ker poštena agitacija je vsakemu dovoljena, ako se ž njo ljudstvo ne demoralizuje. Kar pa se tiče hudomušne opazke, izvedeli smo iz pristnega vira, da onemu pismu ni bilo pridejano nobeno drugo zapečateno pismo z naročilom, da je ima župnik volilcem prečitati pred volitvijo vpričo gos p. komisarja. Ta vest je torej neresnična, izmišljena. Sploh pa moremo gospodom s fakti dokazati, da v ljubljanski okolici „strastno postopajo" in „strašijo" volilce pred „temo".
((•osp. dr. Pavel Turner), znani slovenski rodoljub ua Dunaji, pristopil je pri zadnjem večeru slovenskega kluba podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaji kot ustanovnik s svoto 50 gl. Presrčna mu bodi hvala!
(Imenovanje.) Okrajni glavar v Kopru, Alojzij vitez Bosizio pl. Thurnberg in Jungenegg, je imenovan za namestniškega svetovalca v Primorji in mu je izročeno vodstvo okr. glavarstva v Gorici. — Namestniški tajnik Friderik grof M aren z i je imenovan za okr. glavarja v Primorji.
(Letina na Dolenjskem.) Poroča se nam iz krškega okraja: Letina ne bo ravno slaba, ako ne bo kake nesreče. Travniki in žita dobro kažejo, sadja pa bo malo ali nič, le breskve so se nekoliko obdržale. Drevje je sicer lepo cvetelo, toda češnje so odletele, češplje so se zrožičile. Kjer trsna uš ni še pokončala trsja, obeta vinska letina mnogo dobrega mošta; cvetočega grozdja je že mnogo videti. Bog nas obvaruj hudo ure in druge uime!
(Monsignor Josip Vykydal,) velečastiti papežev komornik, dekan in župnik na moravskem Vele-hradu, imenovan je župnikom v Holinu. Včeraj se je odpeljal na svojo novo župnijo iz Velelirada, kjer je od 1. 1865. blagodamo se trudil za sv. vero in domovino, zlasti pa za opuščeno Slovaško, v duhu sv. Cirila in Metoda. Veleč. gosp. Vykydal je tudi marsikateremu velegrajskemu romarju na Slovenskem v dobrem in blagem spominu.
(Cerkvene vesti iz tržaške škofije.) Čast. gosp. Ivan Ivic, upravitelj župnije v Oprtlju, je imenovan za dekana; čast. gosp. Josip Škerlj je kape-lan nameščen v Štorji.
(Nova knjiga.) V Miličevi tiskarni in založbi je te dni izšla knjiga „Vijolice". Pesmi za mladost. Zložila Lujita Pesjakova ter poklonila iskrenemu pokrovitelju mladine blagorodnemu gospodu dr. Jerneju Zupancu. Vsebina: I. Poklonilo. II. Obrazi ix prirode. III. Ii otročjega življenja. IV. Srečni glasovi. V. Ubožec (dramatičen prizor). Knjiga, katere vnanja oblika je elegantna, obseza 160 strani ter stoji krasno vezana z zlato obrezo 1 gld. 60 kr., broširana 1 gld. 10 kr. Dobiva se v Miličevi tiskarni in v ljubljanskih bukvarnah.
(Popravek.) Včeraj smo poročali, da je kustos deželnega muzeja kranjskega, g. prof. A. Miillner, med 17 zgodovinarji drugi, ki je lansko leto prehodil rimsko cesto od Virunuma do Ovilaba. V resnici pa je bil on prvi.
(Izpred porotnega sodišča.) Pri včerajšnji obravnavi je bil zatožen Luka Gradišek iz Blok, da je svojemu sosedu zažgal kozolec iz maščevanja. Glavna priča se je večkrat zagovoril, porotniki so zatoženca oprostili. Pri drugi obravnavi je bila za-tožena Marija Vodiš ek hudodelstva goljulije. Obsojena je bila na tri leta težke ječe.
Telegrami.
Dunaj, t), junija. O počutji vsled vnetja možgan zbolelega kardinala Ganglbauer-a zjutraj izdano i z vestjo slove: Splošnje stanje nekoliko boljše, vznemirjenje se je zmanjšalo; bolnik tudi še sedaj ne more govoriti.
Belgrad, o. junija. Garašanin je vložil drug rekurz, v katerem je odrekal zagovorniku pravico, da je smel v njegovem imenu vložiti prvi rekurz. Predsednik je odredil, da v tej zadevi razsodi drug sodnik. Ta je Ga-rašaninovo hudodelstvo proglasil za uboj vsled nemarnosti, ter zaradi toga ukrenil, da se izpusti Garašanin iz zapora. Toda preiskovalni sodnik je izrekel, da mora Garašanin ostati v zaporu zaradi težke telesne poškodbe dveh drugih mladeničev in zaradi omejevanja osobne prostosti mestnega prefekta.
Rim, 6. junija. „Agenzia Stepbani" poroča iz Masave: Italijani so zasedli Keren ter razobesili italijansko zastavo. Da se zasede Keren, sklenilo sc je vsled sumljivega postopanja Barambasa Kafela, katerega so razorožili Italijani.
Novi York, 5. junija. Vsled povodnji pro-vzročena škoda se ceni na 40 milijonov dolarjev. Dosedaj so našli 3000 mrtvecev.
San Francisco, 5. junija. Vest o nesreči vsled viharja v Hongkongu se ni potrdila.
IZJA V A.
Dostojno in plemenito (!), kakor vedno in dosledno, zgrabil je mene zopet „Slovenski Narod", ko jo zvedel, da kandidujetn v loško-kranjsko-trži-škem okraji.
Njemu v odgovor in p. n. volilcem v pojasnilo to-le:
Jaz kandidujem namesto odstopivšega gospoda Moharja, ki zaradi bolehnosti ni prevzel kandidature. Mandat je prazen in jaz torej nikogar ne izpodrivam. — Da g. Detela misli svoj volilni okraj premeuiti, tega jaz nisem mogel vedeti, ker ni v nobenem časniku tega naznanil, ker nisem nikjer bral, da bi mu bili meščani loški in kranjski izrazili nezaupnico, in ker jo navadno, da poslanec ostane v volilnem okraji toliko časa, dokler vživa zaupanje svojih volilce v.
Torej jaz ne „lazim" okrog, kakor „Narod" piše, in ne „spletkarim" proti nikomur, ker menim, da je za kandidata bolj pošteno in častno, da se dogovarja neposredno z volilci, kakor pa da bi smatral volilce za volilno maso in bi brez njih vednosti kar za kulisami iskal si mandat. — Na „Narodovo" laž, da sem lazil tudi v Vogljah, niti ne odgovarjam.
Jaz torej popolno miren prepustim razsodbo-volilcem kranjsko-tržiško-loškega okraja. Ne bi si sicer upal finančnega položaja naše dežele tako rožnato slikati, kakor je to storil po poročilu „Slov." dr. Vošnjak glede konvertovanja dolga med deželo-in državo, ker o tem imajo mnogi veščaki tehtno pomisleke, ne bi sicer mogel ljudstvu poročati v kmečkih občinah, kakor g. II. Kavčič, takih negotovosti, da bo novo slovensko gledišče toliko neslo,, da bo v 40 letih dobila dežela posojenih 100 tisoč nazaj, ker sem prepričan, da bo še z velikimi vsakoletnimi podporami gledišče težavno vzdrževati. Tako-bi si ne upal ljudstvu peska v oči metati, pač pa bi z vestnim izpolnjevanjem svojih dolžnosti hotel, zadovoljevati svoje volilce.
Andrej Kalan. Umrli so:
1. junija. Matilda Satler, kleparjeva hči, 4 let», Florijan-ske ulice 4G, božjast
3.	julija. Iršula Šustersič, gostija, 67 let, Cesta v mestni log 2, vsled raka.
4.	junija. Terezija Černe, tijakarjeva hži, 3'/, leta, Marije Terezije cesta 5, škarlatiea. — Helena Gantar, delavka, 56 let, sv. Petra cesta 7, kap.
Vremensko sporočilo.
1 Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja	zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
17. u. zjut. 5,2. u. pop. |9. u. zveč.	735-2 736-1 736-7	23-8 22 4 5:0-4	si. vzh. n »	del. jasno »	-oor
Srednja temperatura 22-2°, in 4 4° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 6. junija.
po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl.
Srebrna „ 5 «Jo „ 100 „ „ 16 % „	85 „
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109 „
Papirna renta, davka prosta......100 „
Akcije avstr.-ogerske banke......906
Kreditne akcije ....................306
London.............119
Srebro .............. "
Francoski napoleond..................9 n
Cesarski cekini ....................5
Nemške marke ..........58
35	kr.
85	„
65	„
55	,,
46 , 63 , 17 V,,
Osem svetinj!
Najloliss ročne harmonike
J <
z 1, 2 in 3 vrstami tipk. orhestralna harmonika z jeklenimi glasovi, in usnjati mehovi lastnega izdelka, kakor vsi godbeni instrumenti, gosli, cifre, flavte, klarineti, trompete, lajne, glasbene škatljice, ustne harmonike, okarine, lajnice, aristoni, lajnice za| ptiče, albumi z godbo, pivni in vinski kozarci, necessairs za gospe z godbo itd.
JAN. N. TRIMMEL,
tovarna harmonik.	(30 — 3)
Dunaj, VIL, Kai ser »transe 74.
Ceniki franko in zastonj.

Odlikovan: 1873, 1881.

Josip Deiller,
tovarna za cerkveno blago in razprodaja
—== cerkvenih oprav =— na l>iuiaji VII., Zieglergassc 27.
Zastopnik Franc Rrlidkiier.
Proti gotovi naročbi se naj točneje izvršujejo vsakovrstne
cerkvene oprave
kot: kaznle, pluviali, dalmatike, velumi, Stole, baldahini, zastave itd., kakor tudi
eeli osumil«