Leop. Podlogar
Iz zgodovine kranjskih trgov
5. Kropa.                            ^J
(545 m, 892 prebtvolcev.l
^TSp ed Kranjem in Radovljico se izliva pri Podnartu v Savo na njenem !{n Bj desnem bregu potok Lipnišca. Ta nastaja iz Preproke (Kropalice), fu^^sb ki priteka izpod Crnega vrha, in iz Kamenščice, ki priteka iz pogorja Jelovica. Nekoliko pred iztočiščem obeh pritokov v Lipnišco leži frg Kropa.
Kropa je skrita v ozki dolini, polisnjcna med prccej visoko gorovje. Hiše so druga pri drugi blizu skupaj, nekatere prav čedne. Tu prebivajo
Kropa.                                                       -^m
Kroparji. Njih govoriea — kdo je ne pozna? Pristnega Kroparja spoznaš ' na mah po govorjenju, kakor ga tudi Tržičan in Železnikar ne moreta zatajiti. Prebivalci Krope se pečajo z izdelovanjem žrebijev, verig in drugih žcleznih izdeJkov. Nekdai je 1u cvetela in širom sveta slove)« žrcbljarska obrt, a dandanes so Kroparji trpini. Vsa obrt ie v propadu in b!izu na iem, da zaspi,
Starost rudarstva in žclezne obrti v Kropi se z gotovostjo nc da dognati. Sledovi pričajo, da so topili železno rudo lu že v predrimski dobi. V ljubljanskem muzeju se hrani v Kropi najden denar z galskim napisom »Adna = Adnatus«.   Pravijo, da je iz 2. stoletja pred Kristusora.
Ob robovih prostrane Jelovice, v Bohinju, Zeleznikih, Kropi in Kamni gorici je najU v veliki množini rjavi ielezovcc ali bobovec.   Leži
v oblifi bobu podobnih gomoljk prav vrhu zemlje, da ga ni treba kopati. Ravno zaradi lahke dobave so poslavili po teh krajih topilnice že v naj-starejših časih. Veliki kupi prastare žlindre še izza predrimske dobe nam kažejo, kod so stale prastare topilnice in peči na veter. Topili so rudo todi tucK Rimljani do razsula cesarstva.
Kupi stare žlindre, znamenje starih lopilnic, so se našli v Jelovici na senoieti »Cutov laz«\ tričetrt ure od Krope pod Planlno.
Prve zancsljive podatke o kroparskem železarstvu pa imamo šele iz sredine 16. stoletja. Leta 1550., 3. januaria, je izdal Ferdinand I. poseben rudarski red za Kropo, Kamno gorico in Lipnico.
Leia 1575., 23. februarja, je izšel v Gradcu nov rudarski red v 36 členih. Graščaki so tedaj izgubili sodno oblast nad fužinarji, rudarji in oglarji, Fužine so dobile lastne sod/nike, ki so sodili v vseh pravdnih in kazenskih zadevah; tudi hudodelslva: rop, umor, požig i. dr. so spadala v njih področje.2 — Četrt ure od Krope, kjer se odcepi kolovozna pot na Brezovico, je stal še pred polstoletjem mejni kamen, »konfin«. Ta ;c delal mejo med radovljiško sodnijo in sodnijo rudarskega sodnika (rihtarja) v Kropi. Hudodelec, vojaški begun ali kaj podobnega, ki je na begu pred biriči srečno dosegel to mejo, je onstran konfina lahko osle molil prega-njalcem, poslanim za niim iz Radovljice. Niso ga smeli prl)eti, prišel \e pred sndiiika v Kropi, če se slučafrio ni izmuznil tudi temu," Kamen je še ohranjen. Nahaja se v Zgornji Kropi in služi za podlago železne ograje pri kapelici. Ima napis: Vera sunt insignia iurisdictionis Cropcnsum in tem-pore advenlus Caroli VI. elevata. Slovensko: Pravo znamenje so&ne oblasli Kroparjcv, postavljeno ob prihodu cesarja Karola VI. Napis je kronogram in ima v sebi dvakrat letnico 1728. Meseca avgusta tega Ieia (29.) se je & mudil Karol VI. v Ljubljani.*                                                                  V
Še starejša letnica se je našla v bajeriu, ki je gonil spodnjo fužino V kvadrast kamen je bila vklesana letnica 1558. Deset let pozmeje se omenjata v Kropi že dve fužini.
Zapisniki mdarskega sodišča so nam ohranili tudi imena kroparskih fužinar^ev. Ti nam pričajo, da so postavili fužine Italijani. Pozncje so preSle v roke domačinov.
Leta 1569. sc omenjata Mazol in Gasperini. Omenjenl pa naj bodo tu še drugi fužinarji: Aiman (1797), Benko (1724), Bodliaj (1724), Bizjak (1794), Brtonceli (1808), Eriavec (1676), Fargcr (1686), Gatti (1711), Gestriu (1674), Globofnik (1739), Guzelj (1588), Hafner (1807), Jalen (1801), Kristan (1766), Knafel (1799), Legat (1751), Lukman (1768), Mertel (1690), Notar (1588), Plavec (1669), Poltar (1673), Potočnik (1739), Reja (1569), Rauter (1690), Rabič (1790), Rotar (1674), Šolar (1569), Štuiar (1748), Semen (1748),
1 Argo VI. 176.
•  Valv. III. 383.
•  Argo 1899, 59. ' Argo 1899. 59.
Šlibar (1797), Tacol (1688), Toman (1698), Valant (1733), Žigon (1688), Zupan (1795), Žvab (1676).
Po postavi, ki je bila izdana leta 1759., 14. februarja, so bili rudar/i prosti vojaške službe. To je vleklo moško mladino na fužine. Čuda ni, saj je moral nositi v oni dobi vsakdo vojaško suknjo, dokler je bil za rabo, do onemoglosti. Vse je torej tiščalo v fužine in rudokope. Leta 1780. je delalo okoli 800 takih delavcev v Kropi. Da to ni bil cvet raladine, si lahko mislimo. V takem ozračju je kroparska mladina podivjala. Domači sinovi so nagajali staršem na vse mogoče načine. Fužinar Janez Šolar je naznanil vojaški oblasti svojega sina Antona, češ, da ga ne more krotiti. Prosil je, naj ga vtaknejo v vojaško suknjo.
Dvorni dekreti iz leta 1780. in 1793. so oproščali vojaške dolžnosti tudi oglarje in drvarje, Tc predpravice so se v obili meri zlorabile. Fuži-nar,i so vpisovali za lepe denarje med rudniške delavce mladeniče, ki jim ni dišala vojaška služba, Napravljali so jim izkazniče, s katerimi so se izviK vojaškim naborom in z Tijimi brez skrbi klatilt po svetu. Leta 1797. je obsodilo novomeško okrožno sodišče tri take delodajalce: fužinskega ravnatelja, delovodja Jerneja Svctina m lesnega delodajalca Valentina Zima. Odsedeti so morali tri dni v- tcmnici, potem pa delati osem dni na cesti, vklenjeni v želczje, kakor izgnanci v Sibiriji. Za slovo so iih povabili še na sodnijsko dvorišče, kjer so naštcli vsakemu po dvanajst težkih palic na plat, kjer hrbet izgubi svoje pošteno ime,
Kroparski rudarski »rihtar« se je vsled te obtožbe pritožil na de-želno predsedništvo, češ, da je poseglo novomeško sodišče v njegove predpravice. V Ljubljani so pa prvo obsodbo potrdili, »rihtarju« pa na-mignili, naj Fepo molči, da ne pride v hujše obsojenje. Šepetalo se je namreč, da si je tudi »rihtar« polnil svoj mošnjiček s pomočjo takih mani-pulacij.1
Francoska vlada (1809—1814) je naredila koncc iem s-voboščinam. Vpeljali so se vojaški nabori, ki so ostali tudi po odhodu Francozov. Lepo vpeljana in razvita obrt je začela vidoma propadati. Behečani so znali vse tako obrniti, da so se začele zaloge v Kropi prazniti. Detavci so začeli poneverjati železo in žreblje. Začeli so tihotapiti blago v Italijo, kjer so delili tihotapcem premije v obliki pogubonosnega alkohola. Ker \e tedaj primamkovalo v Kropi živeža, so vabili Benečani kroparske delavce v Ilalijo. Obljubovali so jim dobro plačo in po ceni živež, Vlada je uvidela, da namerava Benečan Kropo uničiti. Odprla je Banat in dovolila prost izvoz živi). Do »laške vojske« sredi preteklega stolelja je bilo žrebljar-stvo v Kropi vendar nekako pri moči. Po blago so hodili trgovci od blizu in daleč. Pa tudi domačini sami so raznašali te izdelke daleč na okoli. Odhajali so z doma navadno vsi ob istem času. Še danes prfpovedujejo, da je zapel »navček« (mrtvaški zvon) ob takih prilikah; marsikateri Kropar se res ni vcč vrnil iz tujine.
1 Arjo 1899. 18.
Kakor Bohinjci čez Bačo so tovorili Kroparji čez Jaranik, Selca in naprej na Goriško, Videm, Čevdad in še dalje v Itali)o. Ko so se vračali proti domu, so se sčakali med potom na dogovorjenem kraju in potera skupno potovali domov. Otroci so jih hodili pričakovat k Sveti Soboti pri Jamniku, ko so slutili, da se skoraj vrnejo. Tovorniki so privezali ob povratku konjem zvonce. Kakor hitro so otroci začuli zvmice, so se spustili v diru »v globeli« (strma pot od Jamnika) in hiteli pravit domov, da »že gredo«. Nihče ni vprašal, kdo — vse se je zganilo: matere so pri-stavljale v velikih loncih gnjali in klobase, deklice so pripravljaic kruh in bobe, možje pa so jim šli naproti. Ko so lovorniki došli, jc bilo vse židane volje. Prinesli so domov riža, fig, nakita, mezlana — posebno čislano blago za žensko obleko. Dobro rejena mošnjica pa se je iznebila ob tej sloves-nosti ttidi marsikaterega novca, ki je napravil svojo navadno pot tja, kjer »Bog roko ven moli«.
0  tržnih privilegijih Krope nam ni bogvekaj znanega.   Leta  1843, 28. majnika, je potrdil cesar Fcrdinand (1835—1848) Kropi dva semnja, in sicer na dan svete Marjete in svetega Lenarta. Ti semnji so pač stari, ie žal, da se s tozadevnimi viri danes Kropa ne more :izkazati. Znano pa je, da so ie leta 1547. prosili Kroparji višjo komoro v Gradcu za dva scmnia, in sicer enega na nedeljo po svcti Marjeti (13. julija) in drugega na svetcga Lenarta dan (6. novembra). To sc jim je ugodilo 19. februarja 1547.'
Kroparski senmji so bili vedno dobro obiskani — mislimo namred čase pred sto in več leti. Le za časa Valvazorja1 se je bila trgovina z žreblii ondi nekoliko skrhala. Obrtniki so bili začeli malo skopariti glede teže in šievila žrebljev. Domači kakor tuji odjemalci so jih kmalu »pogrun-tali«. Začeli so se trga ogibali. Škoda, ki so jo trpeli, jih \e kmalu izraodriia.
Dandanes je s kroparsko obrtjo do mala pri kraju. Časi so se spre-menili, Ročno delo se umika strojem, ki igraje uničujejo malega obrtnika.
Trpljenja pri kovanju je pa čez mero, kar pričajo bleda lica kovačcv. Zaslužek nima pravega razmerja z napornim delom. Sedaj se oklcpajo ondotni obrtniki »Zadruge žrcbljarjev in fužinariev«, ki jc bila ustanovljena 1. 1895. Z njeno pomočjo s! upajo zboljšati zrahljane obrine razmere in gmotno stanje.                                                                                         (Konec.)
1  MiiUner, Eisenwesen in Krain 281. 1 Valvazor ffl. 386.