pOŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ♦ CENA 5 DINARJEV J LETNIK ♦ OD 23.—29. JUNIJA 1929 ♦ ŠTEV. () Srbohrvaščina. Poučuje profesor g. I. Mazovec. Če imamo poleg glavnega stavka še en stranski stavek, potem se taka govorna skupina imenuje prosto zloženi stavek; če je pa poleg glavnega stavka več stranskih stavkov, potem se taka govorna skupina imenuje perioda in je treba pri tej priliki omeniti, da so mojstri oni pisatelji, ki znajo tvoriti res umetne periode. Naj omenimo par primerov: San je laža, a Bog je istina. Kad nije mačke u kuči, miši su gospodari. —• Trla baba lan, da joj prode dan. Za razširjene zložene stavke naj omenim sledeči primer: Pošto Bečir-paša ondje posjedi nekoliko dana i vidi, da Srbi, premda su mu davali, štogod mu je trebalo, več ni malo ne liče na raju carevu, namisli, da ide u Biograd. —- Gni-jezdo Nemanjina plemena, odakle se n a j -prije javljalo otimanje o prijesto i gdje je živjelo silno vlasteostvo, koje najviše mogaše u državnim poslovi m a , bi uništeno. Če pa je le preveč stranskih stavkov vklopljenih med glavne stavke, potem postane stavek okoren, nepregleden, in tudi zmisel stavka se skali, n. pr.: Čurčija, ko j i je u samom početku bune došao k Jakovu sa nekoliko m o -maka in od prvoga dana pošao uza nj (kao Glavaš uz Dordija) i barjak pred njim ponio, po tom se nekoliko puta s Turcima srečno tukao i on najviše naiju šabačku podigao i sam sobom negdje od Turaka barjak oteo i svoja barjaktara stekao, po pravdi se na-dao, da če od ta tri noža jedan njemu dopasti. Stavki, mišljeni so stranski, so lahko na prvem mestu v stavku, lahko zopet vmeščeni med glavni stavek, lahko jih pa namestimo tudi na koncu zloženega stavka. Kedaj in kako izvršimo to razvrstitev stranskih stavkov, je pač vprašanje stilistike, oziroma okusa dotičnega pisatelja. Navedel bi par primerov; Ova bi njiva, kad bi je njezin gospodar bolje obradivao, vrijedila još mnogo više. — Onda bjegunci, da bi im lakše bilo b j e ž a t i, zbace sa sebe kabanice i oružje. -— Nato se svi oni ljudi, k o j i su bili u kuči, razbježe na sve strane. — Susjedi mu stadoše prijetiti, da če oni, ako se ne smiri, udariti na n j. Priredje je zveza več glavnih stavkov in je lahko ve-žalno, protivno, vzročno in sklepal-n o. Da omenim samo par primerov: Mnogo su se mučili oko toga posla, i p a k (protivni) nijesu nista učinili. — Prodat čemo makar za groš, p a smo o p e t na dobitku. Če hočemo izraziti kaj nepričakovanega, se loleg »a« reče še »to« ali »ono«, n. pr: Podiže oči i pogleda, a to čovjek stoji prema njemu s golim mačem u ruci. Včasih vezniki ne vežejo stavkov marveč samo besede; toda tudi te besede vsebujejo misel, ki je v svojem bistvu stavek, n. pr.; Bio je velik i j a k. Mnoga su carstva bila p a propala. — Da-nas nijesam još vidio brata n i sestru, — Ne idi k njima niti im reci! — Jugoslavenska akademija izdaje na svijet veliki rječnik hrvatskoga i 1 i srpskoga jezika. Veznik »te« uporabljamo samo pri glagolih, n. pr.; Idi te uzmi! •— Zato smatra sloviti slovničar Maretič, da je napačno, če se govori: Proputovao je Hrvatsku i Slavoniju te Bosnu i Hercegovinu; ali »svi ljubimo dobra i plemenita te razumna oca«. Vezniki časih okrepljujejo zmisel izrečene besede; n. pr.; I ja sam bio mlad; ni neznabožac ne bi to učinio; ljepše kuče nema ni u Zagrebu. Sledi konverzacija po Serbokroatisch-deu-tsches Gesprachsbuch von dr. VI. Čorovič (Samm-lung Goeschen). Nemščina. Poučuje prof. ga, dr. A. Piskernik. Sklanjatev ženskih pridevnikov. Vsak pridevnik je lahko moškega, ženskega ali srednjega spola, ker se ujema njegov spol s spolom samostalnika, pred katerim stoji, n. pr.: der weiBe Hund, die weiBe Katze, das vveiBe Pferd. Sklanjatev pridevnikov (moških, ženskih in srednjih) je trojna. Medtem ko sklanjamo sleherni samostalnik samo na en način, ima isti pridevnik lahko tri različne sklanje, ki se včasih ne razlikujejo dosti druga od druge. Če nima pridevnik nobenega spolnika (člena, keinen Artikel) pred seboj, se sklanja drugače kakor s spolnikom. Če pa stoji pred pridevnikom spolnik, zopet ni vseeno, ali stoji tam določeni ali nedoločeni spolnik.* A. die weiCe Wand — Die vveifie Wand ist rauh (hrapava) der vveiBen Wand — Die Hohe (višina) der w e i B e n Wand ist betrachtlich (znatna) der weiBen Wand — An der w e i B e n W a n d hangt dein Bild die vveiBe Wand — Ihr hanget das Bild an die weiGe Wand. die weiBen Wande — Die wei6en W a n -d e schmutzen (umazati) leicht der weiBen Wande — Die Schonheit der vveiBen W a n d e ist nicht groB den vveiBen Wanden — Das Zimmer mit d e n vveiBen W a n d e n ist hier die weiBen Wande -— Ihr ziehet d i e weiBen W a n d e vor (vorziehen prednost dati) Za moške pridevnike so bili pojasnjeni vsi trije slučaji v Radio-listu štev. 5. Za ženske in srednje jih prinaša današnja številka. STANE ZA JUGOSLAVIJO: četrtletno 40 din polletno 75 din celoletno 14 d din ZA INOZEMSTVO Četrtletno 50 din polletno 90 din celoletno 170 din Atmosferične motnje in njih vzroki V. B. Radijska tehnika je dandanes že na takem višku, da veščemu radioamaterju ne dela preglavice noben problem več, razen atmosferičnih motenj. Amater si more sestaviti aparat, s katerim more poslušati tudi Ameriko z malo okvirno anteno, društvo si more sprejem ojačiti toliko, da zadostuje za največje dvorane. Radio-trgovina tedaj lahko nudi aparate, ko popolnoma odgovarjajo željam konsumentov, le aparatov, ki bi izključevali atmosferske motnje, nam zaenkrat še ne more nuditi. Kljub temu pa malokateri amater ve, kako te motnje nastajajo in pa kakšni so njih vzroki. Predvsem je važno vedeti, kako se atmosferične motnje pojavljajo. Velja pravilo: v splošnem se te motnje pojavljajo popolnoma brez vsakega reda. Vendar pa to povsem točno ni. Kdor je na tem polju že kaj opazoval, je lahko opazil sledeče stvari: 1. Atmosferične motnje so popoldne dosti močnejše kot ponoči in zjutraj. 2. Pozimi atmosferičnih motenj, skoro bi lahko dejali, ni, medtem ko so poleti često tako močne, da včasih onemogočijo sprejem. 3. Atmosferične motnje so pri različnih valovnih dolžinah različne. Kdor ima radio-aparat tudi za kratke valove, ve, kako so te vrste motnje pri kratkih valovih majhne. Lahko trdimo: pri valovnih dolžinah pod 30 m sploh izginejo. Zelo majhne so tudi pri valovnih dolžinah nad 15.000 m. Najmočneje pa se atmosferične motnje opažajo na valovnih dolžinah od 400—800 m. 4. Čim večja (višja) je antena, tem večje so atmosferične motnje. To so v glavnem točke, po katerih moremo že vnaprej sklepati na jakost atmosferičnih metenj. Vendar pa povedo te točke dosti premalo za določitev jakosti motenj. Ne pojavljajo se namreč periodično po teh točkah, temveč popolnoma neredovito, odvisno predvsem od vremenskih okoliščin. Upoštevajoč zgoraj navedena dejstva pa moremo reči, koliko — bolj ali manj izrazite bodo ob gotovem času te motnje. Važno je, da poznamo atmosferske motnje in da vemo, kako se pojavljajo. Mi jih bomo navedli po tem, kako vplivajo s posredovanjem slušalk ali zvočnika na naše uho. Angleži jih delijo v naslednje tri skupine: clicks, fading in hissing. Clicks. Tako zaznamujejo Angleži močno hitro si sledeče pokanje. Vzrok so bliski in treski, kateri pa so lahko tako oddaljeni, da mi zanje sploh ne vemo. Clicks nastajajo tedaj lahko v času, ko je pri nas najlepše vreme. Gotovo pa je tedaj, da v okolišu do 5000 km treska oziroma se bliska. S tem je že tudi povedano, da so to motnje poletja, kajti pozimi bliskanja ni. Kljub toliki razdalji pa ne izvirajo vse atmosferske motnje od neviht oziroma od bliskov, kot se to v splošnem meni. To mnenje je popolnoma zmotno, kajti motnje te vrste zavzemajo •— kot kažejo večletni poizkusi — le kakih 30 odstotkov. Fading. To je pojav, katerega zaznavamo s slabšanjem jakosti sprejema. Kdor je že poslušal oddaljenejše postaje — pri bližnji postaji se to ne godi —■ ta ve, kako se ja-jakost sprejema kar naenkrat — navidezno brez vzroka — zmanjša, ali celo popolnoma premine, čez čas pa sama od sebe zopet zraste do normalne jakosti. Nasproten temu je povratni fading. Ta pa sprejemno jakost veča in se nato povrača zopet k normalni. Na prvi pogled je fading vedno eden in isti, kar pa natančnejša opazovanja zanikajo. Njegov nastop velja včasih za eno postajo (n. pr.: poslušamo Dunaj, ima fading, se zelo slabo sliši, Berlin se pa čuje normalno). Ta pojav imenujemo fading oddajne postaje. Nasprotno temu pa ogluše včasih vse postaje. Tedaj imenujemo to fading sprejemne postaje. Večkrat je s tem v zvezi tudi sprememba valovne dolžine —• valovni fading. O vzrokih na tem mestu ne moremo razpravljati, ker bi privedlo predaleč. Kdor pa pozna radio-tehniko natančneje, si bo iz in-terference prostorninskih in površinskih valov ali pa po razsevu na Heavisidovi plasti lahko sam razložil oziroma si ustvaril hipotezo o tem. Omenimo naj le toliko, da so vzroki fadinga oddajne postaje v njenem oko- lišu, fadinga sprejemne postaje pa v okolišu sprejemne postaje. H i s s i n g. V slušalkah jih slišimo kot pridušeno žvižganje, sikanje in rožljanje. To so najpogostejše motnje in splošno imenovane kot vremenske. Vzroki so meteorološkega (vremenskega) značaja. Pojavljajo se ob spremembi vremena v bližini sprejemne postaje. Posebno močne so v slučaju padavin (ako anteno direktno zadevajo sneg, toča ali sodra) in pa trenja med toplimi in mrzlimi plastmi zraka. Opazovalci (L. W. Austin i. dr.) trdijo, da hissing-motnje zavzemajo približno 60 odstotkov vseh atmosferičnih motenj. Vse pod hissingom omenjene pojave moremo opazovati poleti, pozimi so minimalni. Moremo jih opazovati v obsegu vseh uporabljanih valovnih dolžin, razen najkrajših (pod 40 m). ItitlJl« Pevski zbor »Glasbenega društva Ljubljana« je preteklo sredo nastopil v radiu z venčkom narodnih. »Stroj za šume« v Moskvi. Moskva je oddajala nekaj časa zelo zanimive programe. V zadnjih mesecih je kvaliteta programov radi neprestanega izmenjavanja nadzornega sveta precej padla. Vodstvo je prevzel sedaj nov programski odbor, ki ga tvorijo vladni uradniki. Načelnik tega odbora je Miholz, bivši nemški oficir. Poskrbljeno je za nov in dobro sestavljen orkester. Uporabljal pa se bo tudi nov »stroj za šume«, ki more proizvajati več nego 200 glasov in šumov, med katerimi se nahajajo skoraj vsi živalski glasovi. Velik del programa naj bi namreč tvorile slušne igre, pri čemer je posnemanje glasov izredno važno. Oddajna postaja za znanost. Sovjetska vlada je sklenila, da postavi pri Turuhansku v bližini polarnega ozemlja postajo na kratke valove. Ta postaja naj bi oddajala polarnim raziskovalcem, ribičem in lovcem vremenska poročila in druge vesti. Postaja naj bi služila tudi v meteorološke svrhe. (I- F- P ) Zgodovinski mikrofoni. Mikrofoni, ki so se uporabljali pri zaprisegi Hooverjevi in ki so jih bili napravili nalašč v ta namen, so bili ponujeni vladi. V bodoče bodo služili izključno pri nastopu novih predsednikov. (I. F. P.) Kako postavim dobro anteno I. Kržišnik, Št. P. Ako imaš hišo ali sobo na tako neugodnem mestu, da si nikakor ne moreš potegniti ca. 20 m žice vsaj 10 m nad zemljo in ako moraš dovodno žico speljavati okoli hišnih voglov, ali celo vzporedno z žicami, po katerih teče električni tok za razsvetljavo, potem raje opusti v svojo lastno korist napeljavo zunanje visoke antene. Najneprijetnejše so motnje, ki nastanejo, ako na anteno ali na antensko dovodno žico vpliva izmenični tok, ki je napeljan po električnem omrežju. Slišal boš namreč neprestano silno neprijetno brnenje, ali nekak zelo nizek ton, ki ima kakih 50 tresljajev ali frekvenc na sekundo. Ako torej spoznaš, da ni primerno, da bi napeljaval zunanjo anteno, potem se pač moraš zateči k njenemu nadomestku: sobni anteni. Sobna antena deluje prav tako kot zunanja, vendar sprejema v najboljšem slučaju komaj eno desetino one energije, ki bi jo sprejela visoka zunanja antena. Za kraje blizu oddajne postaje zadostuje sobna antena popolnoma, tudi jo lahko vporabljajo amaterji, ki imajo aparate vsaj z enim, ali bolje z dve-mi visokofrekvenčnimi ojačevali. — Kakšna pa mora biti dobra sobna antena? Na kratko povedano: biti mora napram sobnim stenam, stropu ali tlom kar najskrbneje izolirana in pa inzulirana. Kaj to pomeni? Prvič: žica se ne sme nikjer dotikati zidu, niti ne sme biti pritrjena na materijal, ki bi mogel napraviti direkten stik z zidom. Predvsem imam v mislih tu les, ki je v suhem stanju razmeroma dober izolator, če pa je količkaj vlažen, je pa tudi dober prevodnik. Ni torej pravilno, da bi žico sobne antene pritrjeval direktno na les, ker to je ob neugodnem slučaju isto, kot če bi jo pritrdil naravnost na zid, ali celo na zemljo. Drugič: žica sobne antene ne sme teči preblizu zidu, ker ima sicer zid, ali prav za prav zemlja svoj vpliv na anteno, oziroma na visokofrekvenčne toke, ki jih ta sprejema. Iz prav istega vzroka ne smemo nekaterih zvez ali spojnih žic v radijskem aparatu speljati preblizu drugih, ki bi medsebojno vplivale induktivno ali kapacitivno, kar bomo pač pozneje prav natančno in izčrpno opisali. Imenujemo pa to inzulacijo, in je ta izraz pri nas še kar popolnoma neznan, če tudi označuje v radijski tehniki nekaj bistveno važnega. Praktično pa speljemo sobno anteno takole: Preskrbimo si štiri lesene deščice 50 cm X 10 cm X 3 cm, na en konec vsake deščice pritrdimo mal porcelanast izolator z medenim vijakom, na drugi konec pa privijemo železno ploščo 8 cm dolgo in z dvema luknjama, da moremo deščico pritrditi na zid. Te štiri deščice potem pribijemo pol metra pod stropom in pol metra daleč od vsakega kota. Ko bomo potem privezali antensko žico na izolatorje s svilo, bo ta oddaljena od zidov vseh štirih sten in pa od stropa za pol metra. En konec žice ostane privezan na izolatorju in sicer na onem, ki je najbližji mizi, na kateri bo stal radijski aparat. Drugi konec pa spelji naravnost v aparat. Ako imaš torej sobo 6 X 4 m, boš imel anteno dolgo ca. 20 m. Če pa imaš manjšo sobo, potem pa potegni žico dvakrat okrog, ampak drugi ovoj naj bo pol metra pod prvim. Tudi za sobno anteno je prav tako kot za zunanjo najbolje uporabljati posrebreno 2 mm debelo žico. Mogoče pa je speljati sobno anteno še na več drugih načinov, ki morda niso nič slabši od opisanega, paziti pa je vedno na to, da je antenska žica vsaj pol metra oddaljena od vsakega zidu in pa ravno toliko tudi žica od žice, če se te križajo ali pa teko vzporedno. Zdi se mi pa potrebno povdariti, da je vsaka sobna anetna le nadomestek visoke zunanje antene, in jo napeljemo le tedaj, če nam res ni mogoče postaviti dobre zunanje. Med take nadomestne antene spada prav za prav tudi posteljna mreža, ali kovinasto posteljno ogrodje, ali celo kovinska peč, ki semtertja služi preiskavajočemu amaterju za anteno. Kot že rečeno, v bližini močne oddajne postaje se kaj takega pač obnese, saj pravijo, da tamkaj dobiš sprejem celo, če uho pritisneš na planke. Povsem nekaj drugega so tako zvane okvirne antene, ki pa delujejo čisto na drugem principu kot že opisane. Dočim so zunanje in pa sobne antene izpostavljene elek- Iričnemu polju, so okvirne antene izpostavljene magnetičnemu polju, in čimbolj se izloči iz okvirne antene tako zvani antenski efekt, to je, čimbolj se jo izloči vplivu električnega polja, tem boljša je okvirna antena. Ravno v poslednjem času je nemški radijski strokovnjak M. v. Ardenne konstruiral okvirno anteno, ki se odlikuje po bistvenih zboljša,ij'h. Velikost okvirne antene je pa točno določena in se ravna po velikosti vrtilnega kondenzatorja, s katerim je vključena. Kondenzator in okvirna antena tvorita namreč nihalni krog. Zato je treba imeti za sprejem kratkih valov posebno okvirno anteno, isto-tako za sprejem normalnih in pa dolgih valov. Kupiti pa je mogoče okvirno anteno, ki ima na enem podstavku navito žico za vse tri skupine valov. Treba je potem menjati le dovode iz okvirja v aparat za vsako skupino valov. Te vrste antene je pa vporabljati le pri aparatih z izredno močnim visokofrekvenčnim pojačenjem, kot so n. pr. superpo-zicijski aparati. Velikanska prednost okvirne antene je pred zunanjo v tem, da ta sprejema samo ono postajo, proti kateri okvir obrnemo. Na ta način nam je mogoče izločiti večinoma vse interference, kakor tudi telegrafske motnje. Kot prav grobo navodilo za napravo okvirne antene naj služi tole: Vzemi 40 m tanjše antenske vrvice, kot služi za zunanjo anteno, jo navij na okvir, ki meri v ploskvi 1 m2 tako, da bodo ovoji po 5 mm narazen. En konec spoji z rotorjem, drugega pa s sta-torjem prvega kondenzatorja, a odstrani antensko in prvo mrežno tuljavo. Natančen opis za napravo okvirne antene bomo podali pozneje, ko bomo opisovali take sprejemne aparate; katerim okvirna antena prav za prav pripada. Prorokovati pa skoraj moremo, da bomo morali v nekaj letih rabiti le okvirne antene, če bomo hoteli poslušati inozemske postaje, ako se bodo te tako množile, kot so se v zadnjih letih. Pa še nekaj bi svetoval. Oni amaterji, ki stanujejo v novodobno zgrajenih hišah, katerih armatura vsebuje mnogo železa in ki si navadno ne morejo omisliti zunanje visoke antene, si napeljujejo sobno anteno, s katero pa le redkokdaj dosežejo zadovoljiv uspeh. Tem bi priporočil nabavo ali napravo okvirne antene, ki bi se jim brezdvomno bolje obnesla kot sobna. Normalno je jakost sprejema na sobno ali na precej veliko okvirno anteno približno ista, le da železno omrežje na okvirno anteno mnogo manj vpliva kot na sobno. K antenski napeljavi spada tudi zemlje-vod, to je namreč odvod, ki pelje iz aparata v zemljo. Ni sicer zemljevod za dober prejem tako velike važnosti kot antena, vendar je povdariti, da ga je iz več vzrokov potrebno prav skrbno speljati. Lc prepogosto se vidi najneverjetnejša odpeljava v zemljo. Pravilo naj nam bo: zemeljski odvod bodi iz precej debele, dobro izolirane žice speljan po najkrajši poti v vlažno zemljo. Žica mora teči ob steni, njen konec naj bo prav skrbno spojen z bakreno ploščo, ki meri približno 1 m-. To ploščo zakoplji vsaj 1 m globoko v vlažno zemljo. Seveda velja to za one amaterje, ki so po deželi, za mestne pa je stvar čisto drugačna. Ti si pomagajo na ta način, da speljejo zemljevod na vodovodno napeljavo, ali pa na strelovodno žico. Prav pogosto se taki nadomestki vzemljenja ali indirektno vzemljenje imenitno obnese, ravno tako pogosto pa trpijo te napeljave na slabem kontaktu. Že večkrat sem naletel na obupajočega amaterja, ki mu je neznosno šumenje in ropotanje v slušalih onemogočilo vsako prejemanje. Kljub naj-skrbnejši preiskavi po aparatu ni mogoče najti defekta, ki pa se končno odkrije v ohlapnem ali oksidiranem stiku zemljevodne žice na vodovodno ali plinsko cev. Za to opravilo je pač najbolje poklicati kleparja, ki ti bo po danem navodilu izvršil delo solidno, lično in poceni. Naj te tudi ne oblije zona, ko pravim, da se obnese napeljava zemljevoda na odvodno žico strelovoda. Le nikar ne misli, da bo strela šla raje po tvoji žici v aparat, kot pa v zemljo. K antenski napeljavi spada končno tudi antensko stikalo, to je kovinast vzvod, montiran na porcelanasti ploščici. Služi pa v to, da s pregibom vzvoda skleneš antenski dovod z radijskim aparatom, ali pa z zemljevo-dom. Razumljivo je, da mora biti antenski dovod spojen z aparatom, če hočem poslušati, ni pa samo ob sebi jasno, da mora biti spojen z zemljo, kadar ne poslušam. V 3. štev. tega lista je bilo v članku »Ali je strela nevarna« izčrpno pojasnjeno, zakaj naj bo antena v »nerabljenem« stanju vzemljena. Atmosferska elektrika ima namreč po anteni gladko pot v zemljo, če ji ni treba delati ovinkov skozi aparat in obilne ovoje tuljav. Mislim pa, da so antenska stikala, ki jih je kupiti v trgovini, pomanjkljivo izdelana v toliko, da ima, ko priklopiš anteno na zemljevod, atmosferska elektrika še vedno pogosto pot v aparat skozi zemljevodno žico, ki drži iz aparata v stikalo. Vendar bo pa nevarnost minimalna, ker do sedaj še ni bilo slišati o kaki nesreči, povzročeni vsled te pomanjkljivosti. Dobro vem tudi, kolikokrat se ima amater boriti z nepoučenim hišnim gospodarjem, ki mu brani na svoji hiši postaviti visoko anteno, češ, da je s tem hiša izpostavljena nevarnosti po streii. Razumljiv strah boš možu prav sigurno pregnal, če mu boš dal prebrati gori imenovani članek g. prof. Osane. Da ne pozabiš vzemljiti svoje antene, te na to opozore skoro vse oddajne postaje, ko končujejo svoj večerni program in ti voščijo lahko noč. Nerodno je le to, da te nihče ne opozori, da skleni anteno z aparatom, ko pričneš drugi dan poslušati. Meni in gotovo tudi tebi se je že pripetilo, da si neusmiljeno vrtel vse škale in gumbe po aparatu, meril baterije in akumulator, pa ničesar ujel, dokler ti ni padla rešilna misel v glavo, da si se ozrl na antensko stikalo in se udaril po buči. Meni se je celo pripetilo, da sem iz Bele Krajine dobil pismo, kjer me je tovariš za božjo voljo prosil, naj pridem in mu spravim v red v aparat, ker že 14 dni nič ne sliši. Ko pridem, mu pretaknem antensko sklepalo in pri tej priči je izbruhnila godba iz Budapešte. »Ti si pa mojster,« me je malo zares, malo pa ironično pohvalil prijatelj. Ako si torej misliš postaviti anteno, ali pa jo prestaviti, moraš vpoštevati marsikaj važnega, ki more odločilno vplivati na dober sprejem. In je čisto prav rečeno, da moraš s 100 Din, ki jih več porabiš za dobro anteno, doseči isto, kot če vtakneš v aparat 1000 Din več. Sploh je s postavljanjem .antene prav tako, kot nam je svoj čas razlagal korporal o snaženju vojaške puške, češ, ta se ne snaži ne s krpo, ne s palico, ne z motvozom, ampak s pametjo in potrpežljivostjo. Drobiž Izsiljevanje z radiem v Chicagu. Novega načina izsiljevanja so se domislili v Chicagu. Poslužili so se radia, pri čemer so postali žrtve številni posestniki sprejemnih aparatov. V nekaterih mestnih delih je nastopal moški, ki je od prebivalstva zahteval določeno vsoto, ker sicer ne bodo mogli več poslušati radia. Večina izmed ogrožencev se je uprla. Nastopile pa so nato tako silne motnje, da se ni dalo sprejemati nobene postaje. Ta igra se je ponovila večkrat, dokler ni posegla vmes policija. O kakem kazenskem zasledovanju pa ne bo moglo biti govora, ker amerikanski zakoni ne poznajo kot kaznjivo dejanje povzročanja radijskih motenj, ki ni v škodo javnemu prometu, kakor tudi ne izsiljevanja, kadar ni ogroženo življenje ali javna morala. (I. F. P.) Tragedija ameriškega radijskega sveta in nova razdelitev ameriških postaj, Prezident Hoover si je stavil za nalogo, da izloči vse politične intrige, ki izpodkopu-jejo ameriško radiofonijo. Spoznal je, da je za marsikako politično organizacijo zelo koristno, če more povedati svojo besedo pri porazdeljevanju valovnih dolžin in izdajanju dovoljenj za oddajanje. »Nič politike v radiu!« je Hooverjeva parola. Ameriški radijski svet, ki deluje sedaj že dve leti v radiu in ima na oddajne programe postaje odločujoč vpliv, je tekom svoje kratke poslovne dobe stal med dvema ognjema: med politiko in med občinstvom. Ako se je ravnal po željah članov senata, je izgubil naklonjenost občinstva. Če pa je ravnal narobe, je bil v nevarnosti, da ga razpuste. Posledice takega težkega stališča niso izostale. Dva člana sveta, ki sestoji iz sedmih članov, sta umrla in trije so morali oditi v sanatorij. Šesti je odstopil prostovoljno. En sam je še preostal. Judge Sykes, in tudi on se čuti tako utrujenega, da se govori o sprejemu v zdravilišče za živce . . . Harry Lafount je postal naslednik enega izmed umrlih članov. V manj nego enem letu se je postaral za deset let. Tudi drugi novi član, ki je bil sicer v svetovni vojni radi svoje hrabrosti slaven, Sam Pickard, se je za mesto zahvalil, češ, da je hujše kot v vojni . . . Hoover poskuša sedaj to stanje preurediti. Imenoval je nov svet, ki je od političnih strank neodvisen in katerega člani bodo delovali izključno po interesih poslušalcev. Vsa porazdelitev izza novembra preteklega leta se spet razveljavi in vseh 700 oddajnih postaj bodo nanovo razvrstili. Če se bo le dalo kaj pametnega ustvariti! (I F. P.) Kdaj se proda največ radijskih aparatov? Zveza ameriških radijskih trgovcev je preiskala, kdaj se v letu proda največ radijskih aparatov. Dognala je, da odpade 56% vsega prometa na zadnje štiri mesece leta. Trije poletni meseci, junij do avgusta, izkazujejo samo promet 14%. V letu 1928. se je prodalo skupno za 65 milijonov dolarjev radijskih aparatov. Prodaja je znašala v januarju 6%, v februarju 7%, v marcu 8%, v aprilu 5%, v maju 4%, v juliju. 3%, v avgustu 7%, v septembru 13%, v oktobru 17%, v novembru 12% in v decembru 14%. Pred letom 1928. je znašal promet v poletnih mesecih skupno le 9%. Da v zadnjem času prodaja poleti narašča, je morda pripisovati razširjanju prenosljivih aparatov. Zanimivo je, da odstotek naraste v Ameriki že v avgustu. V Evropi se to menda zgodi šele v septembru. (I. F. B.) Telefonski pogovor med Nauenom in Pštts-burghom, V preteklem tednu so se napravili poskusi za brezžične pogovore med Nauenom in Pittsburghom. Amerikanci so pozvali Nemce, naj prekinejo glasbena prednašanja, ki so jih pravkar oddajali, ter začnejo pogovor. Nemški inženerji so se tej želji takoj odzvali in so stavili Amerikancem različna vprašanja, ki so nanje brž odgovorili. Po.;kusi se bodo ponovili. (I, F. P.) K sporedu tega tedna Kaj nam bo povedala antena, V nedeljo dopoldne sledi poljedelskemu predavanju čebelarska ura, kateri bo gotovo sleherni čebelar z veseljem sledil. Popoldanski program nam kaže veselo razpoloženje v gorenjski vasi. Temu primerna bo godba, v kateri prevladuje harmonika kot »gorenjsko zdravje« pa tudi samospevi s spremljevanjem kitare in klavirja nam bodo nudili lepo sliko gorenjskega razpoloženja. Radio-stric, pisatelj Milčinski bo pa s šegavo besedo opisal dogodek, ki se je pripetil skavtu, ko je šel na Gorenjsko. V pondeljek zaključi Higi-jenski zavod ciklus zdravstvenih predavanj. Na vrsti je še predavanje o negi zob. V torek nas bo vodil dr. Valter Bohinec na obisk v Avstrijo ter nam bo predstavil njeno prebivalstvo. Ga, dr, Pi-skernikova zaključi v sredo svoj ciklus: Iz kraljestva gospe Flore. Prof. Silvo Kranjc predava v četrtek o novih turških vojnah in upadih ogrskih Krucov na naše ozemlje. V petek 28. junija praznujemo zgodovinski »Vidov dan«; slavnostno predavanje na ta zgodovinski dan bo imel dr. Karel Capuder ob 9.30 dopoldne. V soboto dne 29. junija popoldne se bodo zbrale okrog radio-apa- poje v nedeljo zvečer šlagerje. ratov naše matere-gospodinje. Velezanimivo bo vzgojeslovno predavanje gospe Bartolove: Mati in otrok. Prihodnji teden igrajo člani narodnega gledališča v naši oddajni posta »Priljudnega komisarja« in »Stalnega gosta« in sicer v torek ob 21. Na Vidov dan ob 20 pa Vojnovičevo dramo: Smrt majke Jugovičev. Prihodnji teden se zaključijo vsi jezikovni tečaji. Gospodje profesorji odidejo na počitnice, radio-poslušalci, ki so vestno sledili tem predavanjem, pa se bodo v vročih poletnih dnevih tudi veselili oddiha. Muzikalne novosti prihodnjega tedna. Posebno važno vlogo ima naša postaja zlasti sedaj v poletju, ko stotine tujcev-izletnikov obiskuje našo lepo Slovenijo; ob tej priliki naj tudi čar slovenske narodne pesmi ne ostane nepoznan. Postaja se trudi, da tudi v tej dobi, ko ni vedno na razpolago izvajajočih umetnikov in ko odpade tudi precejšnje število naročnikov, vzdrži kolikor možno dober program. Vsekakor naj pa naročniki ne pozabijo, da je zlasti v tej dobi glasbeni referent s krediti kar najbolj pičlo oblagodarjen. V naslednjem tednu je instrumentalna godba izredno močno zastopana. V sredo 26. junija, je koncertni večer Orkestralnega društva Glasbene Matice (dirigent L. M. Škerjanc). Pro- Skladatelj L. M. Škerjanc dirigira v sredo orkester Glasbene Matice. gram je izredno zanimiv; zastopani so: Mozart, Grieg, Čajkovsky, Schrecker, Poulenc. Vmesne točke (narodne in ponarodele slov. pesmi) izvaja kvartet Glasbene Matice, ki nastopi ob tej priliki že osmič v naši postaji. — Enako zanimiv, samo bolj komornega značaja, je zagrebški program dne 29. junija. — Nedeljski program bomo skušali držati v okviru lažje in veselejše glasbe raznih smeri. Nedelja prinese: »Na Gorenjskem je fletno«, nastop domače godbe (harmonika, berda, bugarija), nekaj samospevov (R. Petrovčič, član »Ljubljane«) z orkestrom, šlagerji (Premlč) in nekaj narodnih pesmi v kvartetovi izvedbi. Radio-orkester priredi II. duetni večer, ki je že zadnjič bil nadvse zanimiv,' Nedelja, 23. junija 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 10.00 Poljedelska ura, inž. čeme 10.30 O čebelarstvu 11.00 Koncert Radio-orkestra: Dr. Čerin: Slovenski fant je, Ervvin: Svidenje, Schubert: Rozamunda, Ketelbey: Na perzijskem trgu, Renert: Radio - valovi, Marvvel: Montevideo, Hirsch: Ostanem ti zvest. Vmes poje slovenske pesmi z orkestrom g. R. Petrovčič 15.00 »Na Gorenjskem je fletno —■ Ura v Gorenjski vasi: Gorenjske narodne pesmi poje g. Župec. Vmes tercet (harmonika, berda, buga-rija) domače godbe Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 17.00 Koncert Radio-orkestra: Pavčič: Narodna koračnica, Parma: Moj ideal, Vilhar-Petrič: Mornar, Ukazi, Kam? Pavčič: Vse mine, domovina, Parma: Barca-roli iz opere »Zlatorog , Parma: Petrograjska pesem, Parma: Ljubavni dvo-spev iz opere »Caričine Amaconke«, Verbič: Planinski pozdrav 20.00 Ob desetletnici obstoja slovenske univerze. Zaključno besedo govori rektor univerze gosp. dr. inž. Milan Vidmar 20.30 Veseli večer: Sodelujejo: g. Premlč (poje šlagerje) R. G. de Sylva: Nada (Su-sie) — Foxtrot, R. Benat-zky: Ah, strast plamteča — tango, Ripp: Kreola — tango, R. Stolz: Bajno rdeča roža, M. Wayne: Ramona — valčkova pesem, R. Be-natzky: Pojd! — boston, R. Erwin: Poljubljam vam roko, madani... — tango, kvartet »Ljubljane«; pri klavirju g. Tonček Škutelj 21.00 Koncert Radio-orkestra: Dauber: Danes plove Zep-pelin, Lehar: Prva ljubav, Schubert: Drugi stavek iz H - mol simfonije, Verdi: Traviata, Godard: Berceu-se Jocelyn, Wilm Wilm: l)ucky, Engel Berger: Enkrat v letu, Fred Ralph: Prosim prav prijazno, Morse: Pragozdna idila 22.00 Čf-sovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 VW 9.C0 Duhovo. Prenos službe božje iz Saborne crkve 12.10 Plošče 13.10 Dnevne vesti ( Pravda«) 17.00 Prenos vrtnega koncerta kralj, gardne kapele iz Topčiderja Ev. prenos pevske tekme ob priliki 75. obletnice obstoja Prvog beogradskog pevačkog društva 20.00 Ga. L. Petrovič predava o mednarodnem ženskem zborovanja v Londonu, 29. 4.-8. 5. 1929. 20.25 »Narodno selo — narodne pesmi, vedri monologi, tamburaiški zbor in srbska ciganska godba 21.30 ca. Dnevne vesti (»Politika «) 22.00 Jazz 973 kc Zagreb 308*3 m 0-7 kW 11.30 Dopoldanski koncert zagrebške vojaške godbe. — Dirigent A. Wimer. 17.30 Prenos nogometne tekme 19.45 Kult. in druž. vesti 20.00 Prenos opere iz zagrebšk. nar. gledališča. Med odmori dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice 265 m 2-5 kW 7.00 Prenos iz Prage (karlo- varski koncert) 9.00 Prenos iz stolnice 11.30 Vojaška godba 20.15 Poljudni večer 21.00 Prenos iz Brna: Plesna godba 22.20 Prenos iz Prage (joahim-sthalski jazz-band) 1071 ki Konigsberg T;4wm 9.00 Jutranja pobožnost 13.15 Poldanski koncert 15.30 Orkestralni koncert 17.30 Plošče 20.01) Prenos Marienburlkih slavnostnih iger 1929 21.25 ca. Večerni koncert 28.00—00.30 Plesna glasba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 9.00 11.(K) 12.00 14.30 15.20 15.45 19.00 20.15 Jutranji koncert Jutranja pobožnost Koncert ženskega zbora s spremljevanjem klavirja Šali Pravljice Popoldanska zabava. Komadi iz raznih oper Vesel intermezzo Ludvig Hardt govori. Vesele pripovedke. Nato mu-zikalične šale in plesna godba do 24.00 336*3 m 1*5 kW 892 kc Poznanj 10.15 Služba božja iz vilnske bazilike 15.15 Prenos koncerta varšavske filharmonije 18.20 Popoldanski koncert 20.30 Večerni koncert 23.00 Prenos plesne glasbe 874 kc Praga 343*2 m 5 kW 7.00 Prenos iz Karlovih vari: Koncert 8.45 Cerkven koncert (orgle) 9.00 Religiozna glasba: Fran Liszt, Destergomska maša 12.00 Prenos iz Brna: Opoldanski koncert 18.00 Nemško oddajanje: Zborovski koncert 20.40 Stara italijanska glasba . 21.05 Prenos iz Brna: Vojaška gcdba 22.20 Prenos iz Joachvmsthala: Jazz-band 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 8.30 Orgelski koncert 9.C0 Jutranja slovesnost 12.00 Zdraviliški koncert (Bad Sehandau 15.00 Plošče 10.00 Mandolinski in kitarski koncert 22.00 Sporočila, nato do 00.30 plesna godba 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 10.30 Katol. jutranja slovesnost 11.30 Proslava šolske mladine pren. iz Mannheima) 15.45 Na ljudski način (petje, orkester) 19.30 Iz Mozartovega življensk. dela (16. večer). Čarobna piščal«, velika opera v 2. dej. 766 kc Hamburg 351-6 m 4 kW 9.15 Jutranja slovesnost (pren. iz Ilensburga) 15.00 Ljudske pesmi in poljudno petje (prenos iz Kiela) 16.00 Bandonionski koncert (prenos iz Kiela) 20.00 Kresni ples 712 kc Frankfurt 42I-3 m 4 kW 8.15 Metod isto vska jutranja slovesnost 11.30 Proslava šolske mladine pri Schillerjevem spomeniku o priliki 150-letnega jubileja mannheimskega nar. gledališča (prenos iz Mannheima) 14.00 Koncert Ljudskega zbora Westend 20.00 Zdraviliški koncert 21.00 Kresovanje 21.45 »Poročni večer«. Veseloigra v 1. dej. Napisal Peter Nansen 694 kc Brno 43i-3 rr, 2-5 kW 7.00 Prenos iz Prage (Karlo- varski koncert) 8.45 Prenos iz Prage (Religiozna glasba) 11.00 Promenadni koncert 12.00 Orkestralni koncert 18.00 Nemško oddajanje (Koncert) 19.10 Orkestralni koncert 20.25 Klavir (J. Holub) 21.05 Vojaška godba 22.20 Prenos z Prage (Joachim-sthalski jazz-band) 631 kc Berlin i-4 m * Kij 9.00 Jutranja slovesnost 12.00 Koncert pihal 17.00 Zabavna glasba 19.00 Poljudni koncert (plošče) 20.00 Uvod v sledečo oddajno igro : »Johannisfeuer«, 4 dej. Nap. H. Sudermann Nato do 0.30 plesna godba 613 kc Zurich 489-4 ir 4 kW 12.30 Plošče 16.00 Koncert domač, orkestra 20.00 Pesmi s klavirjem in oblig. cellom 20.45 Švicarske pesmi 57/ kc Ounai 519-9 m 15 k« 10.20 Orgije 11.00 Koncert dim. simfon. orkestra 15.00 Prenos slik 15.30 Popoldanski koncert 17.40 Eksotični plesi 18.20 Okrog Bajkalskega jezera. Predavanje 19.00 Pesmi Fr. Liszta 19.25 Klavirske in pevske točke 20.05 Čas. Vreme 20.10 Opereta: »Metulj 559 kc Munchen "V-S 12.00 Promenadni koncert 14.30 Ura ljudskih pesmi 15.30 Resna in lahka glasba. — Radijski trio j 19.15 To in ono 20.00 Koncert radijskega orkestra (iz oper) 1 21.30 »Na so wask Vesel kabaret I 22.45 Koncertna godba 1 I I I i I I I I I I 1 REPREZENTANCA RADIO TOVARNE INGELEN Telefon 3198 Ljubljana, Miklošičeva cesta 341 INCELEN U* trielektronski aparat . ... IN6ELEN U 4 štirielektronski aparat z elektronkami, z zaščiteno mrežico . Din 1370" Din 3930" Ingelen-zvočnik »RAMONA« Din 320"— DOBI SE V VSEH RADIO TRGOVINAH Sprejemamo zastopnike za deželo INtiELEN U 4 Din 3950- I I I i I I I I I I i Ponedeljek, 24. junija 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio - orkestra: Urbini: Medusa,, Baynes: Destinv, Puccini: Manon Lescaut, Schubert: Ob morju. Schubert: Pomladni upi, Dvorak: Legenda 20.00 Zdravstveno predavanje, dr. I. Tavčar 20.30 Večer cperne in operetne fantazije, izvaja Radio-kvartet: C. M. Weber: Obe-ron, Massenet: Manon — fantazija, Goldmark: Cvr-ček za pečjo, Čajkovski: Jolanta — fantazija, Smetana: Dalibor — fantazija, Verdi: Othello — fantazija, Lehar: Paganini — fantazija, Schubert: Pri treh mladenkah, Nedbal: Valček iz operete Poljska kri, Johann StraufS: Izbor iz Straufiovih operet 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 12.15 Koncert slepcev na Duho-vo, prenos iz doma kralja Aleksandra v Zemunu 13.15 ca. Dnevne vesti (»Pravda«) 17.00 Zaključni koncert gojencev glasbene šole »Stanko-vič«: 1. Joh. Brahms, Sap-fiška oda. Moja ljubezen je zelena. 2. G. F. Hiindel, Largo, violinski koncert. 3. Rubinstein, Arija Te-mare iz opere Demon . 4. a) Claude Debussy, Nommage a Rameau, b) V. Novak, Pomladna pesem. 5. Leoncavallo, Prolog iz »Bajaca«. 6. P. Čajkovski, Duet iz opere »Pi-kova dama«. 7. .1. S. Bach, Arija na g-struni, W. A. Mozart, Menuet za violino. 8. Čajkovski, Pesmi. 9. Čajkovski, Duet in kvartet iz opere »Evgenij Onje-gin«. 10. Sriabini, Prelu-des, cis mol, es-mol, op. 11, Deux poemes, op. 32. 11. Grečaninov, Sanjarija. 12. Ed. Grieg, Sonata v g-duru. Spremljevanje s klavirjem: ga. prof. Ljubov-Kurilova 20.25 21.35 21.55 22.10 20.00 Ing. H. Siviščevič predava o razvojnih možnostih na-naših pristanišč Šraml-kvartet kralj, gard-kapele Ivan Sinobad: Spomini in vtisi iz časnikarskega življenja Dnevne vesti ( Politika') Sodobni jugoslov. skladatelji in njih dela. Izvajajo: ga. M. Žaludova, prima-dona, g. Zdenko Knittl, tenor, člana beogr. Narod, gledališča. Pri klavirju: g. prof. E. Hajek, iz glasbene šole »Stankovič ■-. 1. M. Vukdragavič, Oblaki . L. M. Škerjane, >Ko pade dan... B. Širola, Popev-ka. K. Baranovič, "-•Narodna , poje g. Zd. Knittl. 2. F. S. Vilhar, »Oj djevojko! Vilhar, »Veni, cvijete! .1. Hatze, »Kiša pada«. J. Hatze. Moja sudba . poje ga. M. Žaludova. 3. S. K. Hristič, Novembar , Ponoči, poje g. Zd. Knittl. 4. Petar Konjovič, »Pove-la je Jela . A. Dobi-oinič, Uspavanka . M. Milojevič, »Pesma od mora«, poje ga. M. Žaludova. 5. P. Konjovič, Araan djevojko! M. Milojevič, Proletnja kiša«. K.' Odak, Oči . K. Odak, »Cigan«. 973 kc Zagreb 305-3 m 0-7 kW 13.15 13.45 20.15 20.25 20.30 22.30 Plošče Dnevne in gosp. vesti Kult. in druž. vesti Uvod v naslednji prenos Simult. prenos v okviru srednjeevropskega izmenjavanja programov Dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice 265 m 2-5 krt 1071 kt 12.05 Koncera na pihala 17.10 Koncert 19.05 Prenos iz Brna: Radio-kabaret 20.30 Prenos iz Prage (dunajski koncert srednjeevropske radiofonske Unije) Konigsberg 2JVwm 11.30 Plošče 16.30 Koračnice in pesmi Fritza Schulze-Stolleja 20.05 Poljudni operni večeu 22.30—24.00 Plesna in zabavna glasba 16.30 Nova zabavna godba. Ra- dio-orkester 18.00 Za naše stariše 19.50 Pregled: Poročila o umetnosti in literaturi 20.15 Simfonični koncert šlezii. filharmonije pod vodstvom dir. Ernesta Mehlicha 892 kc Poznanj 336-3 m 1-5 kW 13.05 Plošče 18.00 Vokalni koncert (sopran, violina, klavir) 874 kc ^Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 16.00 Tendence na srednjeevropskih tržiščih 16.30 Prenos iz Bratislava: Orkestralni koncert 19.05 Prenos iz Brna: Radio-kabaret 20.00 Prenos iz Dunaja: Koncert radiofonske Unije za srednjo Evropo 22,20 Plošče 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.(X) Plošče 10.30 Koncert (radij, orkester) 20.00 Ura Hugona Wolfa 21.00 Poljudni orkestralni koncert 22.00 Sporočila, nato do 21.00 plesna godba 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 10.35 Popoldanski koncert 20.00 Poljudni koncert nove glasbe 21.(K) Veder švabski večer 2.1.00 Koncert delav. pev. zbora Freundschaft 784 1 kc Toulouse 38:-6 m 8 kW 12.45 Plošče (simf. orkester) 20.30 Koncert (harmonika) 20.45 Odlomki iz oper 21.30 Vojaška godba 21.45 Plesna glasba 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 17.30 Predavanje o kresnem dnevu 19.55 »Luther«. Slavnostna predstava iz hambur. mestnega gledališča 23.00 Kresna noč (prenos iz Hannovra) 712 kc Frankfurt TkS 12.30 Pester spored (plošče) 16.35 Koncert radij, orkestra 20.15 »Postiljon Lonjumeaujski«, komična opera v 3. dej. Ugl. Adolf Adam 694 kc Brno 432-3 m 2-5 kW 11.30 Plošče 12.20 Prenos Iz Prage: Opoldanski koncert 20.30 Prenos iz Prage (dunajski koncert Mednarodne Unije za radiofonijo) 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 17.00 Produkcija konzervator. gojencev 20.30 Mednar. izmenjava programa. Prenos iz Dunaja: Orkestralni koncert Nato do 0.30 plesna godba 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 12.32 Koncert domač, orkestra 16.00 Koncert 577 kc Dunai 519'9 m 15 kW 11.00 Dopoldanska godba 15.15 Prenos slik 16.00 Popoldanski koncert 17.25 Mladinska ura 19.15 Dunajska premijera 20.00 Čas. Vreme 20.05 Literarna ura 20.30 V okvirju Srednjeevropske radiofonske Unije: Pevski večer liomor. pevca Alf. Piccaverja, koncert dunajske filharmonije. 559 kc Miinchen 536-7 m 4 k W 12.55 Opoldanski koncert (plošče) 16.00 Zabavni koncert 18.00 Klasične violinske sonate 20.15 Kresni večer (prenos iz Egerna ob Tegernskem jezeru) Torek, 25. juniia 522 kc LiubPana 575 m 2-5 kW 12.£0 Reprodueirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 18.00 Koncert Radio-orkestra: Linke: Parada siameške straže, Theimler: Zvonovi iz Vinette, Schubert: Uspavanka, Na mescu. Prošnja, Kuhlan: Andante iz sonate 55 Potpuri čeških narodnih pesmi, Petrie-Mar-tel: Mornarjeva usoda, Dvorak: Slovanski plesi št. 8 19.30 Kraški prepadi, gospod Kunaver 20.00 Nemščina, gospa dr. Pi-skernik zaključno predavanje 20.30 Naše sosednje države: Geografski oris Rima, dr. Bohinec 21.00 Courteline: »Stalni gost« in »Priljudni komisar«, izvajajo člani nar. gled. 22.C0 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio - orkestra: Keller Bela: Posvetitev templja, Herbert: Tajne noči, Lorfzing: Orožar, Faure: Uspavanka, Čajkov-sky: Romanca, Wolf: Šampanjec 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 12.45 13.30 17.00 17.20 17.55 18.30 20.00 20.35 21.40 22.05 22.15 Plošče Dnevne vesti (»Pravda ) Ura za deco. Pravljice bere Dana čonič »Naši narodni psalmi Stražna parada ali radijski kvartet: Offenbaeh, Fantazija iz Hoffmannovih pripovedk. Brun, Pavane au clair de lune. Taeye, »Cir-censes«. Suppe, Flotte Bur-schen, uvertura. Nemščina Recitacije iz del Vojislava Iliča Radijski kvartet: Musorg-ski, »Semeni«. Sibelius, »Žalostni valčki«. Gounod, »Klic«. Leoncavallo, »Jutranja pesem«, d' Albert, operna fantazija iz »Ni-žave^ G. M. Djokič predava o dogodijajih iz kriminalnega življenja Dnevne vesti (»Politika«) Narodne pesmi s flavto in harmoniko, ljudski pevec Šamovac 973 kc Zagreb 308-3 m 0-7 kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gosp. vesti 18.00 Poljudni popold. koncert radijsk. kvarteta »Šidak«: Fučik: Marche Triompha-le. Montana: Nirvana. Val-se boston. Auber: »Zidar- ji in ključavničarji , uvertura. Rendezvous pri Le-harju. Bach-Gounod: Meditacija. D'Ambrosio: a) Romance, b) Caneonetta (solo Kari Šulc). Montana: Mala Mia, pesem. Tavan: Fantazija iz opere Faust. Rogelio - Huguet: Aveux, trio. Katscherousky: Ljubezenske sanje, valček. Montana: Koračnica 20.(JO Dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice ffi.; 12.05 Plošče 17.10 Koncert 20.00 Prenos iz Slovaškega Nar. gledališča 1071 kt Konigsberg 280-4 m 4 kW 1.1.30 Plošče 16.30 Zabavna glasba 110.00 Pren. iz Berlina: Em. Kal- maii, »Jesenski manever . 22.30 Večerna glasba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 14.35 Za deco 16.30 Pesmi in dvospevi 17.30 Bralna ura. Pren. iz Glei-\vitza 20.00 Prenos iz Berlina: Jesenski manever. Opereta v treh dej. Od K. Bakonvia in E. Kalmana 892 kc Poznani 336-3 m 1-5 kW 13.05 Plošče 18.00 Popoldanski koncert (francoska glasba) 19.30 Prenos iz poznanjske opere : »Lastavice« 23.15 Plesna glasba 874 kc Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Prenos iz Brna: Orkestralni koncert 13.55 Borza: Tendence na srednjeevropskih tržiščih 16.00 Borza 16.30 Koncert 19.05 Tamburin 20.00 Koncert 21.20 Koncert (viola in klavir) 22.20 Plesna godba 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12.00 Plošče 16.30 Iz operet 20.05 Humor v nemški pesmi 21.00 Ura Roberta Schumanna 22.00 Sporočila, nato do 24.00 plesna godba PHILIPSOVA NORMALNA SERIJA PHILIPSOVA ČUDEŽNA SERIJA PHILIPSOVA SUPER SERIJA za najboljše sprejemanje vsakega sprejemnega aparata so žarnice Zahtevajte za ta važni sestavni de! le najboljše, torej: P&ffips „Miniwail" žarnice ^ Osvežite Vaš stari sprejemni aparat Vstavite še danes PHILIPSOVE „MIN1WATT" žarnice Zahtevajte pri Vašem radio-lrgovcu! Glavna zaloga: Za Slovenijo, Dalmacijo, Slavonijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino »NORIŠ« k. d., Zagreb. Gunduličeva 26 Za Srbijo, Črno goro, Vojvodino in Srem »VIKING« k. d., Beograd, Knfeginfe Ljubice 5 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Italijanske pesmi 20.30 Iz življenjskega dela Mozartovega (17. večer) 21.45 Plošče 7841 kc Toulouse 38.-6 m 8 kW 12.45 Koncert 13.15 Pesmi 13.30 Sinit, orkester 20.30 Dunajski orkester 20.45 Tangos et fandangos 21.00 Koncert (operetni odlomki). Priredi Philips-Radio 21.15 Sinif. orkester 21.30 Odlomki iz komičnih oper 21.45 Plesna glasba 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 17.00 Pevska ura 18.15 Godba k čajanki 20.00 Nižjenemške pesmi in zgodbe 712 kc Frankfurt T-S 13.30 Klasične uverture 17.00 Koncert radij, orkestra 20.15 Simfoničen koncert. Nato Iz Bavarske« (plošče) Brno 2-5 kw 694 kc lil.30 Plošče 12.20 Orkestralni koncert 17.45 Nemško oddajanje: Pesmi ob kitari, — komorna glasba 19.05 Orkestralni koncert 20.00 Prenos iz Prage: Koncert 22.00 Prenos iz Prage: Plesna godba 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 17.00 Koncert 18.40 Knjižna ura 20.00 »Jesenski manever«, opereta v 3. dej. — Uglasbil Eni. Kalman 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 12.32 Plošče 16.00 Koncert 20.00 Pester program 577 kc Dunaj 519-9 m 15 kW 11.00 Dopoldanska godba 15.15 Prenos slik 16.00 Popoklanski koncert 17.35 Glasbena ura za deco 20.00 Duhovna glasba a capella 20.45 Koncert prvega Dunajskega mandolinskega zbora 559 kc Miinchen 536-7 m 4 kW 12.55 Opoldanski koncert (orkester) 16.00 Zabavni koncert. Radijski trio 20.00 Večerni koncert radijskega orkestra 21.30 Koncert radijskega orkestra (skladbe Emmerana Rieder-ja) 22.45 Plošče ' Sreda, 26. junija 522 kc Liubliana 575 m 2-5 kW Opoldanski program odpade 18.00 Otroški kotiček — radio-tetka 18.30 Koncert Radio-orkestra: Suppe: Pesnik in kmet, Aletter: Maud. Dvorak: Uspavanka, Sidney-Jones: Geisha, Lincke: Berlin v noči, Benatzky: Malček ognja 19.30 Iz rastlinstva, ga. dr. Pi-skernik 20.00 Srbohrvaščina, profesor Mazovec, zaključno predavanje 20.30 Pevski večer kvarteta Glasbene Matice (gg. Pelfn, Pečenko, Završan, Skalar): D. Jenko: Lipa zelenela je..., Dr. G. Ipavic: Vse mine. Dr. G. Ipavic: O mraku, D. Jenko: Tiha luna, Narodna: Ko so fantje proti vasi šli, F. Ferjančič: Sijaj solnčec-e, Koroška narodna: Luštno je v vigred. Koroška narodna: Kadar pobeč na pvaninco grem, A. Foerster: Venček slovenskih narodnih pesmi Koncert orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom gosp. L. M.' Škr-janca: Mozart: Serenada L in IV. stavek, Grieg: Uspavanka, Škerjanc: Gavotta, Grieg: Hjutesar (Srčne rane), Schreker: Intermezzo, Percv Gramger: Tito bito, Poulenc: Rapsodie negre, Čajkovsky: Finale iz godalne suite 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad 455 m 2-5 kW 12.45 Radijski kvartet: Lehar, »Kjer škrjanček poje«. Ra-bey, »Romanca brez besed«. Rabey, »Nivernaise'«-. \Valdteufel, Dolores, val- 13.30 Dnevne vesti ( Pravda. ) 20.00 Prof. B. Jankulov predava o ženi v narodnem pesništvu 20.25 Koncert s harmoniko in pevskimi vložki, Milanče Cincarče 21.10 Recitacija iz Njegoševega »Gorskog vijenca Dnevne vesti (»Politika ) Radijski kvartet: Mendel-ssohn, Ruv Blas, uvertura. Mozart, Serenada. Čajkovski, Pesem brez besed. Gounod, Romeo in Julija, operna faiLzija. 21.45 21.55 973 kc Zagreb 308-3 m 0-7 kW 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gosp. vesti 20.30 Prenos iz Ljubljane 22.30 Dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice 265 m 2-5 kW 12.05 Plošče 17.10 Koncert 20.05 Poljudna glasba 21.10 Plesna godba 1071 kt Konigsberg 7ii,m ček. 11.:» 15.45 20.05 21.30 22.30- Plošče Za deco: Žabji kralj . slušna igra. Nato do 18.00: Zabavna glasba »Poletni strahovi', vesela igra v 4 dej. Poletna godba na pihala -24.00 Zabavna in plesna godba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 15.45 Na potovanje! Veseloigra za mladino. 16.30 Operetna godba. Radio-orkester 19.50 Pogled v čas. E. Landsberg 20.15 Volkovi. Drama revolucije od R. Rollanda Nato komorna glasba in poročila 892 kc Poznanj 13.05 Plošče 17.55 Ura iznenadenja 20.30 Solistični koncert (prenos iz Varšave) 22.45 Plesna glasba 874 kc Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Orkestralni koncert 13.55 Borza 16.00 Tendence na srednjeevropskih tržiščih 19.05 Prenos iz Brna: Iz Nar. gledališča: Em. Kalman, »Cirkuška princesa« 829 kc Leipzig 36V9 m 4 kW 1 •_>.{)() Plošče 16.30 Koncert (radij, orkester) 20.00 Zborovski koncert. Moški zbor »Concordia« 22.00 Sporočila, nato plesna godba 802 kc Stuttgart "US 12.00 Promenadni koncert 16.15 Popoldanski koncert 20.15 Koncert 'radijskega orkestra 0.30—1.30 Koračnice 784 1 kc Touiouse 38i-6 m 8 kW 12.45 Koncert 13.15 Soli 20.30 Koncert 21.00 Odlomki iz komičnih oper 21.30 Simf. orkester 21.45 Plesna glasba 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 17.00 Baletna in plesna glasba (prenos iz Bremena) 20.00 Poljuden orkestralni koncert (prenos iz Kiela) 712 kc Frankfurt T-S 13.15 Robert Schumann (plošče) 16.35 Koncert radijskega orkestra (pren. iz Stuttgarta) 20.15 Glasbeno-literarna prireditev 21.45 Klavirski koncert Ernst Toch 694 kc Brno 432-3 m 2-5 kW 11.30 Plošče 12.15 Orkestralni koncert iz Prage 19.03 Prenos iz Nar. gledališča: Kal man, »Cirkuška princesa" 631 kc Berlin tli 4 17.30 Zabavna glasba 20.30 Prijatelji opere. Slušna igra Nato do 0.30 plesna godba 613 kc Zurich 12.32 Koncert domačega orkestra 16.00 Koncert 20.00 Švicarske pesmi sodobnih skladateljev (v dialektu) 20.45 Citre 519-9 m 15 kW 577 kc Dunai 11.00 Dopoldanska godba 15.15 Prenos slik 16.00 Popoldanski koncert 20.00 Iz del Martina Andersen- Nexoja 21.05 Pevske točke Lahka večerna godba 559 kc MUnchen 536 7 m 4 kW 12.55 Opoldanski koncert | (plošče) 16.00 Koncert k čajanki 21.30 Simfonični koncert radij-i skega orkestra 22.45 Koncertna in plesna godba Četrtek, 27. junija nBsaHHHnKam 522 kc Liubliana l-7s5..w 12.30 Reproducirana glasba 13.00 Časovna napoved Borzna poročila Reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov . 18.00 Koncert Radio-orkestra: Offenbach: Hoffmannove pripovedke, Dvorak: Ifrve sliki: 1. V sponiinani, 2. Rej skriku, Čajkovsky: Elegija, Seibold: Widmuny, Alet-ter: V smrekovem gozdičku, Yradier: La Paloma 20.00 Antologija slov. lirike, ravnatelj Bratina 20.30 Zgodovina Slovencev: o novih turških vojnah in o vpadih Krucov, prof. Silvo Kranjec 21.00 Duetni večer, izvaja Radio-orkester: Mussorgskv: Solza (vijolina - klavir), Mu-skowsky: Španski ples št. 4 (trompeta-klavir), Wenzel op. ,156: Elegija (cello-kla-vir), Brahms: Zazibalka (harmonij-klavir), Blaamv: Igrajoča ura (zvončki-kla-vir), Remusat: Ne toucher pas a la Raine (flavta-kla-vir), Mendelssohn: Pesmi brez besed (harmonij-kla- vir), Braga: Serenada (vijolina - klavir, Paudert: Arija za pozavno in klavir, Wenzel op. 156: Nocturno (cello-klavir) 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Belgrad m« 12.45 Plošče 13.30 Dnevne vesti (»Pravda ) 17.00 Ga. Ljuba Sladojevič predava: Že?la dcma in v družbi II. 17.30 G. dr. Kazimiro vid predava: : Umetniška svojevrst-nost naših narodnih bosanskih vezenin. 17.50 Stražna parada ali plošče. 20.00 Arhitekt P. Gačič predava: Naša moderna arhitektura. 20.25 Radijski kvartet: Čajkovski, Lirična suita v 'Stavkih. _ Masc-agni, Inter-mezzo k operi »William Ratcliffe . — Fibich, >Po-emec. — Fr. Liszt, XIV. rapsodija. 21.30 Univ. prof. dr. M. Budimir predava: »Iz življenja antike." 21.55 Dnevne vesti (»Politika ). 22.20 Prednašanje nar. pesmi iz Kosovskega cikla. 22 40 Srbska ciganska kapela. 973 kc Zagreb T-S 13.15 Plošče 13.45 Dnevne in gosp. vesti 19.15 Kult. in druž. vesti 19.30 Prenos iz Prage 21.30 Dnevne vesti in vremenska napoved 21.40 Lahka večerna glasba 1130 kc Košice 12.05 Orkestralni koncert 17.10 Plošče 19.30 Prenos iz Prage (koncert kons°rvatoristov) 1071 kc Konigsberg W 11.30 Plošče 16.30 Zabavna glasba 20.05 Pevska ura 21.30 Ninke-Trio 937 kc Breslau 16.00 Referat o knjigah: Rich. Salzburg 16.30 Novi plesi. Vodi F. Mar-szalek. Radio-jazz 321-2 m 4 kW S 17.00 Koncert 18.00 Groteskni humor (recitacije) 20.30 Pevske točke Nato do 0.30 plesna godbi Približno 2.00: Prenos iz Ne\vyorka: Zaključni dvoboj za svetovno prvenstvo v boksanju: M. Schmeling in Paolino 489'4 m 4 kW 613 kc Ziirich Plošče 16.00 Koncert i 20.00 Paul Vetterli bere iz svojih del 577 kc Dunaj TkS ne zveze. Govori dr. .Marijan Polič 20.15 Uvodno predavanje k ekskurziji radijske postaje 30. junija 20.30 Kult. in druž. vesti 20.35 Lahka večerna glasba 21.50 Dnevne vesti in vremenska napoved 22.00 Nadaljevanje zabave 1130 kc Košice ffi.5 12,05 Plošče 17.10 Orkestralni koncert 1071 kt Konigsberg 280-4 m 4 kW 11.30 Plošče 17.00 Schubert-Brahms (kvartet) 20.00 Prenos iz Berlina: Koncert 2.00 Prenos iz Amerike: Boksarska tekma Schmeling-Puolino 937 kc Breslau 16.30 Komorna glasba 18.00 Predlogi za izlete med prazniki 18.15 Umetnostna zgodovina: Dr. P. Hildebrnnd 19.001 Šflezija govori: Deželni svetnik Schmiljan : Pogorja, kopališča in letovišča Sp. Šlezije 22.00 Prenos iz Berlina: 1919 * 28. junij * 1929 Nato pevska ura 892 kc Poznanj 336-3 m 1-5 kW 13.05 Plošče 18.00 Arije in pesmi. Izvajajo člani poznanjske opere 20.30 Večer angleške glasbe 21.30 Koncert 22.45 Plesna godba 874 kc Praga 343-2 m 5 kW 11.30 Plošče 12.20 Opoldanski koncert 13.55 Borza 16.00 Tendence na srednjeevr. tržiščih 16.25 Prenos iz Bratislave: Koncert 19.00 Jugoslovanski večer (govori dr. Uhlir, O Vidovem dnevu) 22.25 Plesna godba 829 kc Leipzig 361-9 m 4 kW 12,00 Plošče 16.30 Koncert (radij, orkester) 20.00 Komorna glasba 21.15 Solistični koncert 374-1 m 4 kW 802 kc Stuttgart 16.15 Popoldanski koncert 20.00 Večerno slavje ob desetletnici versailleskega mira (1919) 22.00 Waterloo 784 i kc Toulouse 381-6 m 8 kW 12.45 Koncert 13.45 Plesna glasba 20.30 Koncert (odlomki iz komičnih oper) 21.00 Slavnostni koncert. Prire-de združeni radijski trgovci 766 kc Hamburg 391-6 m 4 kW 16.15 Orkestralni koncert (prenos iz Kiela) 22.30 Koncert (prenos iz Hannovra) 421-3 m 4 kW 712 kc Frankfurt 12.15 Orkestralni koncert (plošče) 17.45 Koncert radijskega orkestra (pren. iz Stuttgarta) 20.00 Spominska proslava ver-sajskega miru (1919) 22.00 Operni koncert 694 kc Brno 11.30 Plošče 12.20 Prenos iz Prage: Opoldanski koncert 19.05 Orkestralni koncert 22.20 Prenos iz Prage: Plesna godba 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 17.00 Zabavna glasba 20.00 Proslava 28. junija 1919 (Versailles): Koncert 613 kc Ziirich >■4 m i kW ! j.32 Koncert domačega orkestra 16.00 Koncert 20.00 Koncert jodlarjev (kvartet) 21.00 Slovanska glasba 577 kc Dunaj 519-9 m 15 kW 11.00 Dopoldanska godba 15.15 Prenos slik 16.0C Popoldanski koncert 17.25 Avstrijski komponisti 18.20 Tedensko športno po2-očilo 20.00 Izlet na planino Sula Nato večerni koncert 559 kc Miinchen 536-7 m 4 kW 12.55 Opoldanski koncert (plošče) 16.00 Zabavni koncert 1.00 Koncert radijskega tria 22.45 Plošče Sobota, 29. junija 522 kc Liubltana 575 m 2-5 kW 10.30 Poljedelska ura, inž. Černe 11.00 Koncert 15.00 Mati in otrok: Detinska doba. Vzgojeslovno pre-vanje, ga. Bartolova 15.30 Reproducirana glasba 16.00 Humoristično čtivo, pisatelj Milčinski 16.30 Lahka glasba 20.30 Prenos iz Zagreba: Društveni koncert simfoničnega koncerta H. T. D. »Merkur«. Dirigent: Mišo Mihokovič: 1. W. A. Mozart: >Titus«, uvertura. 2. W. A. Mozart: Simfonija št. 40 g-mol (Atlegro moito-Menuetto-Allegro assai). 3. a) E. Krouke: Melodija op. 92 št. 3 za flavto in klavir, igra na flavto g. H. Vilček; b) D. Popper-Pergolesi: Nina Gabriel Marie: La Cin-quantaine, izvaja na violo-cellu VI. Kurka; c) Henry Harold: Cavatina, Mendel-sohn: Polnisch, izvaja na violino K. Fiala, pri klavirju A. Fiirst. 4. Haydn: Simfonija št. 5 D-dur (Ada- gio - Allegro Largo canta-bile — Menuetto — Presto ma non troppo). 5. W. A. Mozart: Turška koračnica iz A-dur sonate, izvaja društveni orkester 22.00 Časovna napoved in poročila 659 kc Beigrad 455 m 2-5 kW 12.45 Radijski kvartet: Lehar, Fraskvita, operna fantazija, — Dupuis, (Procesija, — Fourdrain, Sanjarke, — J. Strauss, »Zgodbe iz dunajskega gozda.« 13.30 Dnevne vesti (»Pravda«) 17.20 Ura za deco. Pravljice bere teta Mica Bandič 17.25 Radio-Jazz 18.35 Ura ljudskega zdravstva (dogovorno z ministrstvom za nar. zdravje). Dr. Bogoljub Konstantinovič, »Zakaj pojema naša narodna sila V« 20.00 Vasa Pomorišac predava o slikanju na steklo v okviru gotske arhitekture 20.25 Radijski kvartet s sodelovanjem ge. Volevač, članice kr. opere (sopran): Leon cavallo, »Zaza«, operna fan- tazija. — Ponchielli, Urni ples iz cpere Gioconda . — Bizet, Pastorale, inter-mezzo, Menuet, farandole. — Vmes pevski vložki. 21.55 Dr. A. Godjevac predava »Po deželi vseh lepot.« 22.20 Dnevne vesti, nato šahovske novice 22.43 Oba ljudska pevca Šamovac s flavto in harmoniko — ali pistonist in dva trobentača kr. gard ne kapele 973 kc Zagreb 308-3 07 k 9.00 Šahovska tekma med Ra-dio-Zagrebom in Radio-Ljubljana 16.30 Prenos slavnostnih tekem ob priliki desetletnice obstoja jugoslovanske nogometne zveze. Drugi dan 20.00 Knjižna ura 20.15 Kult. in druž. vesti 20.30 Koncert simfon. orkestra društva »Merkur . Dirigent Mišo Mihokovič. Spored: W. A. Mozart: Titus, uvertura. W. A. Mozart; Simfonija štev. 40, g-mol. Hronke Emil: a) Melodija, op. 92, št. 3, b) Valse, op. 92, št. 2 (solo flavta g. H. Vilček). David Pop-per: Nina. Gabriel Marie: La Cinquantaine (solo cel-lo g. V. Hurka). Henry Harold: Cavatine. Mendel-sohn: Polnisch (solo violina g. H. Fiala). Haydn: Simfonija št. 5, d-dur. W A. Mozart: Turška koračnica iz sonate v a-duru. (Simultanska prireditev za Zagreb in Ljubljano) 20.30 Dnevne vesti in vremenska napoved 1130 kc Košice 265 m 2-5 kW 9.00 Prenos iz stolnice 12.15 Orkestralni koncert 19.05 Prenosi iz Prage 1071 kt Konigsberg 280-4 m 4 kW 11.30 Plošče 16.00 Zabavna glpsba 20.05 Pester večer 22.30—24.C0 Plesna glasba 937 kc Breslau 321-2 m 4 kW 15.45 Referat o knjigah 16.15 Zabavni koncert. Radio- orkester in cello 18.00 Veslaška tekma 18.55 Telesna kultura. Dvogovor 19.35 Pogled na platno. Filmi tega tedna 20.00 Pokrajina Glatz 21.00 Konec tedna . Radio- orkester 22.30 Plesna godba z jazzom ?12 kc Frankfurt 421-3 m 4 kW 892 kc Poznanj 336-3 n 1-5 kW 10.15 Služba božja 13.05 Plošče 19.15 Glasben interludij 22.40 Radiofonski kabaret 24.00 Nočni koncert. Organizira »Philips« 874 kc Praga 343-2 n 5 k W 9.00 Prenos iz Brna: Religiozna glasba 12.00 Godba 16.30 Prenos iz Brna: Vojaška godba 18.00 Nemško oddajanje: Recitacije, glasba 19.05 Ljudske pesmi 20.00 Poljuden večer 21.00 Poljudna orkestral. glasba 22.25 Vojaška godba 829 kc Leioz>g 361-9 ti, 4 i IV 12.00 Plošče 14.00 Plošče 16.00 Zdraviliški koncert (Bad Diirrenberg a. S.) 20.00 Pisatelj Roda-Roda z lastnim programom 21.00 Zborovski koncert (Sac-h-sischer Elbgausangerbund) 22.00 Sporočila, nato ilo 00.30 plesna godba 0.30— 1.30 Nočni koncert (plošče) 802 kc Stuttgart 374-1 m 4 kW 15.00 Zabavni koncert 16.30 Koncert h čajanki 20.30 Pozdravni koncert iz slavnostne dvorane v Ulmu (združeni moški, ženski in otroški zbori) 20.30 »Prestolonaslednika prvi medeni teden , slušna igra 21.45 Veder večer 23.15 Vesele točke 0.00—1.00 Plesna godba 784 1 kc Toulouse M«6i,w 12.45 Koncert 13.00 Pesmi 13.15 Plesna glasba 20.30 Koncert (dunajski orkester) 20.45 Španske pesmi 21.00 Koncert 766 kc Hamburg 3Tk; 19.00 Mandolinski koncert 20.00 Poletni kabaret 23.00 do 1.00 Koncert in plesna godba 13.15 lz del Fr. Liszt-a (plošče) 15.05 Glasbena mladinska ura Plesna glasba 18. stol. 16.30 Koncert radij, orkestra 19.05 »Veseli Baedeker (za potovanje) 20.15 Zračna kočija. Radijski kabaret. Do 0.30 plesna godba 694 kc Brno 432-3 i* 2-5 kW 9.00 Nabožna glasba 12.00 Prenos iz Prage: Godba 16.30 Vojaška godba 18.00 Nemško oddajanje: Arije in pesmi 19.05 Komorna glasba 20.20 Zborovski koncert pevskega zbora »Orus 22.25 Vojaška gcdba 631 kc Berlin 475-4 m 4 kW 17.00 Vedre pol ure (Recitacija) 17.30 Zabavna glasba 20.00 »Plagiat , kolektivna komedija Nato do 0.30 plesna godba 613 kc Ziirich 489-4 m 4 kW 12.32 Plošče 16.00 Koncert 17.15 Koncert harmonikarjev 20.00 Harmonika 21.20 Zabavni koncert 22.30 Plošče — plesna godba 577 kc Dunaj 519-9 n. 15 kW 10.20 Zbori »Wiener Sanger-knaben 11.00 Koncert dunaj. simfon. orkestra 15.00 Prenos slik 15.25 Pravljice za veliko in malo 15.55 Popoldanski koncert 18.00 A. Rausch, Sonata za violino in klavir 18.30 Prenos iz dun. drž. opere: »Lohengrin 559 kc Miincben 16-7 m 4 kW 10.00 Katoliška služba bož.;a (govori p. Lippert) 12.00 Matineja komorne glasbe 14.30 Zabavni koncert (plošče) 16.00 Koncert radijskega orkestra 18.00 Citraški duet 19.S0 Partija na kmete 21.00 Vojaški koncert 22.45 Plesna glasba B. eine weiBe Wand — Eine w e i B e Wand ist nicht praktisch (porabna) einer wei!3en Wand — Den Schmutz (nesnaga) einer weiBen Wand bemerkt man schnell einer vveifien Wand — Die Leiter (lestva) lehnt (sloni) an einer w e i B e n Wand eine weiBe Wand — Siehst du unter ali den Wanden auch eine wei!3e W a n d ? weiBe Wande — WeiBe Wande sind in sei-nem Zimmer weiBer Wande — Der Preis weiBer Wande ist niedrig weiBen Wanden — WeiBen W a n d e n verdanken wir die Helligkeit (svetlost) der Raume (prostorov) weiBe Wande — Bestelle beim Zimmermaler nur weiBe W a n d e ! weiBe Wand — Und nur du, w e i B e W a n d , horst mein Klagen weiBer Wand —- WeiBer Wand blendende (bleščeča) Helle schadet den Augen weiBer Wand — Von weiBer Wand hebt sich das Bild gut ab (abheben odražati se) weiBe Wand — Soleh weiBe Wand vviinsche ich mir weiBe Wande weiBer Wande , . .. , p ■n \v;■■ j kakor množina pod a. vveinen Wanden weiBe Wande Sklanjatev srednjih pridevnikov. A. das alte Haus —■ Das alte Haus steht mitten im Dorfe des alten Hauses — Die Malerei d e s a 11 e n H a u s e s ist wunderschon (čudovito lepo) dem alten Hause — In dem alten Hause vvohnet ihr? das alte Haus — Schau dir das alte Haus nur an! die alten Hauser — Die alten Hauser sind vom groBen Werte der alten Hauser — Die Fenster der alten Hauser sind nicht immer klein den alten Hausern — In den alten Hause r n findest du prachtvolle (prekrasne) Stiegen die alten Hauser — Kaufe doch die alten Hauser! B. ein altes Haus — Hier, bitte, steht e i n altes Haus eines alten Hauses — Aber die Tiir e i n e s alten Hauses ist doch immer breit und niedrig einem alten Hause — Mein Onkel wohnt in einem alten Hause ein altes Haus — Kaufst du dir ein altes Haus? alte Hauser —lte Hauser sind baufal-lig (razpadljive) alter Hauser — Die Raume (prostori) a 11 e r Hauser sind dumpf (zaduhle) und diister (mračne) alten Hausern — Ich gebe alten Hausern den Vorzug (den Vorzug geben prednost dati) alte Hauser — Verkaufet ihr nur alte Hauser? C. altes Haus — Manch altes Haus steht an dieser StraBe alten Hauses —• Die Zimmer manch alten Hauses sind hell altem Hause -— Welch altem Hause ver-traust du dich an? (Sich vertrauen zaupati se) altes Haus — Soleh altes Haus willst du kaufen? alte Hauser alter Hauser , , .. , D ,, t,.. kakor množina pod d. alten Hausern alte Hauser Če stoji pred samostalnikom več pridevnikov, se sklanjajo vsi enako. N. pr.: der gute alte rote Wein des guten alten roten Weines itd. ein guter alter roter Wein eines guten alten roten Weines itd. guter alter roter Wein guten alten roten Weines gutem altem rotem Weine itd. Ne: nach langem schweren Leiden, marveč: nach langem schvverem Leiden. Isto sklanjo kakor določni spolnik (der, die, das) zahtevajo tudi dieser ta, jeder vsak, maneher marsikateri, vveleher kateri, soleher tak, takšen in dr. Isto sklanjo kakor nedoločni spolnik (ein, eine, ein) zahtevajo tudi mein moj, dein tvoj, sein njegov, unser naš, euer vaš, ihr njihov, kein noben in dr. Isto sklanjo kakor jo imajo pridevniki brez vsakega spolnika zahtevajo med drugim tudi okrajšane oblike manch, welch, soleh. / I/// CEH Sf M/f (f (/ M/i/ Upotrebite Tungsram Darifevc clehtronhe! Trieleldronski aparat »Stadione za priključek n&izmenični tok Din 5660 HfKLOilCEVACEH\ . LIST IZHAJA VSAK PETEK - IZDAJA KONZORCIJ „RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POsT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV — TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)