5 Na?i dopisi. Iz Gorice 20. dec. (Izv. dopis. ? Konec.) Mislil bi ?lovek, da se slovenski voditelji vendar zdru?ijo z la?kimi in nem?kimi konservativci v upanji, da tudi par Slovencev prodere, ali, ?e ne druga?e, da vsaj la?kemu gibanju dajo spoznati, da tudi Slovenci tukaj ?ive ne samo vsled ?tevilk zadnjega ljudskega popisa, ampak tudi dejanski kot taki, ki se zavejo svoje politi?ne mo?i. Ali oni, ki si prisvajajo voditeljstvo, ?e zganili se niso v pomo? onim, ki bi druga?e radi delali. Po takem ni samo la?ka brezozirnost kriva, da Slovenec v Gorici v stare?instvu nima nobenega zastopnika. V Trstu je tamo?nje slovensko politi?no dru?tvo za?elo Slovence, ki tam dolgo ?ive, opozarjati na to, da imajo pravico zahtevati priznanje me??anstva, v Gorici pa bi tudi dobili obrtnikov in v ob?e mnogo slovenskih prebivalcev, ki bi smeli po pravici po me??anstvu pra?ati in kot me??ani tudi na de?elno- in dr?avnozborske volitve vplivati, pa sami se ne zganejo, in slovensko voditeljstvo koraka ne stori za-nje. Za taka in enaka politi?na dela in postopanja je bilo u?e davno ?as, ovedeti se; prilika se je sosebno tudi lani in letos z razlo^^i ponujala ? pa roke so poklicani kri?em dr?ali. Tedaj smo v mestu politi?na ni?la, na katero ob va?nih trenutkih gledajo samo z zani?evanjem, ker ne moremo ne sebi ne drugim pomagati, ko bi na pr. nas zmerneje stranke dru^jih narodnosti potrebovale, in bi si tako vzajemno vzbuje-vali pogum za politi?ne pravice. O politi?nih pravicah glede na uradni jezik tukaj ne govorim, ker sem hotel primerjati samo na? napredek v o?jih mejah nasproti temu, kar Lahi imajo , in nasproti temu, kar bi bili Slovenci u?e lahko , mnogo tudi poslednji ?as dosegli, pa niso ni? storili zarad popustljivih voditeljev in onemoglosti onih, ki se na voditeljstvo zana?ajo. Druq:a?e bi moral omeniti, da so ?e obravnavo zarad 1. ?tevilke zase?ene ,,So?e" pred tukaj?njo c. kr. okro?no sodnijo zabile?ili v zapisnikih samo v italijanskem jeziku, in se je torej tej naredbi udal ali moral udati tudi doti?ni zagovornik, slovenski odvetnik. Iz teh kratkih potez pa slovenski narod razvidi, v kako slabem stanji se nahajamo ravno v gori?kem mestu, in kako malo nam se je zibati v dobri volji, katero nam ho?e la?ka taktika prili?no vzbuditi, z namea^mi, da bi mi ?e nadalje v kratkovidnosti tavali, na?i voditelji pa ?e nadalje kazali njim lastno nemarnost, v tem, ko se italijanski duh pospenja, ?iri in ? posmehuje na?i ne toliko gmotni, kolikor ? du?ni in du?evni rev??ini. Iz tega, kar se je doslej opustilo, je lahko posneti, ?esa se nam je z novim letom poprijeti, in kdor ima ime in dol?nost, da nas k novemu delu vodi, pa no?e ali ne more dol?nosti, od naroda mu nalo?ene, izpolnovati, naj breme odlo?i, da ga drugi prevzamejo. Po sedanjih potih pa vozkem, pa va?nem okvirji na?ega mesta za Slovence ne moremo ve? hoditi in naroda, kljubu napredku v na?ih dru?tvih, prepu??ati italijanski propagandi v popolno potuj ?e vanje. Iz Gorice 30. dec (Izv. dopis.) Za bo?i?ne praznike se nam je bilo naredilo prav lepo, za ta ?as, skoro bi rekel, toplo vreme. Sneg se je do malega skopnil tudi po vi?inah, in celo gorske soteske, ki so na vetru, imajo te dni zra?no ravnote?je, kakor le malokedaj o poletnem ?asu. ? Na? ?Corriere^' je slavil za Bo?i? rimsko mesto v uvodnem ?lanku; povzdigoval je staroslavni rimski ?Pantheon'', pa ne toliko zarad zgodovinske vrednosti in esteti?ne njegove veljave, tudi ne zarad Rafaela, ki v onem sveti??i po?iva, ampak zarad Viktorja Ema-nuela, kateremu so tudi ondi odmerili poslednji po?itek. Lahonski list pravi, da romanje Italijanov na gomilo tega kralja je tudi ?per novi italiani", to je, za gori?ke in v ob?e avstrijske Lahe va?nejein slovesni?e, nego vsako drugo politi?no ali verska bo?ja pot. Ta naravnostna in s posebnimi razlogi utemeljena izjava je najprej dr?avnega pravdnika napotila, da je list zasegel. Po mestu je bil pa list u?e raznesen, ker v ob?e se pogostem pripeti tu, kakor v Trstu italijanskim listen , da jih zaplenijo, ko jih u?e povsod berejo. Iz omenjene in enakih izpovedi pa se vidi, koliko pravice imajo la?ki listi, Slovence panslaviste imenovati, kakor nam brezizjemno take priimke dajejo primorski, italij. ?asniki, Hrvatom pa posebno ^^L' Istria". Ti listi la?ke propagande te dni tudi jadikujejo, da so zdaj odpeljali v zapor, oziroma pred tamo?nje porotnike dva vrednika tr?a?kega ;,Independenti-ja", namre?Jurettiga inZam-pieri-ja. Prvi je vredoval nekdaj gori?ki, zdaj pokopani list ?r Isonzo^^ Lahi bi bili najraj?i videli ta dva mo?a pred tr?a?kimi ali pa gra?kimi porotniki, oni u?e vedo zakaj, mi pa tudi. ? Posestnik tukaj?nje tiskarne in knjigarne g. Zeitz je dobro znan kot pravi Italijan, pa vendar so mu te dni pono?i hi?o po?rnili, najprej zato, ker je bil del zunaj na steno tudi slovenski napis svojega posla. Zopet dokaz, po kakih potih Lahi tero-rizujejo svojce in druge narodnosti ljudi. Danes popoludne je imelo slov. bralno in podporno dru?tvo redni letni ob?ni zbor, katerega se je udele?ilo obilo dru?tvenikov. Ker sem velikokrat to dru?tvo z veseljem omenjal, povem o ob?nem zboru samo nekoliko. Dru?tvo ?teje zdaj 303 ude. Ra?un za 1. 1883 ka?e z ostankom v gotovini od 1. 1882 dohodkov 1740 gld., stro?kov pa z ostankom gotovine od L 1883. tudi 1740 gld. Poslednja gotovina zna?a 1008 gld. 63 kr., s pohi?tvom in z aktivnimi ostanki pa 136 gld. 79 kr. To je sre?en napredek od lani. Letno poro?ilo, ra?unski sklep za 1883. in prora?un za 1884. je zbor brez najmanj?ega nasprotja odobril in zadovoljnost z delovanjem dosedanjega odbora pokazal tudi s tem, da je stare odbornike zopet volil, kakor so bili posebe nasvetovani. Izvoljeni so ti marljivi dru?tveni na?elniki skoro vsi enoglasno, samo 2 ali 3 glasovi so se razkropili, dosedanji predsednik pa je bil tudi formalno per accla-mationem enoglasno zopet izvoljen. Naj ?e dostavim, da je tudi to slovensko dru?tvo izvolilo knezonad?kofa gori?kega za ?astnega uda. To je ob?ni zbor toliko raj?e storil, ker je danes izvedel, da je na? visi pastir temu dru?tvu posebno naklonjen, in mu je takoj pri nastopu svoje visoke slu?be kaj lepo vsodo v podporo odmeril. Po vsem se je ob?ni zbor zadovoljen raz?el, in ?eleti je samo, da bi mogli konec leta 1884. o vsem na?em gibanji o enakem napredku poro?ati, kakor se je to vestno zgodilo letos o na?em podpornem dru?tvu. Postojina 24. dec. ? Kakor je u?e v ob?e znano, gospodari v okraji na?em pri ni?jem ljudstvu beda velika. Mnogo , premnogo je hi?nih gospodarjev, ki nimajo ve?krat ?e toliko , da bi za silo pre?iveli sebe in svoje dru?binice, ?e manj pa, da bi se obla?ili. Ali milo nebo, ki ne zapusti nikedar svojih, vzbuja revnim sta-ri?em dobrotnikov in dobrotnic , izlasti njihovi ?e mali ?olo obiskajo?i deci. Tako obla?ijo v Postojini slednjo ?olski prijatelji u?e ve? let; posebno veliko otrok oblekli so letos, za kar moramo vedeti posebno hvalo gospema Josipini Vi ?i?evi in Kraigher je vi, ki ste polni vneme do revne ?olske dece hodili okrog po hi?ah ter pridno nabirali darov in dobitkov za tombolo, ki se je v ta namen priredila pred mesecem dni; in hvala Bogu, trud njima rodil je sadu mnogo, ker nabrali ste za Po? stojino lepo, veliko svoto 213 gold. Takoj ste nakupili tvarine za obleko in obutek ter poklicali na dom svoj rokodelcev in obleka bila je narejena kmalu, tako, da so se otroci zamegli obdarovati u?e preto?eno nedeljo 23. t. m. po poludne po litanijah. V to svrho zbralo se je v sobani dekli?ke ?ole ob?instva priprostega mnogo, a inteligence na?e le malo ? izmed u?iteljstva navzo? bil je le eden (!?). Ko smo se tedaj v ?oli zbrali (da se v ?oli obdarujejo otroci, je u?e stara navada) in pri?akovali dolgo,^ precej dolgo nekaterih gospodov, a zaman, ? nastopil je na? vele?astni gospod dekan Hofstetter ? eden najizbornejih prijateljev u?e?e se mladine v na?em okraji ter v lepi, ?isti sloven??ini govoril v srce segajo?e besede v glavnih potezah blizu tako-le: ?Kr??anska ljubezen je stvar zelo plemenita. ?ebelica nabira sadovja zase, a du?a polna ljubezni do bli?njega ne zase, temve? za svojega sobli?ujega siromaka. To svedo?e nam bogata darila tu na mizi in okrog mize. Ko to govorim, na misel mi pride neka dogodba: ?V nekem hribovji ?ivel je nek siroma?en dninar se svojo ?enico in ?veterimi otroci, a tudi peterega so pri?akovali. Nada izpolni se ravno na sv. ve?er; mati porodi dete, a zaspi v Gospodu o porodu. Ubogi o?e, ki ni imel ?e kruhka ne za svoje la?ne otro?i?e, ?alosten je zelo izlasti, ker mu je Bog vzel ljubo ?eno, a pustil nedol?no malo dete. Druzega dne gre oto?en k gospodu ?upniku istega kraja ter tarna in tarna nad svojo nesre?o; gospodu se usmili ubogi dninar v srce ter re?e mu, da naj pripelje takoj po slu?bi Bo?ji vse svoje otroke na dom njegov. Gospod ?upnik gre v cerkev; ko pride ?as, stopi na le?o ter govori ginljivo o veliki ljubezni Jezusa do nas, ki zaslu?i, da ga tudi mi sr?no ljubimo. In glejte! ?ene kr??anske, sedaj ponuja se vam prilika: doma na domu mojem pri?akuje vas po sv. ma?i petero zapu??enih nedol?nih otro?i?ev; pridite in vzprejmite jih; ako ta storite, bode dejanje va?e nebe?kemu detetu jednako ljubo in drago, kot da bi njega vzprejele. In res, ko sv. ma?a mine, pride toliko mater, da morajo za otroke sre?kati; le enega najmlaj?ega no?e nobena ? bilo je otro?e slepo ? ker slehrna se je bala svojega mo?a, ako slepega otroka na dom prinese. A tu pristopi neka reva in prosi za otroka. Gospod ?upnik jej re?e: kako bo? pre?ivela dete, ker si sama tako ubo?na? A ?enica mu odgovori: Bog bode pre?ivel mene in otroka. To je ganilo navzo?e ?ene in takoj so nabrale med sabo toliko darov, da je zamogla siroma?na ?ena pre?iveti dete." Ravno tako, ljubi otroci! skrbe blage matere, blage gospe in gospice u?e ve? let za Vas; izlasti mnogo dobrega storila Vam je letos umr?a mati ?Markova", katere ne zabite nikedar v svojih molitvah; a veliko do- 6 7 brega so vam storile in store tndi druge gospe v prvi vrsti tu navzo?e, ki so tudi letos nabrale in pripravile Vam toliko lepih daril. Glejte, da jim bodete zato iz srca hvale?ni s tem, da se lepo pridno u?ite, ubogate ter za vse svoje dobrotnike in dobrotnice molite. Vam pa, blage gospe, sr?na Vam hvala v imenu ?olskih otrok; v prvi vrsti Vam gospa Vi?i? in Vam gospa Kraigher, ki se niste bali truda, ko ste nabirali darov za blago dejanje. Prosim Vaji, nikar ne glejte na hvale?nost sveta, ki dobra dela navadno s ?rno nehvale?nostjo pla?uje; vedite, da le Bog je, ki Vama bode blago delo popla?al 5vencem nebe?ke slave.'^ Na to obdaruje vele?astni gospod dekan z gospema u?e imenovanima siroma?no, raztrgano deco; skoro vseh 60 (toliko je bilo obdarovanih) dobilo je vso obleko, a zraven tudi kruha in mnogovrstnega suhega sadja. Da 80 bili otroci darov zelo veseli, razume se; tudi zahvalili 80 se po neki u?enki (obdarovanki) tretjega razreda tako-le: ;,V imenu vseh obdarovanih izrekam sr?no zahvalo vsem dobrotnikom in dobrotnicam in obljubim, da ho?emo zanje moliti. V prvi vrsti pa hvala Vam, viso-ko?astiti gospod dekan ter Vama gospa Vi?i? in gospa Kraigher!^ Da, hvale?ni so otroci svojim dobrotnikom in zanje molijo; in to je pla?ilo najbolj?e, ki nam zatrjuje, da usmiljene du?e tudi prihodnje leto ne bodo zabile revnih zapu??enih ?olskih sirot. Postojina 28. dec. ? Dne 27. decembra o godu ve-le?astnega gospoda dekana Hofstetterja poklonili so se mu ?in corpore" duhovniki deKanije postonjske in izro?ili mu na Dunaji prekrasno izdelano ?estitko, katero so mu namenili za odlikovanje njegovo na Najvi?jem mestu. Glasi se: ;;Vele?estitemu gospodu, gosp. Janezu Stanislavu Hofstetterju, dekanu in vitezu ces. avst. Franc-Jo?efovega reda v Postojini. Gospod dekan! Za poduk in verno omiko mladine, za ?asni in ve?ni blagor izro?enih Vam ov?ic, za Bo?jo ?ast in za lepoto svete hi?e Bo?je ste vedno goreli in delali neutrudno iz vse svoje mo?i. Kar ste storili iz ljubezni do Kri?a Gospodovega, to preslavlja zdaj svitli Vite?ki Kri?, ki so ga Njih Veli?anstvo presvitli cesar v spoznanje zaslug Vam podelili. Veselimo se z Vami podpisani duhovni postonjske dekanije, ter Vam ?estitamo z vo??ilom: Zlati Kri? naj Vam laj?a in slaj?a kri?e in te?ave ?e dolgega vspe?-nega delovanja! V Postojini dne 27. decembra 1883. Podpisi (vseh duhovnikov dekanije postonjskej. Vidno ganjen vzprejel je gospod dekan to svedo?ilo ljubezni, katero goji do njega v meri najve?ji duhoven-stvo njegovega dekanata. Rekel je: ??estiti gospodje, dragi bratje! Radosti najve?je igra srce moje, ko zrem prekrasno ?estitko Va?o in ?itam iz du?e Va?e izvirajo?e besede; to mi je dokaz, da me v resnici ljubite kot brat svojega brata ljubiti zamore; a uverjeni bodite, da je tudi srce moje gorelo vedno ljubezni do Vas in gori in bode gorelo z neugasljivim plamenom. Prosim Vas, dragi bratje! stanovitne ljubezni tudi v prihodnje tem bolj, ker je ljubezen prava, najtrdneja podlaga in najbolj?i izvor vspe?nega delovanja sploh,Jzlasti pa na polji stvari svete, kateri smo se posvetili. ?estitka Va?a bode mi vedno posebno v trenotkih tu?nih, bolestnih vir tola?be in mo?i". Sedaj poljubi gospod dekan sle-hrnega navzo?ih duhovnikov ter izre?e vsakemu posebej sr?no toplo zahvalo za svedo?ilo ljubezni. Iz Ljubljane. (Klub narodnih poslancev kranjskega de?elnega zbora) objavlja danes po svojem izvr?evalnem odboru sklepe, katerih smo svoj ?as omenili. Iz teh sklepov prepri?a se lahko slovenski svet, da re?nega povoda za razdvojenje med narodnimi poslanci nika-kor?nega ni, ako nekateri gospodje vendar-le neprenehoma ?delajo" razburjenost (n. pr. ljubljanski dopisnik v zadnji ?t. ?So?e^ itd.) bi se po tem dalo bolj prav soditi, da oni gospodje razburjenosti potrebujejo. ? Mi upamo, da bode delovanje narodnega kluba na poti, po kateri je hodil do zdaj in dr?e? se svojih v ?Izjavi^^ navedenih na?el, za ves na? narod in glede gospodarskih vpra?anj za vso de?elo Kranjsko vspe?no in koristno. Glasi pa se omenjena Izjava. I. Glede na to, da so slovenski poslanci zdanjo vlado, odkar je nastopila, v vseh zastopih zvesto in lojalno podpirali ter brez ugovora glasovali za vse vladne predloge; glede na to, da so vse to storili, ker je vlada pri svojem nastopu narodno ravnopravnost proglasila za svoj program in so torej slovenski poslanci za trdno nadejali se, da bode vlada na?ela narodne ravno-pravnosti dejansko izvr?ila nasproti vsem Slovencem; glede dalje na to, da vladinih namenov v tej smeri ni soditi samo po tem, kar vlada stori za Kranjsko, ampak tudi po tem, kakor ona postopa v drugih de?elah, kjer se Slovenci ?e vedno brezvspe?no potezajo za svoje narodne pravice in v tem jim usiljenem boji svoje mo?i tro?e ? sebi, vsemu slovenskemu narodu in dr?avi na ?kodo; glede na vse to in zlasti z ozirom na poslednje zasedanje kranjskega de?elnega zbora, v katerem je slovenska ve?ina s svojim zmernim postopanjem dejansko dokazala svojo pravi?nost in spravljivost: Klub slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora za gotovo pri?akuje, da bode visoka vlada resno in brez odloga izvr?ila narodno ravnopravnost za vse Slovence. II. Glede na to, da je vlada obljubila, svojo posebno skrb obra?ati v zbolj?anje materijalnih razmer de?el in v povzdigo poljedelstva, obrtni?tva in trgovine; da je v tem obziru res u?e mnogo koristnega storila za vso dr?avo, kakor tudi za posamezne de?ele, zlasti z gradnjo raznih ?eleznic, zbolj?anjem cest, uravnavanjem rek, pospe?evanjem obrtni?kega in poljedelskega poduka; da se je pa v vseh teh obzirih za Kranjsko dosle primeroma premalo storilo; klub slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora nujno prosi, visoka vlada naj se blagovoljno ozira tudi na raznovrstne potrebe in opravi?ene ?elje de?ele Kranjske. Klub slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora. Grasselli; dr. vitez Bleiweis; dr. Vo?njak; J. Murnik; dr. Poklukar; Klun; prof. Fr. ?uklje; dr. Alf. Mosche; dr. Pape?; dr. Makso Samec; Luka Svetec; Jo?ef vitez Schneid-Treuenfeldski; BI. Mohar; Janko Krsnik; Edv. Dev; Matej Lavren?i?; Primo? Paki?; dr. Jurij Ster-benc; Oton Detela; dr. Dolenec; Luka Robi?; Vilj. Pfeifer; Karol Rude?. To izjavo je klub slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora poslal prevzvi?enemu gospodu c. k. mi-nisterskemu predsedniku, tistim svojim ?lanom pa, ki so ob enem dr?avni poslanci, nalo?il, naj ustno vise?emu ministerstvu podrobneje nalo?e potrebe slovenskega naroda in kranjske de?ele. 8 Vseh 23 slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora je podpisalo izjavo. To je dokaz, da ni nobenega razpora niti razkola med njimi, nego da so v politi?nih na?elih popolnem slo?ni med seboj in solidarni, in da se vsi verno dr?e starega narodnega programa, katerega dejansko uresni?iti je vsem enaka skrb, ?eravno so v posameznih slu?ajih kedaj razli?nega mnenja. Zatorej klub slovenskih poslancev kranjskega de?elnega zbora po pravici sme pri?akovati, da bode slovensko in po?teno misle?e nem?ko novinarstvo opustilo vse o?itanje in hujskanje zoper klubove ?lane, pa skupno s poslanci delalo za blagost slovenskega naroda in mile domovine. Le v slogi je mo?! V Ljubljani 3L dan decembra 1883. Stalni eksekutivni komite klubu slovenskih poslancev kranjskega de?. zbora. ? (Mo?virski odbor) zboruje dne 7. t. m. v dvorani C. k. kmetijske dru?be in obravnava slede?e predmete: 1. Branje zapisnika zadnje seje; 2. poro?ilo prvomest-nikovo; ra?un preteklega leta; 4. prora?un za 1. 1884.; 5. obravnava o kone?nem izpla?evanji zahtev in?enirja Podhajskega; 6. posamesni nasveti. ? {Knezoskof ljubljanski dr. Pogacar) obolel je pred prazniki in kakor ?ujemo, nevarnost ?e ni prestana, akoravno je bilo videti v?asih nekoliko zbolj?anja. ? Zdravnik baje trdi; da zdaj ne preti smrtna nevarnost. ? Upajmo, da se stan bolnikov kmalu zbolj?a. ? (Pravnik slovenski), katerega je do zdaj vredoval g. dr. Mo?e, nehal je izhajati z novim letom. ? (Gospod vodja slap?ke vinorejske ?ole R. Dolenec) pri?el je z dana?njim dnem zopet svoje redno in stalno sodelovanje pri gospodarskem delu ?Novic". ? (Potres) bil je ?utiti v Ljubljani pretekli pon-deljek zjutraj ob pol 3. uri. (Slovensko gledali??e,) Prihodnja slovenska predstava bode 6. dan t. m. Predstavljala se bode ^Marijana", slika iz ljudskega ?ivljenja v 5 dejanjih. Francoski spisala Dennery in Mallian, poslovenil Dav. Hostnik.