RazgSed. — Ustavljeni Hsti. Oblasti na Češkern so ustavile naslednje liste: »Nezavislost« v Podebradih, tednik »Zdar« v Rokycanih in krščansko-socialno »Pravo« v Kladnem. — Madžarski gimnaziji v Zagrebu in Osjeku. Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic je razpisalo niesta za srednješolske profesorje na madžarskih gitnnazijah v Zagrebu in Osjeku. Pripominjamo le toliko, da pripadajo vse železnice na Hrvatskem, ki so sezidane s hrvatskim denarjem, kr. ravnateljstvu ogrskih železnic. — Umrljivost otrok. L. 1896. je bilo v Avstriji rojenih 925.682 otrok. Od teh jih je umrlo, preden so postali eno leto stari, 217.000. Velik del teh otrok bi se bil ob pritnerni skrbi, gotovo ohranil pri življenju. Sedaj, med vojno, je uinrljivost otrok še veliko večja. Z ozirom na to snujejo na Dunaju velik dom, ki naj bo pribežališče za matere, in velik dom za dojenčke. Dunajsko mesto je dalo 7000 štirijaških rnetrov veliko stavbišče za ta namen brezplačno na razpolaganje. — Glavni zbor katoliškega šolskega društva. Korespooidenca »Austria« po>roča: Na občnem zboru Katoliškega šolskega društva 2. aprila je izjavil društveni predsednik kanonik dr. Kraus, da ceni število društvenih članov nad 115.000. Glavni tajnik dr. Hinner je prečital veliko pozdravnih pisem, pisali so med drugim: nadvojvodinji Marija Terezija in Marija Valerija, nadvojvoda Friderik ki Franc Salvator, ministrski predsednik groi Stiirgkh in več ministrov, namestnik baron pl. Bleyleben, župan dr. Weisskirdiner in drugi. Kardinal knezonadškof dr. Piffl, ki se zaradi romanja v Marijino Celje ni liiogel udeležiti zbora, i-zvaja v svojem opravieevalnein pismu: »Nova Avstrija, ki se kuje v vročini svetovne vojne, potrebuje mladine, ki je vzgojena v ljubezni do Boga in do domovine.« Zvečer je bilo slavnostno zborovanje. Pomožiii škof dr. Pfluger je podelil apostolski blagoslov; zborovalci so zapeli narodne hiniue vseh štirih zveznih držav. — Vojna statistika hrvatskega vseučil?šča, V zimskem semestru 1915/16 je bilo na hrvatskem vseučilišču 552 slušateljev, to je skoro dvakrat manj, kakor jih je bilo pred vojsko. Filozofov je bilo samo 79 (med njirni mnogo žensk), a pravnikov samo 325, dočitn jih je bilo pred vojno skoro tisoč. — Stanislav Sucharda. V Pragi je umrl dne 5. maja profesor Stanislav Sucharda, eden najodličnejših reprezentantov češkega kiparstva. Najslavnejše njegovo ddo je kolosalni spomenik Palackega v Pragi. Sucharda je bil šde 50 let star. — V Samoboru je umrl upokojeni Ijudskošolski ravnatelj Ilija Mitrovič. — Umrl je 14. oktobra 1915 v Jagodini v Srbiji Josip Podhradsky, 94 let star. Podliradsky je bil svoj čas urednik slovaških »Narodnih Novin«, ki so izhajalc v Turčanskem Sv. Martinu, pa se je pozneje preselil v Srbijo, kjer je živel skoraj 50 let. Vest o njegovii smrti so prejeli sorodniki šele sedaj.