ZA MALE BRALCE Laž ima kratke noge Bilo je soparno dopoldne in iz Savinjske doline so se vlekli tem­ ni oblaki, ko sva se z bratom od­ pravila na obisk k mojim znan­ cem. Na dvorišču skrbnega kmeta so se pasle kokoši, pes Tarzan pa je leno ležal pred kočo. Preden je gospodinja odšla na travnik, je natrosila kokoškam zrnja, skrbno zaklenila hišo, vzela grablje in odšla. V tem pa se je iz slame v hle­ vu, odkoder je lahko videl vse, kar se je godilo na dvorišču, iz­ kopal tat. Pes Tarzan se za čud­ nega gosta še zmenil ni. Tat je videl, kam je gospodinja položila ključ in čez nekaj trenutkov je bil že v kuhinji. Od tam je sto­ pil v večjo sobo, zagledal na noč­ ni omarici zapestno uro in že jo je stisnil v žep. Odprl je omaro, da bi še tam kaj »pospravil«, to­ da zaslišal je korake in urno sto­ pil čez hišni prag. Z bratom sva namreč ravno takrat prišla na dvorišče. »Ali si ti tu doma?« me je vprašal. Odgovorila sem mu, da ne in nekaj časa sva se le ne­ zaupljivo gledala. Nato me je prosil za vodo in ko si je potešil žejo, ga že ni bilo več. Stopüa sem v kuhinjo in videla nered v njej. Najprej sem v sobi pogre­ šila uro, ker sem vedela, kje je bila po navadi. Posvetilo se mi je... Nekaj minut za tem sem že hi­ tela s kolesom k domačemu si­ nu. Prišel je miličnik in povedala sem mu, kaj sva z bratom videla. Z motorjem se je odpeljal do Pe- trovč, toda zaradi dežja poti ni mogel nadaljevati. Dnevi so tekli... Tedaj pa je gospodar zasumil nekega Mateja iz vasi, ki je brez dela postopal okoli. Odpeljal se je tja in pre­ cej izvedel. Zadevo je prijavil or­ ganom Ljudske milice. Toda Ma­ tej sprva ni hotel nič slišati o kraji. Mene niti pogledal ni, iz­ vijal se je in izgovarjal, pa mu vse skupaj ni nič pomagalo. Ko so mu vse dokazali, je priznal, pokazal, kje je našel ključ in kje je bila ura, le mene ni hotel po­ znati. Odpeljali so ga in njego­ vih tatvin je bilo konec. Jožica Zidan, Dečkova cesta, C blok 50. Dobri dobri prijatelj Tole sličico smo dobili pred dvema mesecema. Punčka in srni­ ca na njej sta videti zelo dobri prijateljici. Toda od takrat sta minila dva meseca in srnica je že izgubila bele lise. Rase hitreje kot punčka in mi ne vemo, če sta še skupaj. Želimo, da njimo prija­ teljstvo ne bi minilo in da bi vsaj punčki ostal lep spomin na malo srnico. Morda je le-ta zdaj že spet v gozdu — na svobodi in punčka naj zato ne bo žalostna. Vsi se najbolje počutimo tam, kjer smo rojeni, tako mi, kot punčka, kot srnica. In tako je tudi najbolj prav! Z avtostopom v Žalec G-ovorili so, da se lahko pelješ zastonj. Le šoferju je treba po­ mahati in ustavi in te popel j a, kamor želiš. Bolj za šalo kot 2^es, sem se nekega dne postavil oib Ljubljan­ sko cesto in pomahal prvemu av­ tomobilu, ki je pripeljal nasproti. In glej, že prvi je ustavu in smel sem prisesti. Sprva sem bil lepo tiho, ko pa me je voznik ogovoril, sem se ojunačil. »AU se vam je kdaj pripetila že kakšna nesreča?« Ni mi mogel odgovoriti, kaj'ti iz bližnje njive se je čez cesto za­ kadila kokoš in med najinimi ko­ lesi izgubila življenje. Pogledal sem skozi zadnje okno in videl kmetico, ki je z grabi jami ma­ hala za nama. Toda čez nekaj trenutkov sva se pripeljala v Ža­ lec in prijetne vožnje je bilo ko­ nec. Ko sem izstopil, sem mu podal roko in mu želel srečno vožnjo. Nazaj grede pa se mi sreča ni tako nasmehnila. Peljal sem se kar s senenim vozom in sedel na trdi, grčavi deski. Truden, toda vesel, sem prišel domov. Avtostop pa mi je kar všeč. Peter Henčič, Celje, Selce 26 DROBNA MRAVLJA Zida drobna mravlja varno si mravljišče, dan na dan popravlja ga in hrane išče. Dolgo pot nastopi — sto pedi od doma, z blagom obložena gpet domov priroma. Marica Pevec, Bukovžlak 2t Srakino gnezdo Lansko pomlad sem opazil, da si na Bašem vrtu v vrhu košate hruške sraka plete gnezdo. Odkritje sem zaupal očetu, ki pa me je opozoril, da si sraka tu in tam rada privošči kakšno pišče. Nekaj tednov je minilo, ko je sraka spet od­ letela, ko pa se je vrnila, je na hruški začivkalo. Prav v tem času je tudi naša koklja zvalila mladiče. Včasih jih je vodila pod hruško, kjer je bilo srakino gnezdo. Vedno sem se takrat spomnil očetovega opozorila. Nekega dne pa sem v zraku zaslišal čivkanje, na sosedovem dvorišču pa vpit­ je otrok. In glej, sraka je na sosedovem dvorišču ukradla piščančka in ga nesla proti svojemu gnezdu. Sosedov Janko je stekel za njo in uganil, kje ima gnezdo. Takoj je hotel na drevo, toda jaz sem Se mu uprl. Da mu rajši vrnem pišče, sem mu dejal. Toda fant je odšel in se vrnil s stricem, ki je lovec. Po­ vzpel se je na drevo in iz gnezda vrgel vse štiri nebogljene mladiče. Lahko si mislite, kako sem bil žalo­ sten nad takšnim početjem. Marjan Hauptman, Gotovlje 62 a — Žalec ZAJČKI Bilo je lani, meseca junija, ko sem bila na počitnicah pri teti v Mariboru. Teta je imela pet še čisto mladih zajč­ kov. Ko sem prišla na počitnice, mi jih je izročila v varstvo. Vedno sem jim nabirala deteljo, jih krmila, se igrala z njimi in kmalu smo postali dobri pri­ jatelji. Minevali so dnevi in zajčki so posta­ jali vedno večji. Tako sem jim nekega dne spet prinesla košarico detelje in opazila, da so v hlevčku le štirje. Po­ gledam okoli. Ni jih. Stečem k teti in ji povem, kaj se je zgodilo. Teta pa me je prijela za roko in s prstom pokazala na lonec. V njem se je kuhal zajček. Zbežala sem v sobo in se sama sebi smilila. Ne, ne bom več tu! Ze jutri se odpeljem domov! Teta je prišla pome, me tolažila, jaz pa sem jokala in ves dan ostala lačna. Šele, ko mi je teta obljubila, da ne bo zaklala še štirih zajčkov, sem ostala v Mariboru. Oberžan Jožica, Prožinska vas, Store V SOLI Učitelj predava o enozložnicah: »Na primer: črv se ne da deliti — ima namreč samo en zlog.« Učenec: »Crv pa se le da de­ liti; lahko ga razrežemo!« Irena Sumeč, Bukovžlak, Teharje Nova nagradno sličico Za dudiko si pa res že skoraj prevelika, deklica! Takle podpis k fotografiji pred­ lagamo mi. Oglejte si deklico, njeno pentljo v laseh in pomisli­ le, kaj bi vi napisali pod sličico. Mogoče bo to nekoliko težko in malce nenavadno, pa tako iznajd­ ljivi kot ste vi, gotovo ne bodo vrgli puške v koruzo. Pa še nekaj! Zdaj se bodo za vas spet začele nove skrbi in te­ žave — začetek šolskega leta je tu. Malo bomo radovedni! Prosi­ mo vas, da nam napišete, kaj si v novem šolskem letu najbolj že­ lite, česa se bojite in česa veseli­ te. Pa ne napišite samo enega stavka! Najboljši in najzanimi­ vejši prispevek bomo nagradili in objavili, toda le pod pogojem, da boste priložili tudi podpis k sli­ čici te-le deklice. Torej, od vseh starih in novih znancev pričakujemo pismo o no­ vem šolskem letu in pa podpis k deklici. Mimogrede — pretekli te­ den smo dobili zelo malo vaših pisem. Da ni tudi temu krivo lepo vreme?! Zato kar zdajle sedite za mizo, vzemite pero in nam napi­ šite pismo, da vas ne bo spet kaj zmotilo. Nagrade so še vedno — tisoč in dve po petsto dinarjev. Lepo pozdravljeni! Naši nagrajenci Gotovo misliš, da te bo mamica ujela. Veš, fantek, pa se lahko tudi zmotiš! Takole je napisala Slavica Tesovnik iz Nove Štifte, Dol 17, Gornji grad. Kar prvo nagrado smo ji prisodili. Pazi, da si ne boš zmočil čevljev, če boš skočil v vodo! Gornji podpis pa predlaga Anica Ocvirk iz Vrh 21, Te­ harje pri Celju. Dobüa bo drugo nagrado. Irena Šumeč iz Bukovžla- ka pa je še krajša. Takole je napisala in dobila tretjo na­ grado: Ena, dve, tri — skok! Vsem nagrajencem toplo čestitamo in jih vabimo, da nam še pišejo. Veverica je kriva Okrog desetih dopoldne (to sem si dobro zapomnil) sem v sadov­ njaku na hruški zagledal veve­ rico. Hitro sem splezal na drevo in ko sem bil že čisto blizu ljub­ ke živalice, je skočila na tla. Psi­ ček Validi jo je pregnal na visok oreh in jaiz sem v nadi, da jo bom ujel, splezal še tja. Toda ve­ verica me je spet potegnua. Pu­ stila je, da sem se ji približal, na­ to pa spet skoóüa na tla in sple­ zala na mlado jablano. No, tu te bom pa že ujel, sem si mislil. Ko- rajžno sem se še jaz podal na ja­ blano, toda stopil sem na tanko suho vejo in — padel enajst me­ trov globoko. Objela me je tema. Takoj je pritekla prestrašena mama in me oblila z vodo. Ko sem spet pogledal, sem občutil bolečine v desnem kolenu in, ojoj, glava me je tako bolela. K sreči ni bilo nič hudega. Zdaj je že vse v najlepšem redu. Ampak veve­ rici pa le ne oprostim, da me je tako grdo speljala na led. Dragó Svetko, Podvin, èt. 9, Polzeia Brez vozne karte - sreča, da le... Nenavaden je bil tisti dan. Že zgodaj je bilo vroče. V vlak sem stopila brez vozne karte. Strah me je bilo, kajti na dolgi vožnji se je težko skriti. Poleg tega pa sem imela še težak kovček. Vlak je vozil silno počasi, ali vsaj zdelo se mi je tako. Končno je na prvi postaji vstopilo nekaj delavcev in kmalu se je med njimi vnel prepir zaradi razbitih vrat. Na desni je sedel mož s harmoniko, poleg njega pa žena z otrokom. Mož je spal, naslonjen na harmoniko, žena pa je ves čas kadila. V kratkih presledkih jc spuščala dim skozi priprto okno. Končno je stopil sprevodnik: sPotniki za Pulo izstopite! Vožnjo boste nadalje­ vali z ladjo »Morski pes«. Po dolgi vožnji eem se pripeljala v Pulo, doživela kup neprijetnosti, gle­ dala . moto dirke in se končno želela vrniti domov spet brez vozne karte. V vlaku pa me je ujel sprevodnik. Ko sem mu povedala, da nimam vozne kar­ te, pa da tudi denarja zanjo ne premo­ rem, je pograbil moj kovček in ga jez­ no vrgel v drugi kot. Hotel je spoditi tudi mene. Uprla sem se. Takrat pa je sprevodnik maščevalno vrgel moj kov­ ček skozi okno in menda bi bil še mene — pa sem se na srečo zbudila. Napol sem že bingljala s postelje in ugotovila, da se lahko brez vozne karte vozim le v Kanjah. Ivanka Gubenšek, Lesično 12 Masti ste vredni leskove... Pove neka pesmica. Res je, kdor ugonablja ptičke, ki mu niso sto­ rili nič hudega, je vreden lesko­ ve palice. Tako misli tudi Mar­ jana Miklaužič iz Velenja, ki nam je poslala takole pisemce: »Zgodilo se je nekega popol­ dneva za tovarno »Kozjanko«. Tam raste drevo, kjer je gnezdi­ la senička. Pri tovarni pa je v lepi hiši stanoval deček. Ni ljubil pri­ jaznih ptičk. Splezal je na drevo in vrgel mlade siničke iz gnezda. S prijateljico sva to videli, in kljub temu, da ni lepo, sva ga želeli udariti po rokah, ker je tako hudoben. Mati sinička je med tem žalostno frfotala nad mrtvim zarodom. Marjana Miklaužič, Velenje 57. Tudi v Šmarju imajo gorenjsko nošo Mnogokrat sem želel, da bi v od­ prtinico svoje fotokamere ujel tole triperesno deteljico. Končno mi je le uspelo. Lepo jih je gledati, še lep­ še poslušati, kajti lepo igrajo, po­ jejo, za šalo pa poskrbi Pepe. Od leve na desno vidimo Marto (?), Metko in Pepa. Foto: Stanko Mestinšek Kandidati smrti V jesensko hladnem poletnem jutru pojo stroji svojo pesem pro­ ti Celju. Mimo nove tržnice se skozi množico nakupovdlk pre­ bijejo do magistrata. Zgodaj je. Na hodniku pred okencem »Voz­ niški izpiti« je kot v prekajeval- nici. Nervozni prsti mečkajo ci­ garete. Uradnica že ureja doku­ mente in kliče imena. Srečneži držijo v rokah položnice in hitijo z njimi na pošto. Ulica 29. novembra. Gladek, nov asfalt. Komisija. Osmice, kro­ gi, krogi, osmice, brnenje strojev vseh mogočih znamk in letnikov. Čeprav široka, je cesta vendarle marsikomu preozka. No, o tem drugič. In nervozo stopnjujejo še kolesarji, ki se pred »omnico« vo­ zečim pojavljajo brez sočutja in uvidevnosti. Se vožnja po mestu. Naloga: po Dečkovi na Mariborsko cesto. Kandidat ne ve kod. Voznik z modro tablico podrobno razloži pot. Prva prestava,... druga,... tretja. Ta presneta križišča! V presledkih popušča zdaj leva, zdaj desna roka krmilo in naka­ zuje smer. Železniški prehod, za­ pornice spuščene. Pa počakajmo na prehod. Stroj nestrpno drhti, lepa cesta ga miče. Mimo garaž zdrvi, zavije na Dečkovo. Kole­ sarji! Prehitimo jih! A steber s trikotnikom opozarja. Počakajmo, da pridemo na boljše. Mariborska cesta. Stoj! Ko je cesta prosta, stroj potegne in dohiti vrvež pred seboj. Prehitel bi rad, a je za njim motorist z modro tablico in voznik z belimi narokavniki. Povratek na startno mesto. Srečno se je končala prva polo­ vica poti do izkaznice z zlatim napisom. Popoldne hitro mine. Razgovor razredčene gruče kandidatov se vrti okrog vplinjačev, kompresij- skih razmerij, križišč in predpi­ sov. Tudi ugibanj ne manjka. Bo ali ne bo? Kaj bom vprašan? Srečnež hiti po izkaznico. In če bo vozil tako kot pred nekaj urami pod nadzorstvom promet­ nega miličnika, se mu smrti na cesti ni treba bàti. Mi-Fi V slovo ANTONU KUHARJU Po dolgi, mučni bolezni nas je zapustil požrtvovalni predsednik vaškega odbora SZDL iz Andra­ ža nad Polzelo. Bil je član zadruž­ nega sveta KZ Polzela, član kra­ jevnega odbora in neumioren so­ delavec šolskega odbora na šoli. Veliko si je prizadeval za obnovo šole in je vedno delal za mla­ dino. Bil je poln lepih načrtov in kljub starosti ni nikoli štedil s koraki, kadar je bila kje po­ trebna njegoi^a pomoč. Omahnu je v starosti 75 let. K zadnjemu ,pooitku so ga peljali traktorji, m njihovo brnenje, ki ga je vedno tako rad poslušal, mu je büo v pozdrav. Slava njegovemu six>minu! Vaške množične organizacije Andraž nad Polzelo .jk Sem in tja po Konjicah Središče mesta, kjer je vsa povoj­ na leta zijala škrbinja požgane hiše, bo te dni z otvoritvijo nove pekar­ ne olepšalo svojo zuanjost. Vsa in­ štalaterska in ostala dela so že ve­ činoma gotova, tudi peč bo menda gotova, ki bo precej večja od do­ sedanje in bo tako za dalj časa lah­ ko krila konjiške potrebe, pa tudi bližnje okolice. Loka! bo res sodob­ no urejen, prav tako tudi skladišča, delavnica in pomožni prostori, kar bo omogočilo dobre delovne pogoje in higieno pri delu. Gornji del mesta pa je pred krat­ kim dobil novo špecerijsko trgovi­ no, ki je v celoti preurejena. Oprem­ ljena je z večjim hladilnikom, pa tudi ostala ureditev jo uvršča med najlepše lokale v Konjicah. Po lan­ skoletni obnovi trgovine »Center« in deloma »Zeleznine« je to tretji lo­ kal, ki so ga v Konjicah preuredili v zadnjih letih. Verjetno jim bodo v prihodnjih letih sledili še ostali, saj so nekateri temeljite obnove več kot potrebni. Nasproti »Gostilne pri mostu«, kjer »Ingrad« iz Celja gradi večji stanovanjski blok, so temelji že za­ betonirani. Izgleda, da so vmes še nekatere težave z načrti, saj dela le počasi gredo naprej. Ker je na nasprotni strani dograjena nova zgradba za sodišče, bo ta del mesta precej preurejen. Le stara gostilna v sredini bo morala še prej ali slej napraviti prostor večji in sodob­ nejši. Pred leti se je o tem že go­ vorilo, toda pomanjkanje denarja je tudi tovrstne diskusije postavilo ob stran. Tu nekje bi bila potrebna še avtobusna postaja. Skozi Konjice vozi dnevno okoli 30 avtobusov na razne strani, na desetine potnikov vstopa in izstopa, toda razen dvek kostanjev s tablo za parkiranje av­ tobusa ni nobenega drugega znaka. Mimo tega je tu nerodno še to, da' iz voznih redov raznih avtobusnik podjetij potnik težko ugotovi, kdaj vozi avtobus v to ali ono smer. Za domačine to še gre, drugače pa je za tiste, ki pridejo iz okolice. Poleg tega posamezni ljudje mislijo, da je potrebno na omarici za vozne re­ de ubiti vsako šipo. Ker se v Konji­ cah govori o prestavitvi glavne ce­ ste, ki naj bi šla mimo mesta in bi se s tem izognila velikemu ovinku, bo nova avtobusna postaja verjetn« postavljena ob novi cesti. NA ŽAGI V SLOVENSKIH KONJICAH SO MONTIRAM POLNOJARMENIK Na žagi lesnega obrata v Slo­ venskih Konjicah so pred nedav­ nim dali v pogon novi polnojar- menik. Dosedanji, ki je bil mon­ tiran že v prejšnji žagi, ki je lan­ sko leto ^pogorela, je odslužil svo­ jo življenjsko dobo. Zmagljivost novega je znatno večja. Zato ra­ čunajo, da bodo lahko nadokna- diH razrez hlodovine, kar so • času montaže zamudili. To je še posebno važno zaradi tega, ker je letni plan obra-ta dokaj napet, poleg tega pa so tu še 'pogodbe za izvoz rezanega lesa in seveda tuđ domače potrebe. Kronika nesreč SMRTNA NESREČA Natalija Radošič je na Zgornji Hudinji kopala gramoz v gramozni jami. Na njo se je vsula velika plast gramoza in jo podsnla. Dobila je težke notranje po­ škodbe in je kmalu po prevozu v bol­ nišnico nmrla. ROPARSKI NAPAD V hišo Jožefe Urh v Ločici pri Vran­ skem je skozi okno vdrl neznani moški. Vlomilec je Urhovo ranil z nožem na vratu in glavi. Na klice na pomoč je pobegnil. Urhovo so težko poškodovano prepeljali v bolnišnico v Celje. OTROK SE JE OPEKEL Štiriletni Branko Hriberšek iz Zabu- kovce ee je polil z vročo kavo in dobil opekline. PADEC S KOLESOM Štefka Ožir iz Založ v Savinjski do­ lini je padla s kolesom. Zlomila si je nogo. S SEKIRO SE JE VSEKAL v desno nogo Maks Kaker iz Brezja pri Mozirju. Z ZRAČNO PUŠKO je bila ranjena v nogo Matilda Popovič iz Zgornje Hudinje. Z VOZA JE PADLA Štiriletna Truda Škorjanc iz Gomil- skega je bila z materjo na vprežnem vozu. Konj se je splašil in zdirjal. Tru­ da je padla z voza. Pri padcu si je po­ škodovala roko. S SRPOM SE JE VREZALA v levo nogo Marta Pušnik iz Kostrivnice pri Èentjurjn. NESREČA S CIRKULARKO Janez Lapuh iz Vranskega je bil za­ poslen pri delu s cirkularko. Stroj mu je po nesreči odrezal prst na roki. S KOLESOM JE PADEL Andrej Zgank iz Ločice pri Polzeli. Zlo­ mil si je nogo. MOZ ZABODEL 2ENO V Šentandražu nad Polzelo je шо4 т prepiru z nožem zabodel т lev« roko ST*je ŽCM Marijo Cretmik. Celjski trg CELJSKI TRG Krompir 18-28 (25-10), čebula M (?• —80). česen 110—120 (200), visok fižol v stročjn 30-42 (40-50), solata - (50—И>. radič — (100), špinača — (100—150), ob- rovt — (40), peteršilj 100 (100), zelena — (100), koleraba — (10-40), pesa 25-Л (30), redkev - (40>, redkvica — (80), korenjček 30—52 (30—40), kumare 20—4» (20-80), cvetača i60 (60-90). paradižnik 30 (40—60), paprika 50—52 (50), grah — (90). belo glavnato zelje 20—22 (20—30), rdeče zelje 24 (30), sveže gobe — (80— 400). jabolka 40 (50), hruške 45 (30—70). grozdje 110 (—), slive 80 (50), jagode — (400), breskve 150 (100—140), parad!- ževec 50—70 (50—70), jabolčnik — (50). Na trgu se Se vedno čuti, da je čae obiranja hmelja. Trg je bil slabo pre-i skrbljen. primanjkovalo pa je pred> vsem mleka, mlečnih izdelkov, jajc n perutnine. Gibanje prebivalstvi v času od 20. do 27. avgusta 1960 j« bilo rojenih 19 dečkov in 24 deklic. Poročili so se: Ivan Cencen, strojni finomehanik Л Celja in Marija Glinšek, trg. pomočnice iz Zgornje Hudinje. Štefan Dečman, de­ lavec iz Bukovžlaka in Frančiška Тег- žan, delavka iz Celja. Štefan Jelen, ob­ ratni električar iz Celja in Andjela Vinko, šivilja iz Trnovelj. Pavel Kra- golnik, mizarski pomočnik in Erika- llona Rischer, gospodinjska pomočnica, oba iz Celja. Franc Mulej, elektromon- ter iz Zofija* Draksler, frizerka, oba i» Celja. Umrli: Mihael Lupinski, upokojenec iz Ro­ gatca, star 83 let. Angela Kiselak, gp* spodinja iz Gotovel, stara 56 let. Jož* Kos. čevljarski mojster iz Celja, sta' 61 let. Andrej Turk, otrok iz Grajsk« vasi. star 2 leti. Barbara Konček. up<>- kojenka iz Zbelove gore, stara 8Г le»- Marija Farčnik, upokojenka iz Celj*« stara 70 let. Natalija Radašič, delavk« iz Lahovue. stara 27 let. Darko Bišča* otrok iz Opatije, star 11 dni. MatildJ Margen, upokojenka iz Celja, star« "