Leto UMI
PoStnina plačana v gotovini.
V C]ubf|anl, v petef, 'dne 12.ma]a 1939
Štev. 108 a
lena 2 din
Naročnina, mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitvo je v Kopitarjevi nI. 6/111

Telefoni .redništva i. npr a ve: 4<W)1, 4<U>2, 40-03, 40-04, 4(W>5 — Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Čekovni račan Ljubljana številka 10.650 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Tri misti
ob rimskem obisku
V viharni dobi, ko so se podirale meje držav v nepričakovanih burjah in ko so marsikatero drugo državo, ki je živela v prešernem zaupanju v svojo varnost, pretresale skrbi za obstoj golega življenja, je Jugoslavija stala trdno in je mirno gledala v bodočnost. Ni poznala nervoznosti, ni poznala strahu. Bila je pripravljena, da brani svojo zemljo, svobodo svojih ljudstev in njihovo čast. Pod vrhovnim modrim vodstvom kraljevega namestnika kneza Pavla je Jugoslavija pozorno iskala priložnosti, da si uprav sredi te zares velike in nevarne mednarodne krize, ki je majala Evropo, še bolj utrdi svoje meje in še bolj zavaruje svoje nešodvisno življenje. Ena teh priložnosti se je ponudila na Jadranu, ko.je sosedna država Italija po svojih najvišjih predstavnikih izrazila iskreno željo po mirnem sožitju in sodelovanju obeh sosed. Jugoslavija je to priložnost z veseljem in z iskrenimi čustvi pozdravila ter z vsemi svojimi silami pomagala, da se je ustvaril jadranski miT. Nenapadalna pogodba, ki sta jo dne 25. aprila 1937 v Belgradu podpisali Italija in Jugoslavija, je pred vsem svetom v najbolj slovesni obliki izpovedala, da bo med obema sosedama nastopila doba prijateljstva. Jugoslaviji pa je bil takisto na najbolj slovesen način zagotovljen mir na vseh njenih mejah s sosedno italijansko velesilo. Preudarna, odločna in skrajno modra politika našega vrhovnega državnega vodstva je dosegla, da Jugoslavija izhaja iz drugega obdobja evropske krize okrepljena po prijateljstvu velike sosede v zavesti svojega neoviranega, neokrnjenega in častnega trajanja na prostoru, ki je njen. Nj. Vel. Viktor Ema-nuel, kralj Italije in cesar Abesinije, ter Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle sta to dejstvo pri svojih zgodovinskih zdravicah v kraljevskem domu v sredo zvečer najbolj slovesno podčrtala ter ga izročila obema državama, da ga ohranita kot spomenik, ki naj v njuni
bodoči zgodovini nikdar ne pade.
*
Zadnje mesece smo imeli okrog nas vse polno črnogledih oznanjevalcev poloma, ki so, zvesti svojemu razruševalnemu poklicu, zelo pridno trosili med narod novice, ki naj ga razburjajo in mu jemljejo vero v samega sebe > in v bodočnost. Strašili so z razpadom, z ^amputacijami«, vedeli povedati o pregaženju naše domovine čudne stori je, krakali so o izgubi prelepega triglavskega kraljestva in vojvodinskih žitnic in podobno! Naše ljudstvo se od teh prišepetnikov ni dalo razburjati. Njemu v čast moramo to podčrtati. Toda dobrodošla je kljub temu lekcija, ki je zdaj prišla, da zgovorno osramoti tiste, ki so v svojem malodušju sramotili domovino. Ta nauk pa je naslednji: Jugoslavija, ki je nastala po volji jugoslovanskega ljudstva, ne samo zdaj živečega, marveč tudi po volji vseh onih junakov iz Srbije, Hrvatske in Slovenije, ki so v somraku zgodovine trpeli in prelivali kri za svobodo, ki so jo postali deležni šele sodobniki, ta Jugoslavija je v dvajsetih letih zrastla v močno državo, ki je odločena, da brani svojo zemljo in svoje sinove, ki ima sredstva, da to obrambo izvede, a je tudi zadosti silna, da zmore z vsemi sosedami živeti v dobri, iskreni, prijateljski soseščini, ne da bi od svoje neodvisnosti le drobec žrtvovala in od svoje svobode le drobec odstopila. Zdravice, ki smo jih slišali iz Rima, so nam najnovejši dokaz za to. Velesile spoštujejo samo svobodo tistih držav, o katerih vedo, da jo same spoštujejo in braniti hočejo. Te zdravice si bomo zapomnili, ker vemo, da so tako v ustih najvišjega predstavnika Italije kakor v ustih najvišjega predstavnika Jugoslavije izraz dejanskih odnošajev zdaj in program odnošajev med obema sosedama v bodočnosrti, med obema sosedama, o katerih ves svet ve, da besedo držita. Crnogledniki, ki so se zadnje čase vlačili po naši deželi in trosili strupena semena iz svo
th ideoloških zakotij, bodo spričo glasu i i ima morali nazaj v svoja nečastna zatišja.
K
Politika miru na Jadranu, politika, ki. sta se je z, enako iskrenostjo oprijeli velesila Italija in'jugoslovanska država, se je izkazala za dobro in koristno tako za ene, kakor za druge. Prinesla je neizmerno dragocene ko- . risti tudi za evropski mir! Ta politika je predvsem omogočila, da so mnoge dragocene vezi, ki so dolgo časa obstojale nekako v podzavesti obeh sosed, oživele in se bujno raz-rastle. Omogočila je, da so nastale čisto nove vezi, ki so stare okrepile in globlje zakore-ninile. Na Jadranu se odpirajo, lepe možnosti tvornega sodelovanja, tako da Jadran ne bo nikogar ločil, marveč vezal, družil predvsem duhovna bogastva obeh obali in njunih bogatih zaledij in ustvarjal vedno nove in nove življenjske skupnosti. Ko se polagajo ti širši in globlji temelji za prijateljstvo, ki naj nikdar ne mine, ponavljamo tudi mi upravičeno upanje, ki smo ga brali te dni po neštetih člankih italijanskega časopisja, da se bodo ob tej priložnosti konkretno razčistile in vsestransko zadovoljivo rešila vsa vprašanja bodisi političnega, bodisi gospodarskega, bodisi kulturnega značaja, tako da bi v bodočnosti ničesar »reč ne delalo napotja krepkemu razvoju lo-
Veličastna pomorska parada
na čast knezu - namestniku Pavlu
, • f?
Včerajšnje vaje italijanskega vojnega brodovja so trajale skoraj šest ur
Rim, 11. maja. AA. Diplomatični Urednik agencije Štefani piše: »Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kneginjo Olgo je Rim sprejel s toplimi pozdravi. Ta uradni obisk je ponovno utrdil mir med obema državama, mir ki ie prestal dobro preizkušnjo v zadnjih dveh letih od burnih dogodkov marca 1937 dalje. Nobeden teh dogodkov ni skalil mijru in medsebojnega sodelovanja. To je jasen dokaz, da to sodelovanje odgovarja Zgodovinskim koristim obeh držav Jugoslavija je važen in nujen činitelj v pogledu miru in sodelovanja v podonavskem bazenu m na Balkanu. Italija želi, naj bi Jugoslavija bila močna in vztrajna v svojem razvoju ter svobodna pri svojem delovanju. S temi občutki italijanski narod pošilja pozdrav prijateljski Jugoslaviji.«
V neapeljskem zalivu
Rim, 11. maja. b. Za sprejem italijanske vladarske dvojice in jugoslovanskega kneževskega para so okrasili ves Neapelj z italijanskimi in jugoslovanskimi zastavami. Od železniške postaje Mar-gelina po vseh ulicah do obale Beverella je bil ze na vse zgodaj postavljen špalir italijanske vojske, fašistične milice in mladinskih organizacij fasistične stranke, prebivalstvo in fašistična mladina, ki ni bila uniformirana, pa je nosila jugoslovanske in italijanske zastave. V neapeljskem zalivu je bilo zbranih 112 vojnih ladij italijanskega brodovja.
■ J0br>8'50 J'e prispel v Neapelj šef italijanske vlade Benito Mussolini, ki so je s postaje takoj odpeljal na obalo Beverello, od tod pa z motornim čolnom na admiralsko ladjo »Trie-s t e«. Prebivalstvo je predsedniku italijanske vlade g. Mussoliniju priredilo burne pozdrave, z vseh vojnih ladij pa so topovi oddali častne strele.
Ob 9.30 sta se s posebnim vlakom pripeljala jugoslovanski zunanji minister dr. Cincar Markovič tei* ■ italijanski zunanji minister grof Ciano z ministrom Alfierifent, državnimi podtajniki, s članhjugoslovanskega poslaništva ter z višjimi uradniki • italijanskega zunanjega- ltrmi-strstva.	f
Ob 9.40 se je pripeljal na postajo italijanski prestolonaslednik princ U m b e r t o , nekaj minut pozneje pa je pripeljal na postajo d ro r ii i vlak, s katerim sta se pripeljala kralj iti cesar Viktor Emanuel III. in k^ez namestnik Pavle s spremstvom. Njuno srečanje na postaji s prestolonaslednikom princem Umbertom je bilo izredno prisrčno.
Potem, ko sta kralj in knez namestnik Pavle pregledala častne čete (bersaljerški polk), so se v avtomobilih odpeljali na obalo. V prvem avto-
mobilu sta bila italijanski kralj in cesar Viktor Emanuel III. ter knez namestnik Pavle, v drugem sta bila prestolonaslednik Umberto in jugoslovanski zunanji minister dr. Aleksander Cincar Markovič, v tretjem pa italijanski zunanji minister grof Ciano in minister Alfieri. Kralju in knezu namestniku je prebivalstvo priredilo navdušene pozdrave. Od prihoda kraljevega vlaka
na postajo in vse dotlej, dokler niso avlomobili z visokimi člani kraljevskih hiš prispeli na Beverello, so vse vojne ladje oddajale častne salve iz vseh topov.
Z Beverelle sla se kralj Viktor Emanuel III. in knez namestnik Pavle s prestolonaslednikom Umbertom in vsem spremstvom odpeljala z motornim čolnom na admiralsko ladjo »f r i e s t e«, kjer jih je pričakoval in sprejel predsednik italijanske vlade. Mussolini s poveljnikom druge italijanske eskadre admiralom Pinijem.
Takoj nato so se pričele mešane vaje italijanskega vojnega brodovja z vojnim letalstvom. Vaje so bile zelo raznovrstne.
Najprej so rušilci napadli velike ladje ob sodelovanju borbenih čolnov ter izvršili tudi vaje v streljanju na veliko oddaljenost.
Takoj za tem jo sledil napad podmornic na skupine večjih ladij. Na obalah Neaplja je bilo zbranega ogromno prebivalstva, ki je z velikim zanimanjem in navdušenjem sledilo vajam italijanskega vojnega brodovja. Prizor je ' bil veličasten. Vaje in parada vojnih ladij so trajali vse do 4 popoldne.
Po vajah je odplula admiralska ladja z italijanskim kraljem in knezom namestnikom Pavlom ter spremstvom skozi špalir drugih vojnih ladij ter se je vrnila v neapeljsko luko.
RM
Pogled na neapeljski zaliv, kjer so bile pomorske vaje
Samozavesten govor predsednika francoske vlade pred obema zbornicama o stališču Francije do sodobne
mednarodne napetosti
Pariz, 11. maja. e. Danes popoldne ob 15. uri se je sestal francoski parlament prvič po izvolitvi Lebruna za predsednika republike za nadaljnih 7 let. Na seji parlamenta je poslanico predsednika republike prečital Daladier, v senatu pa podpredsednik vlade Chautemps. Obe zbornici sta stoje poslušali poslanico Alberta Lebruna.
Takoj nato pa je predsednik vlade Daladier prečital vladno izjavo ob nastopu predsednika republike Alberta Lebruna v njegovo 7 letno dobo predsednikovanja. Daladier je izvajal:
Ob uri, ko se zbirata obe zbornici francoskega narodnega predstavništva na svoje zasedanje, moram najprej nasloviti svoj prvi pozdrav tistim sinovom, ki ob tej uri na naših mejah, na našem brodovju in v zraku ščitijo našo domovino pred vsemi nevarnostmi.
Prav tako pa se moramo zahvaliti vsemu narodu, ki že več tednov mora prenašati dolžnost velike preizkušnje, ko hočejo drugi razorožiti njegov odpor in njegovo moralo znižati. Domišljajo si namreč, da bi bilo mogoče razorožiti in moralno ponižati svoboden narod, ki lahko svobodno razpravlja o vseh zadevah. Ves narod pa sc pri nas
jalne prijateljske jadranske skupnosti, ter da bi se pri tej priložnosti zares pogumno izčrpala vsa sredstva, o katerih vemo vsi, da bodo dokončno
in trajno okrepila vezi med državama, ki jih je zgodovina postavila za edina solastnika Jadrana, kar bo imelo najboljše posledice tudi tam, kjer se stikata in skupno živita italijanska in slovanska narodnost ter italijanska in slovanska kultura. Tudi v tem pogledu smo v zdravicah, ki so se razlegale z rimskega Kvirinala, slišali za-gmovila, ki odpirajo srečne poglede v bodočnost.
danes zaveda, da bomo vsi kot en mož branili svojo domovino in svoja načela.
Vsa Francija je danes ena sama ogromna delavnica, kjer milijoni opravljajo ogromna dela za obrambo Francije in njeno varnost.
Vlada je že pred dnevi pojasnila stališče Francije do vseh najvažnejših vprašanj. Kljub vsem vprašanjem je danes važno samo eno: gre za to, ali naj nasilje in nadoblast urejata mednarodna vprašanja, ali pa se naj vse zadeve urejujejo s sodobnim mednarodnim sodelovanjem.
Spomniti se moramo pri tem samo na to, kako so bile prokršene razne pogodbe in svečano izdane obljube, ki so bile često prekršene še celo P0Prej, prodno so sc začele izvajati.
Svet pod orožjem
Medtem, ko povsod postavljajo toliko oltarjev na Čast miru, pa so zbrane ogromne armade, po morjih krožijo ogromna brodovja in po zraku kri-žarijo nešteta letaja. Skoraj bi lahko rekli, da jo po 20 letih, odkar'jc končala svetovna vojna, danes zbranih pod orožjem prav toliko ljudi. Toda ideja miru je kljub temu tako močna, da se morajo sklicevati na njo celo tisti, ki hočejo s tem govoričenjem zakrivati svojo tajne želje in namere.
Ali naj se ta položaj še naprej razvija v tem smislu in zatirajo tisti narodi, ki so slabotni?
Zato imamo na eni strani skupino narodov, ki hočejo sodelovanje in ta sknpinn mora hiti lako odločna in močna, da bo znala tudi ubraniti svojo trdnost.
Ta volja za ohranitev miru urejuje delo francoske vlade. Francija črti sovraštvo in zato ne mrzi nobenega naroda. Francija ve, da vojna ne bo uredila nobenega vprašanja in da bi bilo po vojni vse še bolj razdejano in neurejeno kakor
Je danes. Prepričani smo namreč, da bi se moglo pravilno urediti izrabljanje vseh naravnih bogastev tem lažje, ker je znanost v desetkratni meri oljašala izrabo vseh teh naravnih dobrin. Zato sem prepričan, da vsi narodi dobro vedo, da jim Francija ni nevarna, da hoče Francija sodelovati z vsemi in da noče nad nikomur gospodovati.
Zato je naša politika zmeraj hotela sodelovati z vsemi za ohranitev miru. To načelo na« jc tudi vodilo pri vseh pogajanjih zadnjih tednov. Vzajemnost med Anglijo .in Francijo je danes tesnejša kakor je bila kdajkoli poprej.
Sodelovanje z Anglijo je glavni in najvažnejši temelj vse naše politike. Tega sodelovanja ne bodo razbile nobene intrige. To lahko še točneje pojasnimo s tem, čc se samo spomnimo na to, da je Anglija prekinila s 6vojo večsto-letno tradicijo in uvedla obvezno vojaško službo. Zato o.b tej priliki naslavlja Francija angleškemu narodu izraze svojega največjega občudovanja in 6voje najlepše pozdrave.
Z neizmernim občudovanjem pa jc francoski narod sprejel na znanje tudi Roosevcltovo zadnja poslanico s predlogi za ohranitev miru. Še
(Nadaljevanje na 2. strani)
Daladier
Dunajska vremenska napoved: Še vedno močno oblačno, na vzhodu malo dežja, vetrovno, toplotno stanje se ne bo spremenilo.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno ln hladneje.
Zemimskn vremenska napoved: Spremenljivo vreme, delno oblačno s krajevnimi nevihtami.
Daladier o močni Franciji
(Nadaljevanje s 1. strani)]
Mačkovo glasilo o položaju
»Hrvatski Dnevnike od 1. uiajnika prlfiaSa
uvodni članek, ki v njem znova govori o sklepih hrvatskih poslancev ter pravi: »Predsednik dr. Vladko Maček še nikdar od svojih poslanskih tovarišev ni dobil tako obsežnega polnomočja kakor v ponedeljek 8. t. m. Premalo bi bilo rečeno, da so mu pustili »proste roke« in da je vse prepuščeno njegovi uvidevnosti. To bi pomenilo, da časovne razmere ne zahtevajo nobenih posebnih navodil in da je zaradi tega docela dovolj ua splošno odobriti dosedanje delo ter izreči zaupanje za prihodnje delo. Toda položaj je danes takšen, da so zastopniki hrvatskega naroda smatrali za potrebno naglasiti posebna dejstva, ki jih je treba upoštevati pri odločitvah, kakor se jim je tudi zdelo potrebno naglasiti, na katerem področju politične delavnosti naj se sklepajo odločitve. Dr. Maček se torej more gibati v jasno določenih mejah, katere narekujejo interesi hrvatskega naroda. Samo ob sebi pa je umevno, da bi se dr. Maček tudi brez tega posebnega sklepa gibal v teh mejah in da bi upošteval naglnšene momente, vendar je tokrat potrebno to posebej naglasiti.' Sklep je razmeroma kratek, vendar zelo poln vsebine. V njem ni razmetanih nobenih fraz, ker je šlo za to, da 6e natančno ugotovi vse, kar bo določalo nadaljnjo politiko hrvatskega naroda, kateri je prvi cilj obstanek in svoboda hrvatskega naroda. Ta cilj je nad vsemi drugimi. Pred sklepom je ugotovljeno dejansko stanje. Ugotovljeno je vse, kar se je dogajalo zadnje čase ter so navedeni napori dr. Mačka kot predstavnika hrvatskega naroda, da se po možnosti sporazumno urede odnošaji med Hrvati in Srbi. V zvezi s tem je ugotovljenih nekaj dejstev, ki nas navdajajo z zadovoljnostjo, ugotovljeno pa je tudi, da ves srbski narod hoče ter zahteva sporazum s hrvatskim narodom. Dr. Maček bo v svojih nadaljnjih akcijah brez dvoma upošteval tudi ravnanje srbskega naroda kakor tudi splošni politični položaj. Sklepi hrvatskih narodnih zastopnikov torej načelno ne izključujejo sporazuma. To je samo ob sebi umevno, ker nikdar ni mogoče odbiti ponujane roke. če je ponujana iskreno ter so jamstva, da bo tisto, kar se bo sporazumno dogovorilo, tudi izvedeno. Vendar pa v hrvatski javnosti menijo, da bi po tem sklepu pobuda morala priti od srbskega naroda in njegovih predstavnikov.t — Na koncu članka pa pravi: »Naše načelo je, da mora narod odločati o sebi in o vsem, kar se ga tiče. To stališče izključuje možnost, da bi se kakemu narodu ali delu kakega naroda mogla zgoditi kaka krivica... To je tudi v 'skladu z načelnim sporazumom od 8. oktobra leta 1037. Ta sicer govori o taki organizaciji države, ki bi nanjo pristala večina Hrvatov, večina Srbov in večina Slovencev. Vendar je treba pomisliti, da je pri tem treba spoštovati tudi interese vseh tistih, za katere gre.«	.
»Bosne ne damo deliti!
»Muslimanska svijest«, glasilo bosanskih mu-,iimanov-Hrvatov, je prinesla pod gornjim naslovom članek, ki v njem med drugim takole piše: »Torej, govorice, ki neprestano krožijo, pravijo, da nitmeravajtr združiti savsko iio primorsko banovino v hrvatsko banovino, ki naj dahi neke vrste avtonomijo v okvi_ru_ sedajije_ ustave. Čeprav še ni znano tisto, v"čemer "so se" sporazumeli, vendar gorenje glasove obširno prinašajo listi, in zunanji listi menijo, da je združitev omenjenih dveh banovin dovršeno dejstvo, ter vele, češ da so Hrvati s tem zadovoljni! Da se takoj razumemo! Tudi mi smo Hrvati, celo hrvatski nacionalisti, vendar če so ti glasovi resnični, tedaj mi nismo zadovoljni! In to takoj na glas kličemo, da ne bo nobenega dvoma. Ugovarjamo zoper take namene. Če se uresničijo, takoj napovedujemo naš boj, naglašajoč, da bi bila vsaka delitev Bosne in Hercegovine, če bi se zgodila, protinarodno dejanje, ker o tem nihče ni povprašal bosansko-hercegov-skega prebivalstva. Iu bosansko-hercegOvski volivci niso dali nobenemu politiku brez ozira na stranko pravice, da bi smel pristati na delitev. Niti muslimanski, niti katoliški, niti pravoslavni! Nadaljevali bomo boj za ohranitev celokupne Bosne in Hercegovine, brez ozira na to, kakšni bodo odnosi te bosansko-hercegovske celote do Belgrada in Zagreba.«
Poslanec JRZ o sporazumu
Preteklo nedeljo je v Sremski Kamenici imel shod poslanec JRZ Branko Milič, ki je govoril tudi o hrvatskem vprašanju ter o sporazumu. Dejal jp, da je to vprašanje precej zapleteno, zaradi česar ga ni mogoče rešiti kar čez noč. Za to je treba sloge in dobre volje. Te pa je sedaj na obeh straneh dovolj. Nato je poživljal navzočne Hrvate in Srbe na složno delovanje, ker le v bratski vzajemnosti obeh je boljša prihodnost.
»Jugoslovanska Pošta« o pogajanjih
Sarajevska »Jugoslavenska Poštar poroča iz Zagreba, da so v Zagrebu ugotovili, da so dane vse možnosti za pošten sporazum, ki bo v interesu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako obnašanje Zagreba je omogočilo, da se bodo pogovori za sporazum takoj nadaljevali na podlagi, ki bo jamčila, da bo sporazum res izražal voljo Srbov in Hrvatov tor da ga bosta obe strani z zaupanjem sprejeli.
Sandžak Novi Pazar spada pod Bosno
V sarajevskem muslimanskem društvu »Tre-žvenost« je predaval Kasim Hadžič o Sandžaku ter dejal, da je Novi Pazar od treh strani obdan od planin ter je odprt edino le proti Bosni. Ze v rimski dobi je bil del Bosne ter je spadal z Bosno in Hercegovino vred k provinci Dalmaciji. Ko je padla srbska država, je Sandžak pripadal Bosni, kjer je ostal 500 let. V turški dobi se Sandžak nikjer ne omenja kot posebna dežela. Pravoslavni 60 se iz Sandžaka po večini izselili v <"'rno goro, tja pa so se naselili muslimani iz Bosne in Hercegovine. Sandžaški muslimani pravijo, da so Bošnjaki ter se v ničemer ne razlikujejo od muslimanskih Bosancev.
Nemci in Madžari v občinskem svetu v Novem Sadu
Občinski svet v Novem Sadu je bil te dni na novo imenovan. Sestava novega občinskega sveta se je zgodila na podlagi sporazuma med strankami in narodnostmi. Iz polemike, ki je zaradi tega nastala med glasilom Nemcev »Deutsches Volkv-blattr in glasilom Madžarov »Naplo«, sklepamo, da je sedaj v novosadskem občinskem svetu pet Nemcev, med tem ko jih je poprej bilo sedem, da pa je sedaj tudi sedem Madžarov. Madžarski list šjeje med Madžare tudi novosadskega katoliškega župnika g. Franca Svrako, ki je bil imenovan v občinski svet kot zastopnik novosadskih katoličanov,
v tisti uri, ko smo poslanico sprejeli, smo že izjavili, da sc popolnoma strinjamo z njo in da hočemo podpirati vse njene predloge.
Splošen sporazum za rešitev miru
Naš narod je namreč bil zmeraj za to, da bi se sklenil splošen sporazum vseh tistih, ki hočejo rešiti mir. Toda pri tem 60 sc med stališči raznih narodov pojavljala razna nasprotja in tako 6e jc zgodilo, oa je moral marsikdo izjaviti, da bo skušal služiti miru na svoj načiil.
»Kaj smo storili v obrambo Grčije, Romunije In Poljske«
Zato smo sklenili jasne in določne pogodb e z narodi, ki imajo isti namen ohranitve miru. V drugih delih Evrope smo tako prevzeli čisto enostranska jamstva za to, da bomo branili nedotakljivost meja in ozemlja drugim narodom. K temu delu pa smo istočasno povabili vse narode, ki so miroljubni. Tako smo že od 20. marca naprej objavljali izjave, da jamčimo nedotakljivost Romuniji in Grčiji, po potovanju polkovnika Becka v London pa smo sklenili sporazum, ki naj še okrepi zavezniško pogodbo, ki že veže Poljsko in Francijo. Vse to je vlada že potrdila z mojim govorom z dne 13. aprila tega leta.
Sredozemsko morje — Turčija
Prav tako pa hočemo ohraniti mir tudi v vzhodnem delu Sredozemskega morja v
sporazumu in sodelovanju s Turčijo. Pred nekaj dnevi je bil v Ankari general Weygand in nam prinesel dokaze o tem, kako globoke vezi vežejo Francijo in Turčijo kljub temu, da moramo s Turčijo urediti neko vprašanje teritorijalnega pomena.
Sovjetska Rusija
Bistveno pri vsem tem pa je, da želimo tudi sodelovanje in navzočnost pri tem delu s strani vlade Sovjetske Rusije. Naša pogodba » Sovjetsko Rusijo velja v vsem obsegu. Ta pogodba je tudi še eden izmed glavnih temeljev naše zunanje politike, če so še kakšne razlike v tem oziru med Anglijo, Francijo in Rusijo, tedaj je vendarle jasno, da hočemo doseči uspeh tudi v tej smeri. Tako se bo Zgodilo prvič v zgodovini, da bosta v srednji in vzhodni Evropi izvajali skladne obveze Anglija in Francija.
Ali naj še ponovim, da hočemo pri vsem tšm samo eno, to jc, ohraniti mir. Hočemo mir v okviru spoštovanja vseh pravic, dolžnosti in nalog. Nasilje, stalne grožnje in izrabljanje nevarnosti pa bodo vodile Evropo v katastrofo.
Odločnost naše zunanje politike
Odločnost naše zunanje polijike pa zahteva tudi odločnost v notranji politiki. Mir se namreč pridobi s stalnim dnevnim delom, s trudom vsega naroda, ki si hoče na ta nojf-in ohraniti svojo svobodo. Zato je naše. narodno-
obrambno delo ogromno in zahteva velike žrtve.' Vsa naša obrambna sredstva pa bomo še povečali in okrepili. Naša obramba pa zahteva Stalne velike napore v finančnem, socialncm in gospodarskem oziru.
Letos 75 milijard za obrambo
domovine
Za leto 1939 moramo za državno obrambo izdati več kot 50 milijard frankov — ?5 milijard dinarjev — ki smo jih že določili v proračunu. To so težka bremena za ves naš narod. So pa potrebna za ohrnnitev naše domovine. Vkljub temu pa je socialni položaj našega delavstva boljši, kot pa v sosednih državah. Naš frank je dobra valuta, zlato se vrača nazaj, državni zaklad je kos vsem nalogam .in vse to dokazuje, da je naš načrt zelo dober. Zbolišalo se je splošno stanje gospodarstva in dvignila se je splošna zaposlitev.
Vse to moramo izdržati in prenesti, kajti za mejami komaj čakajo na to, da bi ugotovili popuščanje naše morale in zavesti. Vsem tem pa moram izjaviti samo to, da imamo na današnji dan v Franciji samo eno stavko,
Chamberlain:
ki obsega 13 delavcev. Zato mi }e v lepo dolžnost, d« se Zahvalim za požrtvovalnost našemu požrtvovalnemu delavstvu, ki v tovarnah iu tam na mejah pri svojih dolžnostih izkazujejo moč svoje rodoljubnosti. Vsi tisti, ki so trenutno pod orožjem, bodo potem, ko se bodo lahko vrnili, našli popolno zaposlitev v tisti meri kakor so jo morali zapustiti tedaj, ko so bili vpoklicanih
Takšna je naša človečanska in narodna poj litika. Moč naše obrambe in zaščite naj čutijo vsi oni v naši severni Afriki in v vsem našem imperiju. Vsi sinovi Francije hočejo brin niti vse Kar imajo. Ta naša zavest nam bo omogočila premagati vse ovire in rešiti mir, kajti ta moč obsega nas vse in se imenuje edw nost vse Francije.
»Moč naše pesti«
Naj nikdo ne misli, da bi se Francija dala zapeljati po kakšnih lepih besedah. Danes ho« čejo izrabljati Francijo in ves svet z vojnami, v katerih ni nobenih bitk, s stalnimi grožnjami in s stalno napetostjo, ki naj doseže to, da bi se v splošni izmučenosti ta ali oni narod moral ukloniti. Francija pa se ne bo uklonila, ker, ve, da s tem brani svojo domovino in svoja načela. Če hoče kdo pravičen mir, tedaj nas bo našel takoj ob svoji strani, Ce pa hpče kdo napadati mir, tedaj bo občutil moč naše pesti in silo našega orožja. Niti nasilje in niti pre« vara ne bosta zmogla nič proti Franciji.
»Nasilstvo nad Gdanskom - pomeni vojno«
London, 11. maja. A A". Reuter. V svojem današnjem govoru je angleški ministrski predsednik Chamberlain dejal tudi tole:
Nikdar nismo mislili na kakšno obkoljevanje Nemčije ali na to, da bi ovirali naravni in upravičeni razvoj njene trgovine v Srednji in Jugovzhodni Evropi, še manj pa, da bi delali načrte o gotovih kombinacijah proti njej, o kombinacijah, pri katerih bi mislili na vojno. Vsaka takšna misel je fantastična. Njej ne bi verjeli nikjer.
Chamberlain je zatem navajal Hitlerjev govor O angleško-nemškem pomorskem sporazumu ter dejal: Hočem j>odati odločno in končnoveljavno izjavo o tem govoru, kolikor se nanaša na nas. Podlaga tega sporazuma ni bila izpremenjena. Nasprotno smatram, da se angleško-nemška pomorska pogodba more smatrati popolnoma kot izraz simbolične želje obeh narodov, da bi nikdar ne nastopila drug proti drugemu. Ta želja je prav tako vroča kakor je bilo vedno trdno' prepričanje Obeh narodov, da bosta njuni vladi uredili svoje medsebojne odnošaje- tako, da med njima ne bi nikdar nastalo vprašanje vojne.
Chamberlain je nato citiral oni odstavek iz Hitlerjevega govora, kjer je izražena Hitlerjeva ielja. da bi prenehala tekma v oboroževanju mefl Nemčijo in Veliko Britanijo in da bi se bil on pripravljen razgovarjati o pomorskih vprašanjih Angleški ministrski predsednik je glede tega de-
jal, da bo vsa stvar najprej skrbno proučena, nato pa bo poslan, po redni poti nemški vladi odgovor.
Če dovolite, vam. povem — je dejal —■ da se mi ne želimo z Nemčijo spustiti v tekmo niti glede orožja niti v gospodarskem oziru. Mi ne bomo zavrnili želje da se začno pogajanja za to, kako bi se dvignila naša medsebojna trgovina in kako bi se zboljšale gospodarske razmere, to pa |e tedaj, če bomo videli gotovo znake o želji, da se vzpostavi to zaupanje, ki je tako močno omajano. Želim tudi pojasniti, da nismo pripravljeni ostati ob strani, če bi države druga za drugo izgubljale svojo neodvisnost. V Evropi no more biti miru iu varnosti vse dotlej, dokler narodi ne bodo prepričani, da takšnih poskusov ni treba pričakovati. Zato smo dali jamstva Poljski, Romuniji in Grčiji. Z enakim namenom zaradi pomiritve položaja smo začeli razgovore z drugimi državami, posebno s Sovjetsko Rusijo in Turčijo.
Ta pogajanja še trajajo, in izjavljam, da angleška vlada iskreno želi, da bi se. končala ta .pogajanja čimprej z uspehom. Mnogim sc zdi nevarna točka v Evropi zdaj Gdansk, naša jamstva Poljski pa so jasna in določena. Kakor bi'želeli, da bi se spor med Poljsko in Nemčijo rešil na prijateljski način s pogajanji, tako smo tudi prepričani, da bi nasilna rešitev tega vprašanja spravila v nevarnost poljsko neodvisnost in bi dovedla do vojne. Strašno bi bilo, da bi Evropa začela vojno zaradi nesporazuma.
t rt * /t «''.t'}i <rok rn n p
Narodni zdravstveni sklad
Belgrad, 11. maja. AA,. Na podlagi uredbe o narodnem zdravstvenem skladu kraljevine Jugoslavije je finančni minister sporazumno z ministrom za socialno politiko izdal pravilnik za izvajanje čl. 5 te uredoe. V smislu čl. 5 uredbe o narodnem zdravstvenem skladu se bodo od dne 1. aprila t. 1. dalje pobirale v korist tega sklada:
1.	Pristojbine v višini 10% carine na uvoženo kozmetično blago; ■
2.	pristojbina v višini 3% davka -na poslovni promet (splošni skupni davek na luksuz pri kozmetičnem blagu, ki se izdeluje v naši državi);
3.	20% doklada na osnovni in dodatni davek pridobnine glede družbenega in minimalnega davka vseh obrti, ki izdelujejo in prodajajo kozme-f tičuo blago;
i. 10% doklada na osnovni in dodatni davek pridobnine glede družbenega in minimalnega davka kozmetičnih zavodov, institutov in ustanov, ki se po obrtnem zakonu bavijo s kozmetičnim poslom;
5. doplačilo na obisk hotelov, vil, pensionov, letoviških domov in podobnih ustanov v morskih kopališčih, jezerih in drugih zdraviliščih, in sirer za ustanove, ki pobirajo za obisk od 125 do 150 din 8%, za več kot 150 din pa 10%. Pod obiskom se razume odškodnina z vsemi pristojbinami, ki' se plača za sobo ali posteljo v vilah, pensionih itd. Pri ustanovah, kjer odškodnina za sobo sali
za posteljo ni posebej določena, temveč je všteta v ceni za celotno oskrbo (stanovanje in hrano, bo višino odškodnine za sobo ali posteljo precenilo po krajevnih razmerah okrajno glavarstvo.
G. posebna doklada na zdravila in razkuže-valna sredstva;
Pristojbine (doklade) iz točk 1., 2., 5. in 6. se bodo pobirale, v kolikor niso navzkriž s trgovinskimi pogodbami ali konvencijami. Pristojbine s področja carin bodo pobirale in odmerjale cari-narne obenem 6 carinskimi dajatvami. Doklade s področja davkov bodo pobirale davkarije skupno z odmero in izterjavanjem davkov, ki služijo za. osnovo pristojbine aH doklade. Doklade na obisk hotelov itd. bodo na podlagi tega pravilnika iz-terjavale banske uprave obenem in na isti način kakor .kopališko pristojbino, ali pa tujsko-prometni odbori, kjer obstoje, obenem in na isti način kakor tujskoprometno pristojbino;, povsod drugod, to je tam, kjer ni banske uprave ali tujskoprometnega odbora pa občinska oblastva. Banske uprave, tujskoprometni odbori ali občinske oblasti bodo dolžne vsakih 14 dni oddati izterjane doklade pristojni davkariji.
Glede vsega drugega, česar ta pravilnik posebej ne določa, veljajo določila zakona, o nepo-. srednih davkih,, glede doklad na obisk iz točke 5. čl. 1 tega pravilnika pa morebitna posebna določila, izdana o tej stvari.
Pavel Debevec umrl
Ljubljana, 11. maja.
Popoldne je umrl v splošni državni bolnišnici v Ljubljani g. Pavle Debevec, znani slovenski kulturni delavec. G. Pavla Debevca, ki je brat znanega gledališkega igralca in režiserja g. Cirila Debevca, je danes dopoldne zadela kap in je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je popoldne ob 2 izdihnil. Pokojni je bil rojen 1895 v Ljubljani, kjer je študiral realko, nato pa Christofov zavod. Tik pred svetovno vojno je prišel v vojaško službo ter je služil v Pulju na ladji »Teggct-hoff«. Še v vojnem času je imel priliko, da je v Ljubljani obiskoval Glasbeno matico. Po 1. 1918 je prišel za stalno v Ljubljano ter (e postal pevec in režiser slovenske opere. Nato ga je zanesla življenjska pot v Prago, kjer je nekaj časa študiral petje in sploh gledališko umetnost. Obenem ie deloval na odru nemškega gledališča v Pragi. V Pragi je začel izdajati tudi mesečno revijo »Razgled«, ki jo je kasneje prenesel v Ljubljano. Kmalu nato se je popolnoma posvetil literarnemu delu ter organizaciji knjigotrštva pri nas. Bil je med ustanovitelji »Modre ptice«. Pozneje je postal urednik »Kronike« ter ostal na tem položaju do zadnjega. Poleg tega je ustanovil večje število založb, med njimi »Grohar« in »Planinsko matico«, kjer ie povsod tvorno deloval. V zadnjem času sc jc pripravljal na veliko delo, namreč na izdajo monografije o Triglavu. Pokojni Pavel Debevec je bil vedno vesel lani. V družbi so ga vsi radi imeli in cenili. Njegov humor je vedno zaDaval in v družbi ni imel nobenega sovražnika. Vsi njegovi prijatelji in znanci ga težko pogrešajo.
Osebne novice
Belgrad, 11. maja. m. S kr. ukazom je postavljen za višjega svetnika 3-2 v gradbenem ministrstvu inž. Karel Orel, tehnični višji 6vetnik 4-1 na tehnič-
nem oddelku banske uprave v Ljubljani: na tehnični oddelek banske uprave v Ljubljani je postavljen za tehničnega višjega svetnika 4-1 inž. Josip Sevčič, svetnik iste pol. skupine v gradbenem ministrstvu.
V 7. pol. skupino so napredovali učitelji (ce): Rafael Bevc v Ljutomeru, Josip Tomažič v Celju, Gabrijel Grim v Tržiču, Angela Pucelj v Domžalah, Ivan Grum v Škofji Loki, Karel Grabelšek v Trbovljah.
Upokojen je inž. Josip Levičnik, višji svetnik 4-1 pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani.
Belgrad, 11. maja. AA. S kraljevim ukazom Sta povišana v tobačni tovarni v Ljubljani za višjega monopolskega inšpektorja v 5. skupini g. Hugo Bel tram in za višjega monopolskega kontrolorja v 6. skupini Franc Z a 1 a r.
Belgrad, 11. maja. m. V umetniškem paviljonu Cvijete Zuzorič bo v nedeljo 14. t. hi. prosvetni minister Stevan Cirič odprl veliko pomladansko razstavo jugoslovanskih umetnikov, v kateri sodelujejo tudi slovenski umetniki.
Belgrad, 11. maja. m. Uprava državnih monopolov je izdelala pregled dohodkov v mesecu 'marcu letos. Dohodki v mesecu marcu so Znašali 164,453.639 din. Od tega zneska so vrgli tobačni izdelki 122,865.557 din, sol 17,485.688 din, petrolej 10,589.912 din, vžigalice 5,855:950 dih, cigaretni papir 6,615.214 din, razni državni dohodki pa so znašali 1,041.319 din. V primerjavi z dohodki državnih monopolov v mesecu marcu lanskega leta so letošnji dohodki v marcu večji za 3,303.591 dinarjev. Dohodki državnih monopolov od 1. aprila 1938 do 31. marca 1939 so pa znašali 2 milijardi 163,434.209 din napram 2.069,911.848 din v proračunskem letu 1987-38.
Belgrad, 11. maja. m. Na poštno ravnateljstvo v Ljubljano ie premeščen Josip čuček, tehn. kontrolor iste skupine na poštnem ravnateljestvu y Belgradu.
Belgrajske novice
Belgrad. 11. maja. b. Nad Belgradom je divjala danes popoldne silna nevihta s točo, ki je povzročiln ogromno škodo. V nekaterih nižje ležečih delih mesta je prišlo tudi do povodnji.
Vatikan
povabil Ribbentropa ?
Pariz, U. maja. TG. »Exchange Telegraph« je izvedel, da je papelki nuncij v Nemčiji msgr. Orsenigo ob priliki zadnjega obiska pri kanclerju Hitle^u osebno povabil zunanjega ministra Ribbentropa, naj obišče Vatikan. V Parizu na merodajnih mestih o tej novici ničesar ne vedo in se ne morejo izraziti, če je resnična ali ne.
Maršal Balbo pomirjuje Egipet
Kairo, 11. maja. TG. Maršal Balbo, guverner italijanski Libije, ki je prišel na vojaške posvete z zastopniki Egipta in Anglije v Kairu, je sprejel zastopnike listov m jim povedal, da goji Italija prijateljska čustva do Egipta in da zbiranje italijanskih čet v nobenem oziru ne ogroža Egipta.
Francija zastopa jugoslovanske interese na Kitajskem
Pariz, 11. maja. TG. Jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Purič je obiskal zunanjega ministra Bon-.neta in ga v imenu jugoslovanske vlade prosil, naj francoska vlada prevzame varstvo jugoslovanskih interesov na kitajskem ozemlju, ker Jugoslavija tamkaj nima svojih lastnih zastopstev. Minister Bonnet je v imenu francoske vlade odgovoril, da Francija prošnji radevolje ustreza.
Angiesko-romunska trgovinska pogodba
Najprej eno milijardo in četrt posojila
Bokarešta, 11. maja. AA. Reuter: Danes popoldne So v Bukarešti podpisali trgovinsko pogodbo med Veliko Britanijo in Romunijo. Pogodba določa kredit 5 milijonov iuntov (1 milijardo 250 milijonov dinarjev) za briianske nabave v Romuniji, razen tega pa odreja, da bo britanska vlada kupila v Romuniji večjo količino pšenice po ccni
svetovnega tržišča. Britansko - romunska trgovinska pogodba bo objavljena jutri popoldne obenem v Romuniji in Veliki Britaniji. Scf tjrltanske delegacije sir Fredcric Leith-Ros« se je dane« ob 16 odpeijai čez Konstanco v Atene, drugi štirje člani britanske trgovinske delegacije se pa jutri odpeljejo v London.
Beck mrzlično deta
Tri točke v pogovoru s Potjomkinom
London, 11. maja. b". Jutranji londonski tisk prinaša poročila o razgovorih med poljskim zunanjim ministrom in sovjetskim namestnikom zunanjega komisarja Potjomkinom. Ti razgovori eo se vodili v okviru sledečih treh točk:
1.	poljsko-sovjetski odnosi v »vezi s Poljsko;
2.	preskrba Poljske > najvažnejšimi ruskimi surovinami za oboroževanje;
3.	rusko-romnnski odnosi.
. Večina listov je mnenja, da ni prišlo do sklenitve nobene nove pogodbe političnega značaja. Poljaki zunanji minister polkovnik Beck je baje pristal na poljsko-rpsko e v o z o in je opustil odpor proti trojni zvezi London—Pariz— Moskva.
»Danziger Vorposten« objavlja izčrpne izvlečke poročil iz raznih evropskih prestolnic o gdan-»kem vprašanju. List istočasno zavzema svoje stališče do gdanekega vprašanja in pravi, da jc želja večine gdanskega prebivalstva žo itak znana vsemu svetu. Vsak plebiscit v Gdansku bi bil odveč, ker se bo usoda tega mesta rešila v Berlinu. Velike besede Poljakov ne morejo preprečiti vrnitve
Gdanska k Nemčiji. Tudi kompromisna rešitev tega problema v Nemčiji ne more naleteti na razumevanje ter pri tem ne more biti nobenega vmešavanja s strani Poljske. Prav tako ne more biti tudi nobenih predlogov, ker Gdansk pripada Nemčiji.
»Etfpresfl Porany« ae bavi v današnji Številki z raznimi kombinacijami tujega tiska glede priključitve Gdanska k Nemčiji. Med drugim list posveča največ prostora tezi o enakopravnosti državljanov o Gdansku in o možnosti plebiscita.
Varšava. 11. maja. AA. Pat: VčerajSnji razgovor med Beckom in Potjomkinom je trajal eno uro in pol. Snoči je Beck sprejel angleškega veleposlanika, ki mu je obrazložil potek razgovorov s Potjomkinom, s katerim se je razgovarjal o poljsko-eovjetskih odnošajih v luči augleško-so-vjetskih pogajanj. Pri tej priliki so govorili o pospeševanju trgovine med obema državama, ni pa bil v tem pogledu sklenjen noben sporazum. Beok je nato sprejel še ameriškega veleposlanika.
v pogajanjih med Anglijo in Rusijo
Halifax naj bi osebno potoval v Moskvo
London, 11. maja. Odgovor sovjetske vlade na zadnje predloge Anglije glede jamstva za one države, ki so ali se čutijo ogrožene po kakšnem morebitnem napadu, še ni dospel, čeprav ga nekateri listi vsak dan napovedujejo.
Nota sovjetske agencije Tass, ki je bila objavljena 9. t. m., je spravila angleške uradne kroge v veliko zadrego. Postavljajoč Anglijo v hud položaj, da bi dobila sovjetsko pomoč za ceno politične in vojaške pogodbe s Sovjeti, ki bi Veliko Britanijo zapletla v vse mogoče obveznosti in primere v Evropi in v Aziji, ali pa da se odreče sploh vsake pomoči od sovjetske strani, je popolnoma razkrila angleški načrt, ki je šel za tem, da bi Rusijo zapletel v Evropi v spor, ne da bi bila Anglija brezpogojno obvezana, da Rusiji pomaga. Sovjetska vlada je to past takoj zapazila in zato slej ko prej neizpremenjeno vztraja na tem, da mora Anglija z njo skleniti zvezo za vse mogoče primere v Evropi če že ne tudi v Aziji, kar pa je tako grenka kroglica, da se angleška vlada ne more odločiti, da bi jo zaužila.
Besede novega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve M o 1 o t o v a, da se sovjetska politika po odstopu Litvinova nikakor ni spremenila, se nikakor ne smejo razlagati v prilog angle-ikemu stališču, ampak pomenijo,
da Sovjeti na noben naiin nočejo odnehati od .svoje zahteve po popolni,#e,dp-. Ijeni in vse primere evropskih sporov predvidevajoči sveži.
To dokazuje tudi izjava ministrskega predsednika Chamberlaina na zadnji seji poslanske zbornice, iz katere so vsi posneli, da vprašanje angleško-ruske zveze slej ko prej še ni rešeno in da je zelo zapleteno. Zato je iz poslanske zbor-
nice izšel predlog, naj bi se v Moskvo podal lord H a 1 i f a x sam, da se pogovori z Molotovim in ustvari jasen položaj. Splošen vtis v merodajnih krogih je, da se bo angleško-ruski pakt z največjo verjetnostjo sklenil, da pa bo obstojal iz kompromisa med ruskim in angleškim stališčem, ker se Anglija ne more tako zelo in obsežno vezati, kakor to želijo Sovjeti. Znano je, da je Chamberlain v ožjem krogu izjavil,
da pakt s Sovjetsko Rusijo za nobeno ceno in na noben način ne sme izgledati tako, kakor da bi bila Velika Britanija postala nekak vrhovni varuh boljševizma in njegove ideološke politike, ker bi Anglija s tem zapravila vse simpatije krščanskega sveta in bi bila vzrok hudi reakciji vseh protikomunističnih krogov in driav sveta, tako da bi taka zveza prej koristila avtoritarnima državama kakor Angliji in njenim prijateljem.
To pa ne pomeni, da so pogajanja prišla na mrtvo točko. Dosedanji razgovori niso pokazali, da bi vladalo kakršnokoli nesoglasje v načelnih vprašanjih med obema vladama.
»D a i 1 y T e I e g r a p h« pravi: Zdaj je jasno. da odstop Litvinova ne pomeni, Ha sovjetska vlada ne želi sodelovanja med zahodnima velesilama. Nasprotno, želi si ga. Zdi se, da želi novi
Persil

v
komisar za zunanje zadeve Molotov bolj kakor njegov prednik pospešiti razvoj dogodkov, ki naj se zaključijo s podpisom dogovora. Chamherlai-nova izjava kaže, da je pričakovati sklenitev dogovora v najkrajšem času.
»N e w s C h r n n i e I e« pa naglaša, da ima izjava predsednika vlade namen odstraniti nekatere pomisleke Sovjetske Rusije.
London, 11. maja. AA. Reuter: Glavni predmet komentarjev današnjih jutranjikov je izjava, ki jo je dal Chamberlain v spodnji zbornici o stanju razgovorov s Sovjetsko Rusijo.
»Times« pravi: Po Chamberlalnovi izjavi je	T j ,,	» . r, . t »« ,
jasno, da obstojajo nekatera manjša nesoglasja. .jfi U: ma,a" Re"te.r,: Iz *?oakve P0' To na nn nommf da «n no^aiani, nrišt, „« mritn • UK>«*Jo: Danes je v uradnem glasilu sovjetske vla
Uradno stališče po moskovskih .Izvestjih'
Iz včerajšnje druge izdaje
Zdravice na Kvirinalu
Prisrčne besede prijateljstva od obeh vladarjev
Rim, 11. maja. Snoči je italijanska vladarska dvojica priredila na Kvirinalu knezu namestniku Pavlu in kneginji Olgi slavnostno večerjo, ki se je je udeležilo večje število najuglednejših rimskih osebnosti. Med večerjo sta izrekla prisrčni idravici italijanski vladar in knez namestnik Pavle.
Kralj Viktor Emanuel
Zdravica italijanske ga vladarja se je glasila:
»Vaše kraljevsko Visočanstvo! Z največjo prisrčnostjo vas pozdravljam kot našega gosta, katerega je Rim sprejel s spontanimi simpatijami, srečen, da more pokazati prijateljske občutke italijanskega naroda do vaše osebnosti in vaše države. Vezi, ki družijo Jugoslavijo in Italijo, so trdne. V srcih obeh ljudstev, vezanih po bistveno skupnih koristih, je odločna težnja po slogi, kar se je ugotovilo v belgrajskem sporazumu, ki ima za osnovo trajni mir in plodno sodelovanje. Naši vladi izvajata to sodelovanje z najsrčnejšimi uspehi. V zvezi s tem trajnim delom mi je v največjo zadovoljnost ugotoviti, g kako odločnostjo in kakšnim zaupanjem si vladi prizadevata, da bi v odnošajih med našima Ijnd-stvima razlogi za vzajemnost postali še pristnejši in globlji.
Združeni po skupni težnji za ohranitvijo in ojačenja reda in stalnosti, ki sta neobhodno potrebna za napredek obeh držav, si jugo-slavija in Italija prizadevata ne le za blagostanje sTojih ljudstev, temveč vzdržujeta in jačita tudi svoje odnošaje s sosednimi prijateljskimi državami ter tako v najširšem obsegu prispevata k miru v Evropi. Nadejamo se, da bo Vaše Visočanstvo poneslo poleg drugih spominov na ta svoj obisk s seboj tudi globok vtis o veliki prisrčnosti, s katero italijanski narod spremlja tvorno delovanje ljudstva, kateremu izražam svoje najtoplejše želje.
Izražajoč te želje, dvigam čašo na zdravje Nj. Vel. kralja Petra II., Vašega kraljevskega Visofanstva in Nj. Vis. kneginje Olge, na zdravje visokega kraljevskega namestništva ter za napredek in veličino jugoslovanskega ljudstva.
Knez-namestnik Pavle
Po navdušenem ploskanj" je vstal knez namestnik Pavle in spregovoril:
»Veličanstvo! Globoko ganjen »pričo pri-„ i irčnih besed, ki ste p iivolili ijrefi kneginji
m meni, ter ljubeznivega sprejema, ki ste nama ga izvolili pripraviti ob najinem obisku v Italiji, m navdaja najprej misel, da izrazim Vašemu Veličanstvu najino najglobljo zahvalo. V simpatijah, s katerimi naju Vaše Veličanstvo obkroža, vidim visoko znamenje prijateljstva do Nj. Vel. kralja Petra, do Jugoslavije in vsega jugoslovanskega ljudstva.
Manifestacije toplih simpatij italijanskega naroda so me iskreno in globoko ganile. Zaznati sem mogel znamenja neprisiljene prisrčnosti tudi ob svojih sestankih z znamenitimi italijanskimi državniki, predvsem ob svojem sestanku s" šefom italijanskega vlade Mussolinijem. Naj Vaše Veličanstvo prejme izraze mojega prepričanja, da bodo ta znamenja simpatij in prijateljstva za Jugoslavijo in jugoslovansko ljudstvo naredila globok vtis na oni strani Jadrana, kjer se goje občutki velikega občudovanja za plemeniti italijanski narod in slavni Sovojski dom.
Ti občutki vzajemnih simpatij in spoštovanja so v ostalem najboljše poroštvo za trdnost sporazuma, s katerim je bilo zapečateno prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo. Naši vladi, ki sodelujeta v popolni harmoniji pri tem koristnem in trajnem delu, sta navdahnjeni z mislijo o redu in stalnosti. Pri tem delovanju imata zmerom pred očmi poglobitev dobrih odnošajev s sosednimi in prijateljskimi državami, kakor tudi ohranitev miru in reda v Evropi.
Kneginja in jaz bova ohranila nepozaben spomin na bivanje v Italiji, na lepote in nepopisne čare vaše divne države. Slika o napredku, ki jo bova ponesla iz Italije, je taka, da bo ta spomin 09tal še čudovitejši.
S to mislijo dvigam kozarec na zdravje Vašega Veličanstva, na zdravje Njenega Veličanstva kraljice in cesarice ter vsega slavnega Savojskega doma, izražajoč pri tem najtoplejše želje za srečo in veličino italijanskega naroda.«
Tudi zdravica ineza namestnika Pavla je bila sprejeta od vseh z navdušenjem in ploskanjem. S slavnostno večerjo na Kvjrinalu je bil končan prvi dan obiska kneza namestnika Pavla in kneginje Olge v Rimu.
Knez Pavle danes pri papežu
Rim, 11. maja. Jutri, dne 12. maja, bosta sprejeta Nj. kr. Vis. knez namesinik Pavel in Nj. Vis. kneginja Olga v svdienci pri svetem očetu papežu Piju XII,
de, v »Izvestjih« izšla uradna izjava o zadržanju Sovjetske Rusije v zvezi s pogajanji za ustanovitev fronte miru. Glavne točke te izjave so:
1.	Sovjetska Rustja predlaga, da Velika Britanija, Francija in Sovjetska Rusija dajo poroštva državam vzhodne in srednje Evrope, ki jim grozi napad, in
2.	te države naj bodo med seboj zvezane s paktom o vzajemni pomoči, temelječim na načelu recipročnosti (obojestranske obveznosti).
»Izvestja« pobijajo izjavo, da bi Anglija in Francija, če bi branili Poljsko in Romunijo, dejansko branili zahodno mejo Sovjetske Rusije. O včerajšnji Chamberlainovi izjavi v spodnji zbornici pa mislijo »Izvestja«, da zahteva sodelovanje recipročnost pod naravno osnovo in da tam, kjer ni recipročnosti, tudi ne more biti dejanskega sodelovanja.
Posveti z Molotovim v ženevi
Pariz, 11. maja. AA. »Matin« poroča, da se I bo Molotov verjetno udeležil zasedanja sveta Zveze narodov. Njegova navzočnost v Ženevi bi omogočila lordu Halifaxu neposreden stik z novim sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve. Angleški zunanji minister lord Halifax, francoski zunanji minister Bonnet ter sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov bi razčistili ob tej priliki vsa vprašanja ter končno uredili odnošaje med | Francijo, Anglijo in Rusijo.
G5ring v Španiji
Kaj pravijo v Berlinu ...
Berlin, 11. maja. AA. DNB: Tuji tisk mnogo piše o potovanju maršala Goringa po Sredozemskem morju. To potovanje je popolnoma zasebnega značaja. Tuji tisk poroča, da se namerava maršal Goring udeležiti velike parade španskih čet v Madridu. Ta vest dozdaj uradno ni potrjena. Maršal Goring je ob priliki svojega bivanja v San Remu sprejel ponudbo podjetja »Hamburg-American Linie«, naj se udeleži prve vožnje najmodernejšega motornega parnika lega podjetja »JuascaraiK, po Sredozemskem morju. To je vsa tajnost njegovega potovanja po Sredozemskem morju, okrog Španije nazaj v Nemčijo.
... in kaj v Londonu
London, 11. maja. b. Jutranji londonski listi poročajo, da bo maršal Goring predlagal Španiji sledeče:
1.	Uvedbo nemškega vojaškega reda v Španiji in pomoč nemških častnikov, zaradi česar naj bi španska armada postala važen činitelj politike 08išča Rim—Berlin.
2.	Vpoklic nemških inženirjev in industrijskih strokovnjakov v Španijo, ki bodo imeli nalogo reorganizirati špansko industrijo in jo prilagoditi nemškim vojnim potrebam.
Pomanjkanje surovin na češkem
Praga, 11. maja. TG. Češki časopisi pišejo, da se je v tekstilni in kemični industriji pojavilo občutno pomanjkanje surovin, tako da to morali v številnih tovarnah delo omejiti. Predsednik Hacha je dnevno v pogovorih z nemškimi gospodarstveniki, da bi izdelali gospodarski štiriletni načrt, ki naj bi odločil, katerim industrijam bodo dajali surovine, katerim pa ne.
Besede, brez katerih ni življenja
Ob priliki neke nove izdaje sv. pisma nove zaveze beremo v italijanskih listih tople spremne besede in priporočila, naj bi = si to knjigo omislil prav vsak kot svojega najljubšega tovariša v življenju.
Res — evangelij je sam Kristus, kakor živi v zgodovini v svojih besedah, ki so edino pravo življenje, pot in resnica človeka. Kjer te besede padejo v dušo, tam požene neminljivo življenje duše.
Čudno je, da je to, česar marsikateri kristjan ne vidi, jasno videl francoski pisatelj in največji kritik prve polovice 19. stoletja, Saintc-Beuve, ki je bil zagrizen skeptik, pa je zapisal: »Ko jc prišel Jezus Kristus na svet, se je z njim zasvetil človeštvu nov vzor življenja. Le proučujte zgodovino in ljudi, ki živijo skupaj z vami: kdor ni priznaval Kristusa, kdor ga ne pozna ali noče poznali, vsakemu nekaj bistvenega manjka v razumu in v srcu. Knjiga, v kateri nam je ohranjen večni lik Jezusa Kristusa, ne bo nikoli pozabljena. Ne — pisatelji in proletarci, genialni ljudje in povprečneži, posamezniki in množicc, vsi bi duhovno umrli, če bi ne bilo evangelija. Kdor ga ne pozna in ne ljubi in ga prezira, ta nima pravega življenja...«
Znanost ne zadovolji duše, katero žeja po večni Resnici; človeka ne nasiti ne filozofija, ne umetnost, ne najbolj razkošno svetsko življenje. Vse to je premalo, vse to ni zadnji in edini vredni ter najpopolnejši predmet človeškemu duhovnemu življenju in teženju. Le eden nas more docela zadovoljiti, to je tisti, ki je dejal: »Jaz sem studenec žive vode«. Njegove besede večno živijo v evangeliju. Evangelij nikoli ne zastara in vsa zgodovina naše omike priča, da so resnične besede, ki jih je rekel Jezus Kristus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle«.
Mnogi so si poiskali in iščejo nadomestka za evangelij. Toda vsi so bili ogoljufani. Za Kristusa in njegov evangelij ni nadomestila. Ta resnica se je vsekdar izkazala v zgodovini človeštva in se vsak dan izkaže v življenju vsakega posameznega človeka. Dočim posameznik in narodi črpajo iz evangelija neugasljivo življenje duha, prinaša vsak nadomestek evangelija prej ali slej smrt duše in duha, pa naj gre za posameznika in /.a družino, ali pa za družbo. Evangelij prinaša radost, mir in ljubezen, njegovi nadomestki pa mučna in žalostna vprašanja, na katera ni odgovora, sovraštvo med plemeni in stanovi ter krvave vojske. Kjer jc evengelij, tam je prižgana luč v največji bedi in trpljenju, kjer pa sledijo njegovim nadomestkom, ni nobene tolažbe, nobenega izgleda na zmago in nobene prave sreče, četudi bi bili okoli človeka nagromadeni vsi zakladi sveta.
Ali se pri nas zadostno zavedamo kakšen neizčrpen večen zaklad so besede našega Gospoda in njegovo življenje, kakor nam odseva iz evangelijev? Ali sv. pismo nove rnvezo radi in često heremn? Ali nam je duševna hrana, ki jc ne moremo pogrešati?
T L L ^^	'.' I '■' 1
PREDSTAVEob 10 19 2 1 j
Dr. Janko Grampovčan:
Naše železnice v 1.1938
Finančni rezultati poslovanja
Kljub temu, da se nahaja vsa Evropa v hudi duševni depresiji, da se mednarodna trgovina ne more iztrgati iz začaranega kroga nezaupnja in strahu pred nepredvidenimi dogodki, se pri nas v Jugoslaviji na mnogih gospodarskih področjih kažejo očitni znaki, da naše narodno gospodarstvo sigurno napreduje. Nezdravi pojavi v gospodarstvu naše države se po zakonu korekcije neusmiljeno iztrebljajo, in če to povzroča bolečine, ki jih menjajoča kolesa povzročajo, je treba sicer obžalovati, vendar pa razumeti. Onim, ki jih je vrglo življenje s tira v teh trenjih, ne preostane nič drugega, kot da se lotijo ponovno dela, trdega dela na onih mestih, ki so se izkazala tudi v novih okoliščinah kot solidna. Delo in zopet delo! To krepi živce in ustvarja ugodno duševno stanje poguma hrabrosti, česar nani danes vsem najbolj manjka. In če se po trdem delu, trdno zaupajoči v lastne
moči, ozremo od časa do časa na uspehe tega dela, je več kot gotovo, da bodo tudi pričakovani uspehi ustrezali vloženemu trudu. Da je temu tako, jasno dokazujejo finančni rezultati naših železnic, po katerih se morejo oceniti precej zanesljivo tudi razmere našega gospodarstva sploh. Ne more se oporekati, da bi te številke, ki jih bomo navajali, ne imele neposrednih zvez s socialno-ekonomskim dvigom naroda. Baš nasprotno: te številke jasno pričajo, da je dvig dohodkov naših železnic na raznih področjih prometa v tesni zvezi z napredovanjem industrije in trgovine v notranjosti naše države in da se naše gospodarstvo z ozirom na razmere drugod vse bolj in bolj osamosvaja in to iz lastnih moči. Ako razčlenimo po vrsli dohodke posameznih prometnih področij naših železnic, najdemo sledeče stanje:
Potniški promet (v dinarjih);
1936
1937
1938
lokalni 401,093.090.3 453,494.369.5 478,261.285.3
družba »Putnik«
82,094.049.6 89,954.290.0 100,260.216.6
inozemski 9,496.647.4
11,441.533.8 9,004.292.7
ostali '43,590.639.4
50.694.739.2
41.149.854.3
skupaj 536,274.426.9 605,575.032.6 628,766.629.0
Pri tem vidimo, da je dvih dohodkov v lokalnem prometu znašal 4.8%, družbe »Putnik« za prodane vozne listke pa 1.2%. Inozemski in ostali prometi so padli za 1.8%. Absolutni dvig je sna-šal lani 3.8% napram 1937 in 18% napram 1936.
Prtljažni promet (v dinarjih): lokalni	inozemski	skupaj
12,902.751.7 2,601.190.9 15,503.942.7 14.691.597.2 2,998.639.2 17,690.236.4 15,312.282.5 3,679.207.8 18,991.490.3
1936
1937
1938
Dohodki it prtljažnih prometov so se lani dvignili tedaj la 7.6% napram leta 1937 in za 20% napram letu 1936. Največji dvig dohodkov pa nam kažejo vprav dohodki iz blagovnih prometov, kar jasno dokazuje, da se je tudi stanje našega narodnega gospodarstva moralo v splošnem znatno dvigniti.
Blagovni prometi (v dinarjih):
lokalni	mednarodni
brzovozni	navadni	direktni	tranzitni
1936	22,751.820.8
1937	27,221.738.9
1938	28,508.478.8
1.109,937.947.1
1.328.836.973.1
1.394.925.560.2
166,906.270.9 220,125.092.7 190,860.212.1
81,957.736.6 125,832.663.6 130,264.380.6
ostali
45.935.203.4
42.737.872.5 59,564.681.8
skupaj
1.427.488.979.0 1.744,754.341.0 1.804,123.313.7
Po teh številkah ugotavljamo, da so se dohodki v notranjih prometih povečali in 4.2% napram 1937 in za 8% napram letu 1936. Direktni mednarodni prometi so padli za 13% napram 1937 ali so večji za 14% napram letu 1936, med tem ko so tranzitni blagovni prometi še vedno v stalnem porastu. Absolutno povečanje čistih transportnih dohodkov znaša 3.5% napram letu 1937 in za 27% napram letu 1936 v vseh blagovnih prometih.
Ako sedaj pogledamo še številke transportnih dohodkov, ki so se pričakovali in ki so bili v državnem preračunu, potem je takoj jasno, da nimamo utemeljenega razloga za neko pesimistično gledanje v bližnjo prihodnost, ker so našo pesimistično oceno gladko demantirali dogodki v našem narodnem gospodarstvu, ki se je izkazalo mnogo močnejše od nas samih, dr
Skopni transportni dohodki ii vseh prometov.
(v dinarjih): fctvarni	preračun razlika
1936	1.979,267.348.7 1.901,000.000 '+ 4%
1937	2.368.020.510.2 1.953,000.000 + 21%
1938	2.451,880.433.2 2.244,000.000 + 10.4%
Absolutno povečanje skupnih transportnih dohodkov je znašalo: 3.5% napram letu 1937 in 23% napram letu 1936. Iz tega sledi, da se počasi popravlja splošno stanje našega gospodarstva, ki je bilo od leta 1929 dalje v stagnaciji. To popravljanje je v toliko značajnejše, v kolikor je napredek notranji in vse manj odvisen od ostalega gospodarstva v svetu in v kolikor se je gospodarstvo v ostalih državah kontinenta med tem poslabšalo.
KINO K0DEUEV0 — TELEFON 41-64
Danes in jutri ob 20.30 RDEČI PLAŠČ Konrad Veidt, Annabella. — Sijajna doba kardinala Richelieu-a NESMRTNE MELODIJE Straussov glasbeni šlager. — Rudolfe Carl, Leo Slezak
Spomladni veleseiem
Pod pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XIX. mednarodni spomladanski velesejem kot 45. velesejemska razstavna prireditev od 3. do 12. junija 1939.
Splošni velesejem bo obsegal: Strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, dvokolesa, vozove, šport, poljedelske stroje in orodje, mline, lesno industrijo, pletarstvo, ščetarstvo, igrače, usnje in konfekcijo, krznarstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo in fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo, razno.
Posebne razstave bodo tčle: italijanska industrija, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov (vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), tobačni izdelki monopolske uprave, avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo, stanovanjska oprema, mala obrt, turizem, gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu.
Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave.
Inozemski obiskovalci dobe na podlagi vele-sejemske legitimacije jugoslovanski viintn brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih.
Bilanco
Cement, d. d. Belgrad, osrednja prodajna organizacija naše cementne industrije je zaključila lansko poslovno leto z dobičkom 0.08 (0.03) milij. dinarjev pri glavnici 1.0, bilančni vsoti 23.0 (8.86) in brutodonosu 7.1 (4.7) milij. din.
Poldijeklo, Belgrad. Glavnica 1.0, bilančna vsota 5.6 (3.5). brutto donos 1.9 (0.8) in čisti dobiček 0.17 (0.12) milij. din.	.
Jugoslovanska A. E. G., Belgrad. Glavnica 5.0, bilančna vsota 20.35 (25.75), brutto donos 4.3 (3.7), izguba 0.94 milij. din.
Jugoslavija, splošna »»varovalna Hrniba. Belgrad. Glavnica 3.0, čisti dobiček i.94 (1.8) milij. din, dividenda zopet 20%.
Ako bi dvomili nad temi trditvami iz razlogov, ki so v zvezi z nedavnimi podražitvami tarifov, potem bi nam moglo te dvome razpršiti že samo dejstvo, da bi morali transportni dohodki kljub podražitvi tarifov pasti, ako bi se splošno socialno stanje naroda med tem znatno poslabšalo, ker predstavlja vsaka podražitev tarifov istočasno tudi zmanjšanje nacionalnega dohodka na glavo. Kajti, če se nacionalni dohodek na glavo zmanjša do točke, ob kateri se ogroža življenjski obstanek ljudi, potem se ljudje omeje zgolj na zadovoljevanje najvitalnejših potreb, dočim vse druge pot-trebe odpadejo. Res je, da je v nekaterih pokra| jinah socialni pritisk močnejši kot v drugih in da pri nas ne more biti govora-o.nekem-narodnem, blagostanju. Vendar pa iz tega-ne sledi, da v splošnem vodeči račun.9 s$daP.ien?. pednai;pd^em" položaju ne bi vladala pri nas .socialnai znosnost in neko ugodno socialno-ekonomsko stanje za katero nas morejo zavidati mftogi naši sosedje na severu, jugu, vzhodu ln zahodu. Številke dviga potniških lokalnih prometov nam jasno dokazujejo, da se najširše socialne plasti naroda v splošnem vse bolj in bolj poslužujejo železniških prometnih sredstev, kar bi ne bilo dejstvo, ako bi. se splošno socialno stanje znatno poslabšalo.
Kar se tiče posledic povečanja transportnih dohodkov železnic za državne finance, bi mogli reči, da je to povečanje blagodejno posredno tudi za same davkoplačevalce, ker, čim večja je un06-nost državnih pridobitnih podjetij, tem manjše so skrbi fiska, da najde nove davčne vire za pokritje , vse večjih potreb države.
Ob sklepu računov naših železnic za lansko,-leto moremo biti zadovoljni z njihovimi uspehi.
Gibanja hrvatskih gospodarskih organizacij
Pretekli teden je bila v Zagrebu seja pred sedništva tamošnje Industrijske zbornice, na kateri so razpravljali člani o sodelovanju Industrij-' ske zlx>rnice na zboru Centrale industrijskih kor-poracij, ki je sklican za 23. in 24. maj. Po daljši debati so ugotovili, da je že nekdanje Združenje industrijcev za savsko banovino skozi leta stalno zahtevalo, da se Centrala industrijskih korporacij reorganizira v Centralno tajništvo, ki bo izključevalo možnost preglasovanja. To zahtevo je ponovila tudi Industrijska zbornica, ki je v zvezi e tem odpovedala prej svoje članstvo. Ker Centrala doslej te zahteve ni upoštevala niti je ni postavila na dnevni red napovedane skupščine, je predsed-ništvo sklenilo, da ne sodeluje več Industrijska zbornica pri zboru Centrale industrijskih korporacij in da bo zbornica zahtevala takojšnje črtanje iz imenika članov.
Osješka Trgovinsko-lndustrijska zbornica je sklenila, da se ne bo več udeleževala konferenc zbornic. K temu pa pravi Industrijska zbornica v Zagrebu, da je sicer kritično stališče osiješke zbornice do konferenc zbornic do neke mere opravičen, vendar se zagrebška Industrijska zbornira ne bo popolnoma odtegnila s teh konferenc, ker bi bil s tem še bolj poslabšan položaj zbornice do merodajnih faktorjev in bi bil dosežen ravno nasproten efekt, ki bi mogel biti samo škodljiv za hrvatsko gospodarstvo. Potrebno pa je, da zbornice nastopijo v svojem skupnem delu z večjo odločnostjo, da bi se doseglo sodelovanje merodajnih faktorjev z zbornicami.
Sano i« dan«!
Zabavna, živahna filmska opereta
Strip — čokolada »Union«
Za velike in majhne otroke
Tempo današnjega časa se izraža tudi v razpoloženju otroka. Otroške zabave, ot roško berilo, vee se je spremenilo. Vse je v znamenju hitrosti, v znamenju hitenja in čiin večje količine. Tipičen odraz vseh teh okolnoeti je strip: risan strip, slikan etrip, strip v obliki filma. Cela vrsta raznih povezanih dogodkov, katere je prej od rasel človek ali otrok moral spoznavati šele iz povesti; novel, romanov — danes pa jih spozna na prvi pogled, v 6liki z najnujnejšim besedilom. Desetkrat hitreje. Strip je osvojil svet! Staro in mlado. Ali stojimo pred novo obliko literature? Tega ne bi smeli takoj zanikati, dasi imamo stripe sumljivo vsebine, fantastično naivne oblike — brez vsake literarne vrednosti.
Tega ne smemo zanikati Se zaradi tega ne, ker imamo pred seboj resen poskus lepega, čtiva, namreč Union »Strip« čokolada. Otroška strast zbiranja je v tem primeru usmerjena v plemenito smer. Otrok najde pri nakupu čokolade v vsakem zavitku sličico z besedilom In številko. Če te slike zlaga v poseben album tovarne čokolade Union, ima lahko v kratkem času najlej>šo ilustrirano slikovnico v duhu današnjih dni. To 00 slike iz filmov, obitelj Hardya in drugih, ki so dokaz današnjega časa, nesumljive umetniške in vzgojne vrednosti ter polne vedrega, zvonkega, nepokvarjenega smeha in humorja.
Hvalevredno je, da naša podjetja, v tem primeru naša po vsej Evropi znana tovarna čokolade »Union«, prednjačijo tudi v tpm, pogledu. Kajti kolikor nam je znano, so te »Strip« slikovnice pri nas nekaj popolnoma novega. Prav tako pa tudi v inozemstvu.
— Dolžnost vsake iene je, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz*Jose!ova« voda deluje milo, pri* jetno, naglo in zanesljivo.
OgL retf. S. br. 30474/35.
Prenehanje veljavnosti dopisni«. Minister pošt, brzojava in telefona je izdal odlok, po katerem preneha dne 30. junija veljavnost dopisnic drž. izdaje, in sicer naslednjih: dopisnic državne izdaje s slikami v vrednosti 0.75 din za notranji promet, katerih izdelava je bila odobrena SO. junija 1983, dopisnice za notranji in mednarodni promet po 0.75 din v črnem okvirju z vtisnjeno znamko 6 sliko kralja Aleksandra, katerih izdelava je bila odobrena dne 13. oktobra 1934, dopisnic za notranji promet po 0.75 din z vtisnjeno znamko z likom kr. Potra II., katerih izdelava je bila odobrena dne 9. avgusta 1985, dopisnic za mednarodni promet za 1.75 din z vtisnjeno znamko in sliko kralja Petra II., katerih izdelava je bila odobrena dne 9. novembra 1989, in dopisnic državne izdaje s slikami za notranji in mednarodni promet po 0.75 in 1.75 din z vtisnjeno znamko in sliko kralja Petra II.. katerih izdelava je bila odobrena dne 1. julija 1936. — Po »LjUr. nljem 1999 izgube gori navedene dopisnice vsako vrednost.
Proizvodnja bakra r Boru je znašala meseca aprila 1939 3377 ton, dočim je znašala marca letos 4689 in aprila lani 3445 ton. Skupno je dala pro^ izvodnja v prvih 4 mesecih letos 15.857 ton, lani v prvih 4 mesecih pa 14.266 ton.
Plačilo dodatka na prirodne in umetne mineralne vode. Kot znano je bil z ljudskim zdravstvenim skladom uveden posebni doplačilni dodatek za naravne in umetne mineralne vode. Taksa znaša 10% prodajne cene naravnih in 20% umetnih mineralnih vod. Taksa se plačuje z banderolami, katerih vrednost znaša 0.10, 0.15, 0.20, 0.25, 0.30, 0.35 in 0.40 din. Za prodajno ceno se vzame ona cena, po kateri prodajajo lastniki, zastopniki ali pro-ducenti te vode, vključno trošarino.
Šah
Te dni je bil končan turnir za prvenstvu ŠK Triglava za leto 1939. Splošnega turnirja se je udeležilo 10 igralcev, večjidel mlajših ^članov, ki so pokazali poleg ambicioznosti tudi že precejšnjo teoretično naobrazbo. Pravico do igranja v glavnem turnirju 60 si priborili: Črnivec, Pavlin, Pohar, Škof in Vrhunc. Končni rezultata glavnega in dodatnega finalnega turnirja je naslednji: I. mesto in naslov klubovega prvaka za leto 1980 si je priboril Julij Erker s 7 in pol točke; 2. in 3. mesto si delita Tone Pograjc in Elko Lukič s 6 in pol t.; 4. mesto Marjan Tičar s 5 t., 5. mesto Rudolf Senčar s 4 in pol t., 6. mesto Rudolf Pavlin s 3 t., 7. in 8. mesto Viktor Škof in St. Vrhunc.
Vsi starejši igralci so pokazali dokaj nesi-gurno igro, ki pa gre na rovaš številnih matehev, ki so jih morali odigrati v letošnjem prvenstvu Slovenske šahovske zveze.
»Triglav« si je v letošnjem prvenstvu ob številni konkurenci klubov izvojeval častno tretje mesto za Ljubljanski šahovskim klubom. Šele v četrtem finalu je podlegel letošnjemu slovenskemu finalistu LŠK z rezultatom 3 in pol : 4 in pol ter 4:4.
V ponedeljek, dne 15. maja se prične ob 20 zadnji letošnji turnir, t. j. pokalni' turnir, ki se igra po cup-sistemu (premaganec izpade in nadaljnjega tekmovanja, remis-partije ne štejejo). Ker se pari žrebajo in je udeležba dovoljena vsakemu članu, je pričakovati izredno zanimivega zaključka letošnje šahovske sezone.
Danes ob 16., 19. in 21. uri največji pustolovnj flilm zadnjega časa!
-J3E____■ — po idtoimenukem »trlp romann AleVaa Rrrmonda. V (davni
tri I lil IZ aZUnfllG i'0?1: Grant WI«hfM in_netty Jane Rhode«. Rnf.ija: _Ford
Reiervirajts vstopnice!
BMb* in Cllford Smlth. - Eksotičen lilm nevstrainlh podvigom ^._.nenl črne Afrike. Iiredno napet "" Prodnkcija Univerza! Plktnres-tios Angele«.
In krutih »lomontarnih ali ra#d dlvltml plemeni črne Afrike. Tiredno napet film, ki bo zadlvll vsakogar!
~ odi...... ..... * -------
KINO SLOOA tal. 37-90
Tito Schipa
Sodelujejo še:Caterina Bs-ratte. Maria Jacobini — in drugi prominentni igralci
italijanskega filma! Predstave ob 16, 19 in 21
K!N0 UNION, !e!sf. 22-21
fenomenalni tenorist I« nepotabnega filma »Vivere« bo očaral Ljubljančane s svojim sijajnim petjem v globoko pretresljivem filmu lepe vsebine
Kdo je srečnejši od mene
Vsak, k: bo videl ts film bo imel velik, nepozaben užitek!
Not v maju
Režija: Georg Jacoby
Neodoljlva, temperamentna iArik« ROK K v glav. vlogi,
1
Borze
Denar
Angleški funt 238 oz, 258 Nemikl čeki 13.80
11. maj«,
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.70-13.90.
Grški boni so beložili v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu 31.25 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,021.626, v Belgradu 6,927.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 3,035.000 din.
LJubljana — Tečaji s primom: Amsterdam 100 hol. gold. . , , 2368.00—2406.00 Berlin 100 mark	1776.62—1794.38
Bruselj 100 belg ...... 751.00- 763.00
Curih 100 frankov ...... 995.00—1005.00
London 1 funt ....... 206.67— 209.87
Newyork 100 dolarjev .... 4396.75—4456.75
Pariz 100 frankov ...... 116.70— 119.00
Trst 100 lir ........ 232.55- 235.65
Car i h. Belgrad 10, Pariz 11.7875, London 20.8875, Newyork 444.9375, Bruselj 75.74, Milan 23.41, Amsterdam 238.80, Berlin 178.60, Stockholm 107,275, Oslo 104.65, Kopenhagen 92.975, Praga 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 8.60. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.1825, Buenos Airee 102.75, Sofija 540.
Vrednostni papirji
Vojna škoda:
v Ljubljani 447 —450.50 v Zagrebu 448 -—451 v Belgradu 448.25—449
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv pos. 98—100, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 447—450.50, begi. obv. 85—88, dalm. agrarji 85.50—86.50, 8% Bler. pos. 99—100, 7% Bler. pos. 90.50—91.50, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 175 do 185.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 60 blago, vojna škoda pr. 448-451 (452), begluške obveznice 87.50—88.50, dalm. agrarji 85—86, 4% severni agrarji 60 blago, 8% Blerovo posojilo 99.62 denar, 7% Blerovo posojilo 90.87—91.25 (91.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98.75 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Priv. agrarna banka 214—217, Trboveljska 180—185 (180), Gutman 36—41, Sladk. tov. Osijek 65—90, Isis 25 denar, Jadr. plovba 255—300.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. p6&.' "100 denar' (100), vojna škoda piv 448.25—449 (449, 448.50), begi. obv. 87.75-88.25 (88), dalm. agrarji. 85.25—86.23 (86), 4% severni agrarji 59— 60, 8% Blerovo posojilo 100—100.50 (100), 7% Blerovo posojilo 91.25—91.75 (91.25), 7% stab. posojilo 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.360 denar (7.400), Priv. agr. banka 314-216 (216).
Sitni trg
Ifovi Sad. Pgeniea bač. erem. 143—145,
slav. 145—147, ban. 140—143. Koruza bač. 100 —102, bač. pariteta Indjija in Vršac 101—103. Moka
bač. ban.
erem. slav.
230—240	225—235
" 210—220	205—215
190-200	185-190
170—180	175—180
štev. 7, 7 K in 8 neizprem. Fižol bač. srem. beli brerz vreče 295—300. Otrobi bač. juto vreče 113—115, arem. juto vreče 106—108, ban. juto vreče 104—106. Tend. lahka. Promet 6rednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Ptuju, dne 2. maja in svinjski sejem, dne 3. maja t. 1. Dogon: 60 volov, 215 krav, 17 bikov, 31 juncev, 53 telic, 129 konj, 5 žrebet, 128 svinj fn 264 prašičev. Prodanih: 20 volov, 99 krav, 9 bikov, 5 juncev, 23 telic, 11 konj, 4 žrebeta in 204 prašičev. Cene: voli od 3.50 do 4.75 din, krave od 2.25 do 3.75 din, biki od 3.50 do 4.50 din, junci od 3 do 3.75 din, telice od 3.50 do 4.75 din, pršutarji od 7 do 7.50 din, debele svinje 8 din in plemenske svinje od 6 do 6.75 din za kg Žive teže. Konji od 600 din do 5000 din, žrebeta od 1000 do 2000 din in mladi pujski od 6 do 12 tednov stari od 90 do 160 din za glavo.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Laškem 5. maja 1939: Voli I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 4, telice I. vrste 4.75, II. vrste 4.50, III. vrste 4, krave I. vrste 4.25, II. vrste 3.50, III. vrste 3, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 7.75 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 6, svinjina 18, svinjska mast 18, čisti med 18—20, goveje surove kože 10, telečje surove kože 12, svinjske 6urove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 150, ječmen 160, oves 200—220, fižol 300—400, krompir 100—110, seno 50—60, slama 25—30, ja-bclka I. vrste 600, II. vrste 500, pšenična moka 325—450, koruzna moka 250 din za 100 kg.
Živinski sejem v Kranju dne 8. maja f. l.s Dogon: 40 volov, 20 krav, 7 telet, 1 junica, 1 bik, 20 ovc, 118 svinj in 109 prašičev. Prodanih: 25 volov, 12 krav. 7 telet, 1 junica, 1 bik, 90 svinj in 109 prašičev. Prodanih: 25 volov, 12 krav, 7 telet, 1 junica, 1 bik, 90 svinj in 32 prašičev. Cene naslednie: Voli I, vrste 5.75, II. vrste 5.25, III. vrste 4.75, telice 1. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4, krave I. vrste 5. II. vrste 4, III. vrste 3, teleta I. vrste 7, II. vrste 6, prašiči špaharji 8.50, prašiči pršutarji 7 25 din za 1 kg žive teže. Mladi puiski 7—8 tednov stari 180— 280 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 11, zadnji del 12 do 14, II. vrste prednji del 9, zadnji del 10, III. vrste prednji del 7, zadnji del 8, svinjina 16, slanina suha 20, svinjska mast 18, čisti med 22, neoprana volna 23, oprana volna 34—36, goveje surove kože 11, telečje surov: kože 12, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Cene kmetijskih pridelkov na debelo od 50 kg navzgor: Pšenica 190 do 200 din, ječmen 200, rž 185, oves 180, koruza 150, fižol 300—400, krompir 80—100, lucerna 1900, seno 75, slama 50, suh« češplj« I. vrste 1200, II. vrste 1100, III. vrste 1000, pšenična moka 300—400, koruzna moka 250, »žena moka 373, ajuqva moka, 350—600 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg.
Naši vlaki vozijo prepočasi
Ako listamo po Glasniku jugoslovanskih železniških uradnikov
Ljubljana, v maju 1939.
Slovenija je v okviru mednarodnega in domačega prometa važno železniško križišče srednjeevropskih in domačih prog. Naše železniške oblasti so posebno v zadnjem desetletju storile za splošni napredek marsikaj; toda v primeru z razvojem prometa drugod po Evropi in tudi pri nas doma je vse to še mnogo premalo in je bil napredek zadnjih 10 let v letih 1929—1939 skoraj brezpomemben.
Napredek naših železnic je silno majhen
V zadnjih 10 letih se je povprečna vozna hitrost brzovlakov v Sloveniji dvignila od 53.2 km na uro na 56.1 km, to je za 5.5%, povprečna potovalna hitrost pa od 47.2 na 48.8 km na uro, to je za 3.4% razmerje med postanki brzih vlakov in voznim časom se je poslabšalo od 1:7.6 na 1:6.7, to je za 11.8%. Napredek je bil torej silno majhen in nikakor ne ustreza potrebam sedanjega časa.
V' drugih državah na zapadu ter v Nemčiji in Italiji pa je bil razvoj in napredek v zadnjih letih izreden. Že 1. 1935 je znašala povprečna vozna hitrost brzovlakov v Nemčiji 75km na uro, potovalna pa 68 km in je bila torej za 34 oziroma 39% višja kot pa v letu 1930. Razmerje med postanki in voznim časom pa je znašalo 1 : 10 in je bilo torej za 50% ugodnejše kot pa pri nas. Še ugodnejše pa je bilo stanje v 1. 1930 v Franciji, kjer je tedaj že 90 brzovlakov na dan vozilo s potovalno brzino 90 km in še več na uro. V Angliji jih je vozilo pa že 53. Več kot 80 km na uro je vozilo v Franciji 484 vlakov, v Angliji 301, v Nemčiji pa 44. V Sloveniji pa še v 1. 1939 niti en vlak ni dosegel potovalne brzine 60 km na uro.
Najmanj, kar bi morali torej sedaj že zahtevati, bi bilo. da bi dvignili vozno brzino od 56.1 km na 66 km na uro, to je za 18%, potovalno brzino brzih vlakov pa od 48.8 na 60 km na uro, to je za 24%, kar bi ustrezalo razmerju med postanki in voznim časom kakor 1 : 10.
Ce bi mogli doseči tako zboljšanje, bi se sedanji potovalni čas brzega vlaka na progi Jesenice —Zagreb zmanjšal od 265 na 206 minut, to je za 22%, in brzega vlaka Maribor—Rakek od 244 na 208 minut, to je za 15%.
Obnoviti bi morali vse glavne proge
Da bi pa mogli to doseči, bi bilo potrebno izpolniti več nujnih predpogojev. Predvsem bi morali temeljito obnoviti spodnji ustroj na glavnih progah I. reda, in te so: Št. Ilj—Rakek, Ljubljana —Podbrdo in Pragersko—Kotoriba. Povprečna starost na teh progah znaša približno 28 let, če pa izvzamemo progo Zagreb—Zidani most, ki je bila obnovljena v letih 1935—1938, znaša povprečna starost celo 32 let. Porazdeljene na posamezne proge pa /naša starost tračnic: najmanj na^progi Zagreb—Zidani most, in sicer 3 leta, Zidani mOst —Rakek 25 let, Zidani most—Št. Ilj 31 let, Ljubljana—P6dbf do 31 let in' Pragerško—KotoribU 'rffeTo" 43 let. Z ozirom na dejstvo, da se v Nemčiji obnavljajo tračnice na glavnih progah I. reda povprečno že vsakih 17 let, je jasno, da bi morali pri nas zamenjati vsaj 50% tračnic z novimi.
Naše lokomotive so premoderne
Ta preustroj glavnih prog I. reda je potreben posebno zaradi tega, ker postajajo brzovl.aki zmeraj težji in so za prevoz potrebne težje lokonjotive z osovinskimi pritiski do 18 ton. Le s takimi lokomotivami bi lahko pospešili promet , in izrabili dopustno brzino. V Sloveniji pa danes nimamo niti ene proge, ki bi dopuščala promet s temi lokomo-
tivami, dasi imamo v naši državi 110 reparacijskih lokomotiv tipa 0.6 z 18 tonskim osovinskim pritiskom. V Sloveniji sicer te lokomotive tudi obratujejo na progah Maribor—Rakek in Zidani most— Zagreb, dasi dopuščata ti progi samo 15 tonski osovinski pritisk. Kvarne posledice uporabe pretežkih lokomotiv se že vidijo: številne počasne vožnje in slabo stanje mostov.
V naši državi je za uporabo teh lokomotiv sposobna samo proga Slavonski Brod—Niš v razdalji 480 km, kar pomeni komaj 6.5% našega normalnega omrežja. Ker pa obratujejo ti stroji še na progah Zagreb—Zidani most in Maribor—Postojna, znaša ta razdalja 780 km. Tako je komaj polovica teh modernih strojev izkoriščena, druga polovica pa je že leta spravljena po raznih postajah. Ker je vsak stroj vreden približno 2.25 milij. din, predstavlja to 124 milij. din kapitala, ki leži mrtev.
Mednarodni promet se nas bo začel ogibati
Za slovenske proge pa velja še to načelo: svojega omrežja ne smemo smatrati kot samostojno celoto, ampak kot del mednarodnega omrežja, ki mu moramo brezpogojno slediti v njegovem razvoju. Če se spodnji ustroj naših prog ne bo zbolj-šal, naše železnice ne bodo mogle več prevzemati težkih tujih vozil in se bo začel mednarodni promet izogibati naših dežela, kar bi imelo lahko pre-nesrečne posledice za naše gospodarstvo. Za primer navedemo samo, da je bilo 1. 1930 v Nemčiji' že 72% glavnih in 36 stranskih prog sposobnih za 20 tonski osovinski pritisk. Po tedanjem načrtu so za ta pritisk danes v Nemčiji sposobne že vse glavne proge, v nekaj letih pa tudi vse stranske.
Kako zboljšati promet osebnih vlakov
Vzporedno s tem pa bi se lahko zboljšal tudi naš promet potniških vlakov na glavnih in stranskih progah. V zadnjih 10 letih se je vozna hitrost potniških vlakov zvišala od 40.2 na 45.4 km na uro, potovalna brzina pa od 30.4 na 35.2 km na uro. Vsekakor pa bi morali zvišati poslej hitrost potniških vlakov od 35.2 na 45 km na uro, to je za 28%, kar bi se pa dalo doseči le, če bi ločili sedanje potniške vlake v pospešene potniške vlake in lokalne potniške vlake. Pospešeni potniški vlaki bi lahko bili privozni za brze vlake, lokalni pa za potniške. Tako bi se število postankov za pospešene osebne vlake na progi Ljubljana— Maribor zmanjšalo od 28 na 11. Taki pospešeni potniški vlaki bi lahko imeli manj voz in bi lahko z njimi dosegli 50 km potovalne hitrosti. Za zboljšanje prometa potniških vlakov bi morali tudi temeljito obnoviti spodnji ustroj na glavnih progah II. reda in ti sta Ljubljana—Karlovec in Maribor
— Pliberk. Povprečna starost tračnic na teh progah znaša 32.2, pri čemer pa je 40% tračnic starih od 40 do 60 let. Na ostalih lokalnih progah (Celje— Dravograd, Ormož—Hodoš in Grosuplje—Kočevje) pa bi morali sedanjo potovalno brzino zvišati od 24.9 na 35 km na uro. to je za 44%. To bi se pa zopet dalo doseči le tedaj, če bi temeljito obnovili spodnji ustroj tudi teh prog, ker znaša starost tračnic na teh progah povprečno 42 let, 13% tračnic na teh progah pa je starih celo 50—60 let. Starost tračnic in njihova velika obraba namreč ne dopuščata zvišanje sedanje brzine na teh progah.
Navedli smo le nekaj podatkov o tem, zakaj je naš železniški promet še tako zaostal, dasi se osebje trudi in se z majhnimi sredstvi mora storiti vse, kar je le mogoče. Ker si ne pomagamo dovolj hitro, moramo celo uporabljati take stroje, ki so progam v škodo; prav tako pa ne moremo zvišati potniškega prometa, ker so proge v preslabem stanju. Pri tem pa se niti nismo še dotaknili tako važnih preosnov, kot so dodatne in nove proge, ki so še potrebne (drugi tir na progi Zidani most —Zagreb in nove proge). V zadnjih 10 letih smo dosegli sicer napredek, ki pa še od daleč ni • skladu s potrebami sedanjega časa in bo treba še trdega dela m velikih materialnih žrtev, da bi lahko ugotovili resničen uspeh.
Preizkušnja ravnotežja. Na univerzi v Bostonu so iznašli poseben način, kako se preizkusi občutek za ravnotežje. Pacientu pritrdijo na glavo dolg svinčnik na papirju nad glavo riše črte, kako »e pacijent ziblje.
Beli in zdravi zobje
SAPGOV KAL0D0NT
proti zobnemu kamnu
Črna vrtnica
Vrtnice dokazujejo, da sta bili Azija in Amerika
nekdaj ena celina
Že dojgo vrtnarji poizkušajo na svojih gredicah vzgojiti vrtnico, ki bi 6c v vrsti vrtnic ločila po črnem cvetu in si prilastila znanstveno ime »Nigrette«. Včasih pride v svet kaka novica, da se je -temu aH onemu svetovnemu cvetličnjaku posrečilo vzgojiti tako rožo, pa se novica spet po-leže, izkaže se, da je bilo veselje prezgodnje. O tem je voditelj rozarija v Sangerhausenu dal naslednji odgovor, ki kaže, da je vzgajanje črne vrtnice precej brezupno delo:
»Kemične sestavine, ki cvetu vrtnice dajejo barve, sploh ne morejo skupaj dati črne barve.
Mesto, ki ga veže zlato
' Prav na skrajnem južnem koncu Afrike leži mesto Johannesburg, v katerem prebivajo ljudstva iz vseh delov sveta, Afrike, Amerike, Evrope, Azije in vse veže na ta kraj — zlato. Za Kairom je Johannesburg največje mesta v Afriki.' Leži na visoki planoti, ki daje pogoje za letovišče, toda velike rudniške naprave zastrupljajo ozračje in zatemnevajo zdrave sončne žarke.
Mesto ima silno živahen promet in trgovino svetovnega obsega, kjer je boj za obstanek na višku. Prava in najhujša dirka pa je pod zemljo, kjer napol nagi zamorci v moreči vročini kopljejo zlata kamenje in ga dvigajo na vrh. Druge množice ga na vrhu drobe in meljejo in izpirajo, da se slednjič s pomočjo posebnih kemikalij izpre-meni v sivkasto tekočo maso. Iz te mase po zapletenem tehničnem postopku izvabijo zlato in
Najuspešnejša reklama
za vsako podjetje so oglasi v časopisju. Pripravite zato vaš oglas za ljubljansko številko »Slovenca«, ki bo izšla 3. junija ob otvoritvi ljubljanskega velesejma!
kot ^t«hs«i-£MJi2!Votf'tttd1' Srebro in baker. Vse 'te <Irage kbvine pa so še skupaj zlite v kameniti sklad, ki je tako težak, da ga tudi najmočnejši atlet ne bi mogel odnesti in tako brezimenski družbi, ki je lastnik rudnika, odnesti. Pa tudi če bi ga odnesel, bi mu s tem še ne bilo veliko po-magano, čistega zlata še ne bi imel v rokah. Ta kamen potem pride v rafinerijo, kjer ga stope in ločijo srebro, baker in zlato. Zlato potem odiivajo v paličice, ki gredo na trg. S tem je prejšnja, sivkasta in leno tekoča masa postala svetovna sila, ki nastopi v oklopnih avtomobilih svoje potovanje po svetu, najprej pa v pristanišče Cap. Od tu paličice pod najstrožjim varstvom potujejo v London, kjer spet utonejo v podzemlju, ta je v kleteh velikih bank. Razpošiljajo jih seveda tudi v Ameriko, kjer jih prav tako zastraži človek kot poroke svoje tržne moči. Z velikimi napori je bilo iztrgano iz naročja zemlje in se ob neprestani skrbi vrača spet v zemljo, v tresore. Tako se zaključuje brezupni krogotok, ki traja od kar 60 bili ti rudniki odkriti.
Pa je prav to zlato omogočilo južno-afriški zvezi k današnji visoki življenjski 6lopnji, ki sicer v deželi, kjer je samo dva milijona belih, ne bi bila mogoča. Zlasti se je treba zahvaliti, da je danes mogoče po južni Afriki potovati tako udobno, kot po Evropi le v najbolj naprednih deželah. Mreža avtomobilskih cest od leta do leta raste, množijo se moderne naprave, ki dajejo deželi in njenemu glavnemu mestu kulturno lice. Bolj kot katera koli druga dežela, je južno-afriška zveza deležna modernih pridobitev, najsi bo to kanali-ziranje, pogozdovanje, napeljava vodovodov in za vse to se ima zahvaliti državni blagajni, ki ima v zlatu neizčrpen vir svojih dohodkov. Niso pa teh pridobitev v taki meri deležni tisti, ki neposredno kopljejo zlato iz naročja zemlje, to sa tisoči črnih delavcev, ki ob vsem tem napredku ostajajo zadaj in dobivajo za svoje delo le skromno mezdo.
Kemično je torej nemogoče vzgojiti črno vrtnico. Karkoli 6e je o tem pisalo, ni drugega, kot želja po senzaciji, ki v vsakem delu zemlje išče svojih tal. Sicer 6e neka vrtnica, ki tu pride v poštev, imenuje »Nigrette«, in bi po besedi bila črna, V resnici pa je popolnoma rdeča. Znanstveno ime pove samo to, da je posebno motna, plemenita, temnordeča, bolj temna kot vse doslej. Da pa jc v osnovi le rdeča, najbolj dokazuje dejstvo, da po mrzlih jesenskih rosah poslane svetlejša, kot vse rdeče vrtnice sploh. Vzgojili so jo iz vrtnic »Cha-teau de Clos Vougeot« in »Lord Castlcreagh« in nastala je »Nigrette«, ki je še bolj temno rdeča in je značilna po motnem barvnem tonu.«
Težko je ugotoviti, koliko vrtnic pravzaprav je na svetu. Vrtnarji poznajo trde, zelo trpežne, močno trnjeve rožne grme, ki so prišli v evropske cvetličnjake itr step vzhodi, dalje vrtnice plezalke iz pogorja Himaiaje in celo vrsto vrtnic iz Evrope in Amerike, divjih in kulliviranih. Vrtnica je rastlina, na kateri se v najlepši luči kanejo Mendeljevi zakoni od dedovanja So vrtnice ki majo po 14, 21, 28, 35, 42 ali celo 56 barvnih sorodnic, ki jih le strokovnjak loči drugo od druge. Zato ie v kraljestvu vrtnic taka pisanost in tak polnost. Zanimivo je tudi to, da nobena vrsta vrtnic ni prišla iz dežel južno od ekvatorja. Vrtnica je doma samo na severni zemeljski polovici. Zakaj to, jc še odprto vprašanje. Središče najbohotnejšega kraljestva vrtnic pa je v pogorju Himalaje. Najbrž ie tu tudi tisto ognjišče, od koder je vrtnica sploh prišla in sc potem tako bogato razmnožila. Tamošnje ostro, trdo podnebje z naglimi vremenskimi izpremembami je zlasti primerno za razvoj različnih vrst. Neko vrsto, ki je prav v nailepšem razvoju svojega celičncga sestava, nenadoma lahko preseneti izprememba temperature in naravni razvoj celic je prekinjen in usmerjen drugam in tako narava z vsemi čini-telji vzgoji novo vrsto, ki sc loči od vseh dosedanjih. Ta pa se v naslednjem rodu pod vplivom izpremenliivih naravnih pogojev spet nckolik*o oddalji od vrste svojega semena in kmalu je tu — kraljestvo vrtnic, ki daje prijateljem in gojiteljem vrtnic toliko veselja Dognali so tudi, da so vrtnice na bregovih vzhodne Azije in zahodne Amerike (Aljaska) v svojih vrstah zelo enake, dočim'" se vrtnice na bregovih vzhodne Amerike in zahodne Evrope, med katerimi je razdalja sicer mnogo manjša, bolj ločijo med seboj. Tako raz-is kavanje vrtnic vodi k teoriji da sta bili Azija in Amerika v davnih ča6ih zemeljske zgodovine združeni cclini.
Zgradite slovenski katoliški prosvet1 centralo »Slovenski dom«!
Na mednarodnem kongresu kat. ženske mladine v Rimu
Drugi dan kongresa. Delo. Razstava.
Prijateljski večer.
Pa sv, maši in skupnem obhajilu, ki jo je za kongres v cerkvi sv. Neže daroval Dom Becker 0. S. B.. je nastopilo pravo in podrobno delo kongresa v sobah in dvoranah uršulinskega zavoda. Tekom leta 60 bile posameznim organizacijam poslane vprašalne pole, Iz odgovorov so potem določene predavateljice povzele glavne ugotovitve in smernice, ter jih na kongresu še enkrat predložile v razgovor in za resolucije. Uvodno predavanje tega dne jc imela gdč. Del Valle, ustanoviteljica katoliškega dekliškega gibanja v Meksiki. Iz njenega referata, katerega misli bodo objavljene v posebnih okrožnicah Katoliške akcije za dekleta, posnemamo le važno smernico, da mora vsa ta dekliška vzgoja izhajati iz resnične sedanjosti, da bo mogla pripravljati pravo bodočnost
Po njenem predavanju so se dekleta razdelila v posamezne glavne narodne skupine in za svoje razmere razpravljale o istem vprašanju. Tekom dneva ao zborovala dekleta za posamezna
polja njihovega apostolata, tako za družino, za faro, za bolnike, za mednarodno gibanje, posebej pa 60 popoldne zborovale zastopnice iz meščanskih stanov, zastopnice dijakinj, kmečkih deklet, delavk itd.
V zavodu unšulinik na Via Nomentana je bila v dneh kongresa od 11. do 14. aprila prirejena posebna razstava, ki je obsegala dva dela. Razstavljeni so bili na odličnem mestu vsi posnetki »narodnih« Marij, ki so jih posamezne zastopnice na pobudo centrale hotele pokloniti ob slovesni avdijenci sv. očetu. Misel je bila lepa. Dekleta iz vsega sveta naj prinesejo poglavarju kat. Cerkve tisto Marijino sliko ali kip, ki je v njihovi deželi najholj češčen. Razstava je nudila očarljivo sliko. Cela zbirka čudovitih, \e-činoma precej dragocenih kipov iz lesa ali kovine, slik na svilo, steklo in platno. P<Vleg kitajske se jo blestela španska, poleg belgijsko ona iz Venezuele, poleg lavretanske Marija iz Italije ona Kraljice miru iz Francije... V tej lepi akciji so hotela bili zraven tudi naša dekleta, in znano je, da je v ta namen po umetniških načrtih akad slikarice Bare Remčeve gdč. Pelhanova izdelala iz čipk čudovito sliko Marije pomagaj z Brezi j, ki je na modri podlagi in v srebrnem okviru posebno lepo vplivala. To slovensko lepo Marijo so na razstavi kot najlepšo postavili v sredo in njo zelo občudovali. Tako se ie kongresistkam priljubila ta Marija, da so ob sklepu kongresa, ko so si dekleta medsebojno poklanjala podobico svojih Marij, v vseh 'ezikih klicale: Brezje. B r e t j e .. .1 Poleg tega bratstva pa je bila še druga, organizacijska. Zastopnice is posameznih držav so prinesle s seboj tiskovine. revije in glasila, knjige in znake, zastave,
statistike in karte iz svojega deklišikega kat. organiziranega življenja in so jih razstavile na določenih mestih. Jugoslavija ;e bila tudi na tej razstavi lepo in častno zastopana Okrog slovenskega tihožitja: avba, ruta, mole>k in maSna knjižica ter naše cvetje, so razvrstilo »piše Katoliške akcije za dekleta iz ljubljanske in mariborske škofije, poleg tega nekaj slik in statistik iz dekliškega prosvetnega gibanja, zastopane so bile 'tudi Marijine družbe. Nad vsem je bila razobe-šena karta ozemlja obeh škofij s točno vrisanimi kraji, kjer že deluje ena ali druga kat. dekliška organizacija.
Za zvečer je organizacija Kal akcije italijanskih deklet gostoljubno in zelo pozorno povabila vse udeleženke kongresa na prijateljski večer v .veliko dvorano na Via Nomentana. Večeru so dekleta prisostvovala v svojih narodnih nošah Kot zastopnira slovenskih deklet ie v izredno občudovani slovenski narodni noši gdč. Marinkova zapela na odru pesem >Venček na glavi«. Navdušenega odobravanja ni hotelo biti konca.
Tretji dan kongresa. — Kardinal Piztardo
govori o ljubezni. — Pobožnosti
Prvotno za tretji dan kongresa določeni sprejem pri sv. očetu je bil preložen na naslednji dan, ves ostali program pa se je izvedel po točno določenem programu. Kongresistinje so bile zopet v veliki predavalnici Angelinima, kjer so poslušale oklepno poročilo gdč Castoldi, ene najbolj delavnih voditeljic italijanske dekliške organizacije KA, pa istočasno izredno nadnarodno usmerjene.
Zopet je zazvenela beseda prefekta kongre-gacije za semenišča in vseučilišča ter voditelju osrednjega urada Katoliške akcije kard. P i ž -zarila v francoščini. Tokrat pa ni samo pozdravljal in otvarjal, ampak se je pokazal izvrstnega teologa, ko je globoko razpravljal o ljubezni in apostolatu. Uvodoma je opozoril, da je deviz • sedanjega papeža tudi ta: delati za resnico v lj;i bežni Nato je razglabljal pojem ljubezni kot božje čednosti, ki od Roga izhaja in so k Bogu vrač:i V razgovoru, ki je sledil, je kardinal Pizzardo odgovarjal na nekatera vprašanja v zvezi s predmetom, ki ga je tako odlično podajal.
Posebnost tega kongresa je bil tudi »mednarodni krif, ev pot«. Prvotno je bilo določeno, da ho v Koloseiu, ko bi se pomikale vsr kongresistinje okrog ječ. v katerih so čakali prv; krist jani. da postanejo žrtve Kristusu v čast ii1 pričevanje Toda v Koloseju raziskujejo naprei zato je bil križev pot prestavi ion v baziliko svetega Pavla zunaj mestnega obzidja. Načrt za lr pobožnost je bil sledeči: Narorlnosli, ki spadn.ii skupaj, naj bi se zbrale ob križu lesa iz njihovi dežele. Duhovnik iste dežele naj bi pri določen postaji govoril v domačem ieziK-i, skupno pa b peli molitev pred postajo in Oče naš na konet: pridige
Vse udeleženke kongresa so se zbrale v veličastni baziliki sv. Pavla za svojim križem. Onin iz Jugoslavije je bila določena 9. postaja Nikjer tako kot ob takih prilikah človek doživi da je prava ljubezen med narodi brez zahrbtno«!' in samoljubja dosegljiva edino le lam. kjer Krislii zares pomeni pot. resnico in življenje.
(Dalje.)
novice
Koledar
Petek, 12. maja: Pankracij in tov., mučencij Nerej.
Sobota, 13. maja: Servacij, škof; Robert Bela rmin,
Novi grobovi
+ V Domžalah je umrla v 78. letu starosti vrla krščanska žena ga. Alojzija Košir. Pokojnica je vzgledno vzgojila vseh svojih šest otrok, od katerih je sin France magistratni uradnik. Vsi otroci »o krščansko vzgojeni in delavci v naših vrstah ter so bili nekoč vsi člani Orla. Vse življenje je pokojnica častila zlasti Mater božjo, ki jo prav sedaj v svojem mesecu sprejela v svoje naročje. Pogreb bo danes ob 5 popoldne. Pokojnici naj sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Slovenski delavski tabor
Vabimo
slovenski delavski stan na sknpno manifestacijo, ki bo v Ljubljani, 4. junija 1919 z geslom: Bog, stan, narod!
Proti razkrajanju marksističnih demagogov
za enotno združeno delavstvo, za zmago, za
za nov družabni red, pravice in ljubezni.
Zveza združenih delavcev, glavni odbor, Ljubljana.
„Duhovniški dom" bačke škofije pri Sv. Križu p.Golico
Lani je kupila bačka škofija v Subotici celo p. d. Budnarjevo kmetijo pod Golico, ki leži v nadmorski višini ca. 1000 m, je četrt ure hoda oddaljena od Planine—Sv. Križ nad Jesenicami, ima lepo 6olčno lego ter močan in izvrsten planinski studenec.
Na tem 6vetu je v 6redi najlepših narcisnih poljan začela, pod vodstvom stavbenika g. Val. Haltmaierja z Zagreba in po načrtu stavbenika g. Iv. Petkoša z Jesenic v zgodnji pomladi t. 1. graditi »Duhovniški dom«, ki bo služil duhovnikom in bogoslovcem te škofije kot planinsko letovišče in okrevališče.
Zgradba bo dvonadstropna, izdelana v ličnem planinskem slogu, dolga 34 m in je preračunana na 800.000 din. Imela bo lastno kapelico in elektr. razsvetljavo »Kranjskih deželnih elektrarn«. V bližini si zgradi tudi lastno gospodarsko poslopje. Tako bo dobilo gorska letovišče in zdravilišče Planina—Sv. Križ novo privlačno moč za Bačka-ne, ki poleg Zagrebčanov že več let v vedno večjem številu prihajajo v lcpoi svetokriško gorsko kotlino iskat zdravja in oddiha.
Zdravniki priporočajo to zdravilišče zlasti za ba6edovce, živčno bolne, slabokrvne, astmatike in diabetike, ki sc tu izvrstno počutijo in izredno hitro okrevajo.
Zato je tu tudi »Glavna bratovska skladnica« v Ljubljani zgradila svoje okrevališče za odrasle in otroke.
v
Stenshl sod daje
[iredriost na&lm
eleganlnim.lahklin. robuprastim očalam, katere se nabavite pri
bipLnpKk LJUBLJANA
PASAŽA
NEBOTIČNIKA
]
—	češčenje svete kneginje Eme, ki je bilo nekdaj med slovenskim ljudstvom splošno razširjeno, a je pozneje zamrlo, postaja zopet bolj živo. K temu je zlasti pripomogel pok. papež Pij XI., ki je lani potrdil njeno češčenje in ji dal naslov svetnice. O tem so vsi slovenski listi obširno poročali in tako slovensko ljudstvo z njegovo prvo svetnico seznanili. Salezijanske »Knjižice* so lani prinesle njen življenjepis, letos pa je izšlo izpod peresa župnika Veiderja obširno in bogato ilustrirano delo o sv. Emi, ki bo njeno češčenje še bolj razširilo in poglobilo. Nemalo je to češčenje poživilo tudi veliko lansko romanje na grob te naše prve svetnice, ki ga je vodil prevzv. g. škof dr. Rožman. Letos pa se pripravlja drugo romanje, ki poide iz Ljubljane 28. junija zjutraj, tako da bodo romarji na grobu sv. Eme prav na njen smrtni dan. Umrla je namreč 29. junija 1045. — Kdor se za romanje zanima, naj piše na salezi-janski zavod Rakovnik v Ljubljani, od koder bo dobil vsa potrebna navodila.
—	Gostovanje ljubljanske opere v Splitu in Šibeniku. Predvčerajšnjim zjutraj je prispel v Split ansambl ljubljanske opere pod vodstvom ravnatelja g. Poliča. Ljubljanska opera bo gostovala v Splitu 8 dni. Prvi dan je dala Gotovčevo opero »Ero z onega sveta«. Medtem pa so se uspešno zaključila pogajanja s šibeniškim gledališkim društvom ter bo ljubljanska opera gostovala tudi v Sibeniku dva dni. Dala bo tri predstave, dve večerni in eno popoldnevno, in to »Trubadurja«, »Rigoletta« in »Ero z onega sveta«.
—	Iz Legije koroških borcev. Dne 21. maja 1939 bo Legija koroških borcev s sodelovanjem Zveze Maistrovih borcev in drugih narodnih dru-
Jčaj plavita?
Spel se bliia lelo in od (asa do (asa beremo, koliko naših delavcev je odšlo v inozemstvo na sezonsko delo. Na kolodvorih se gnetejo mnoiice s culami v rokah in odhajajo na skromen zasluiek v tujino. Temu ali onemu pa se je ob pogledu na te mnoiice in na neizirpana bogastva, ki so še skrita po Balkanu, porodila misel, da bi bilo morda bolje In izseljensko procesijo usmeriti na jug po redko naseljenem Balkanu, namesto da s svojimi najbolj zdravimi mofmi bogatimo tujino. Seveda bi bilo potrebno poskrbeti, da bi »poslednje reti ne bile hujše od prvih*.
štev priredila v Guštanju spominsko svečanost na 20. obletnico, od kar je umrl junaške smrti nepozabni junaški nadporočnik Franjo Malgaj. S to proslavo je združeno tudi odkritje spominske plošče umrlemu srbskemu borcu Jovu Zapundži-ču, ki je padel v borbi za našo severno mejo dne 6. maja v Guštanju ter počastitev spomina tovariša Rmenca, ki je položil domovini na oltar svoje življenje skupno z junakom Malgajem. Na proslavo pojde tudi zastopstvo glavnega odbora in krajevne organizacije ljubljanske. Delegacija potuje v Guštanj z avtobusom. Pozivamo vse, ki 6e žele priključiti delegaciji, da se prijavijo najkasneje do 15. t. m v društveni pisarni. Vožnja z avtobusom stane tja in nazaj 60 din. Pri prijavi je plačati gornji znesek. Istočasno sporočamo vsemu članstvu, da se naše društvo ter Zveza Maistrovih borcev poklonita v mesecu septembru spominu pokojnega Velikega kralja Aleksandra I. na Oplencu. Na grob pokojnega kralja bo ob tej priliki položena krasna marmornata žara e prstjo iz krajev tedanjih bojev. Poklonitvi žare po članstvu koroških in Maistrovih borcev naj prisostvuje čim več bivših borcev, za katere bo oskrbljen posebni vlak. Prijave sprejemajo vse krajevne organizacije obeh Zvez. Tovarišil Prijavite se za Guštanj, kot tudi za septembrsko potovanje na Oplenac.
Ceneno krožno potovanje oholi Italije
z ladjo »GERUSALEMME« (12.500 ton). Odhod iz Genove 25. maja. Pristanek na CAPRIJU, v MESSINI in BENETKAH. Zaključek potovanja 80. maja v TRSTU. Prevozna cena S kabino in popolno oskrbo samo 715-— dinarjev. Na ladji bo samo en razred s številčnimi sa Ioni, sprehajališča, plavalni bazen In izključno zunanje kabiue. Posebne kabine se dobe za minimalno doplačilo.
Udeleženci uživajo 50 "/o popusta na italijanskih železnicah. - Vizum brezplačen. - Nujne prijave sprejemajo:
Italijanske linije, Ljubljana, IHihloSičBua c. 16-
—	»Kristusu Kralju« je naslov drobni knjižici, ki jo je izdal »Mladinski odsek glavnega odbora za pripravo na VI. mednarodni kongres Kristusa Kralja. Ta knjižica je uvrščena v zbirko p. Krizostomovih »Otroških igric« (VIII. zvezek] in ima namen podati tvarino za otroške akademije v čast Kristusu Kralju. Prikladna je tudi za po,poldansko proslavo prvega sv. obhajila. Vsebina je sledeča: 1. kongresna himna, 2. prizorček »Kristus Kralj prihaja«, ki ga je napisala M. Elizabeta in 3. P. Krizostomova igrica Sveti Krištoi. — Cena knjižici je samo 3 din. Kdor hoče igrice vprizoriti, mora kupiti vsaj 5 knjižic. — Naroča se: Frančiškanski samostan, Ljubljana, Marijin trg 4.
—	Mamica moja je strašno bogata«. Prirediteljem materinskih proslav, ki povprašujejo po skladbi gornjega naslova na Kuniičevo besedilo, sporočam (ker ne morem vsakemu posebej odgcF voriti), da mi je to delce že lansko leto docela pošlo, zato — žal — ne morem nikomur več z njim posreči. V Središču ob Dravi, 10. maja. Ant. Kosi.
—	Jugoslovanski radio. Belgrajska »Politika« objavlja izjavo poštnega ministra Altiparmakovi-ča o končni ureditvi radiofonije v Jugoslaviji. Jugoslovanske radio-postaje so na predzadnjem mestu v Evropi. Slišijo se samo v najbližji okolici'. Te dni bo ministrski 6vet razpravljal o končnem načrtu glede radiofonije. Poštni minister je že podpisal odlok, da se zgradi radiopostaja v Skop-iju, ki bo imela 20 KW, pozneje jo bodo pa razširili in ojačili na 100 KW. Poštni minister ima v novem finančnem zakonu tudi pooblastilo, da se zgrade relejne radio postaje v Mariboru, Splitu in Sarajevu.
—	Številni vlomi. V Hrastju pri Vevčah 60 neznani vlomilci vlomili v Debevčevo gostilno! Razbili so šipo v oknu, nato pa odrinili zapah teč zlezli v gostilniško sobo, kjer so se najprej na& jedli in napili. Nato so pretaknili 6obo in kuhinjo ter odnesli harmoniko, moški jopič, dva aparata za britje, 6edem nožev, šest vilic in šest žlic, steklenico kolinske vode, dve dozi za puder in več škatljic cigaret, škode je okrog dva tisoč dinarjev. — V Kamniku so vlomilci obiskali gostilno Dragotina Ridla na Šutni in odnesli 150 dinar*
jev ter nekaj salam in drugih jestvin. Iz skladišča Jožefa Dornika v Zapricah je pa neznan tat ukradel hlapcu več obleke, goepodarju pa razno orodje.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec* naravne >Franz-Josefc grenčieo.
—	Razne nesreč«. Posestnikov sin Jota Do-
linar iz Moravč je sekal drva. Naenkrat mu je spodletela sekira in 6e je hudo ranil na levi roki. — 18 letni France Rigler iz Prapreč je padel s peči in si zlomil levo roko. — 21 letno Francko Grad z Beričevega je podrl tovorni avtomobil in jo hudo poškodoval po životu in glavi.
—	Samo do sobote opoldne je čae prijave za izlet v Ljutomer h konjskim dirkam. Javite se pravočasno v biljetarnah Putnika .
—	Za binkoštne Izlete Tufskoprometne zveze dobite tiskane prospekte in vse informacije v vseh biljetarnah Putnika.
—	Pojdimo k Mariji na Trsatl Pri Mariji, Morski Zvezdi na Trsatu, tam, »kjer barčiča po morju plava«, kjer oljka zeleni ln rožmarin dehti, bodo ob priljubljenem binkoštnem romanju Slovencev velike priporočilne in zahvalne slovesnosti za Marijino varstvo. S tem prelepim romanjem, v tehnični izvedbi Tujsko-prometne zveze, je združen tudi prijeten izlet po morju v Malin-sko na otoku Krku. Vsled velikega zanimanja v zadnjih dneh, je romarsko vodstvo podaljšalo rok za znižano ceno 110 din do 15. maja. Kdor le more, naj se posluži te izredno ugodne prilike! Za brezplačna navodila se je priglasiti upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	Nesreča v gozdu. Včeraj so v ljubljansko bolnišnico pripeljali 37 letnega hlapca Andreja Oblaka iz Zirov. Oblak je v gozdu nakladal hlode. En hlod pa se je prevrnil in padel na Oblaka. Oblak si je zlomil desno nogo.
P& cbižovi
*	Meštroviču je poverjena izdelava spomenika maršalu Pilsudskemu v Varšavi. Slavni jugoslovanski kiparski umetnik Ivan Meštrovič je prispel te dni v Varšavo, kjer so mu poverili izdelavo spomenika poljskemu narodnemu voditelju in junaku maršalu Pilsudskemu. Poljski list »Dob-ry Wieczor« piše obširno o Meštroviču in ga vsporeja s slavnim kiparjem Rodinom, naglašajoč, da je Meštrovič danes največji kipar 20. stoletja, genialni tvorec celega niza slavnih' del. V razgovoru z zastopnikom omenjenega lista je Meštrovič izjavil: »Nadejam se, da bom mogel ustvariti načrt o monumentalnem kipu velikega poljskega heroja maršala Pilsudskega. V spremstvu varšavskega župana Starzinskega sem si danes ogledal trg, na katerem naj bi stal ta spomenik. Na podlagi tega ogleda sem se odločil postaviti spomenik maršala Pilsudskega na konju. Ako bo moj načrt sprejet, bom letos prišel še enkrat v Varšavo.« — Meštrovič je naslednjega dne odpotoval v Krakov,
*	Zagrebški pokojninski zavod se seli iz Ljubljane v Zagreb. V teh dneh se bo zagrebški Pokojninski zavod preselil iz Ljubljane, kjer začasno posluje, v Zagreb v poslopje na Hercegovski cesti št. 25. Poslopje, v katerem bodo našli prostora uradi Pokojninskega zavoda, je dvonadstropna hiša z mansardo, kjer bodo v 20 sobah namestili 44 zavodovih uradnikov z ravnateljstvom. Selitev bo končana okrog 20. t, m., nakar bo Pokojninski zavod v Zagrebu pričel z rednim poslovanjem.
*	Avtobus London—Dalmacija. Te dni je prispel v Split velik in moderen avtobus angleške družbe »Motorways London« z večjo skupino angleških turistov. Na avtobusu stoji napis: London—Dalmacija. Za časa poletnih mesecev bo ta avtobus redno vozil angleške letoviščarje v Dalmacijo.
*	Glavni ravnatelj »Aeroputa« o ukinitvi zračne zveze s Hrvatskim Primorjem. Kakor smo že poročali, je »Aeroput« letos ukinil večletno zračno zvezo 6 Sušakom. Kakor znano, 60 obstojale zračne zveze med Sušakom in Ljubljano ter med Sušakom in Zagrebom. Glavni ravnatelj »Aeroputa« inž. Tadija Sondermayer je glede tega dal naslednjo izjavo: »Teren letališča na Su-šaku je neprikladen po « svoji strukturi in poleg tega tudi prostorno premajhen. Dokler so obratovala na teh progah manjša letala tipa »Spar-tan«, je bilo še omogočeno nemoteno vzletenje in pristajanje, za večja letala, s kakršnimi bo obratoval »Aeroput« v letošnji sezoni, pa je vzle-tanje in spuščanje na sušaškem letališču nemogoče. Letos bo namreč »Aero.put« na svojih progah uvedel najmodernejše, velike, hitre in ekono-
Majniški izlet slovenjebistriških Slovencev L 1914
V nedeljo, dne 14. maja bomo obhajali 25-letnico znamenitega izleta, ko smo narodno zavedni Slovenjebistričani dne 3. maja 1014 praznovali svoj Jurjev dan s pohodom v bližnje Laporje—Videž—Cigonca. Zavalovila je takrat reka Slovencev iz mesta in okoliških vasi in spontano je prišlo tega dne do velikega narodnega tabora, v prijaznem Videžu pri Laporju, kjer se je ne-, napovedano zbralo nad 1000 Slovencev, ki so dajali duška za svojo narodno svobodo. Vsi smo se zavedali, kaj nas čaka, ako bo naš rod še dalje podvržen nasilni germanizaciji. V okolici se jq, širilo proslulo štajercijanstvo, ki je hotelo ubiti našemu človeku smisel in ljubezen za skupno in svobodno slovenstvo ter ga navdušiti za enotnost z nemškimi sodeželani. V vsaki občini našega sodnega okraja so se ob volitvah pojavili pristaši šlajercijanstva — edino naše Laporje jo ostalo čisto in to po zaslugi rajnega gospoda župnika in dekana Martina Medveda.
Tako nas je 3. maj 1914 predvsem peljal v Laporje, kjer je prišlo do prvih narodnih manifestacij, G. župnik Medved nam je izročil slovensko zastavo, katero je g. Podhraški sprejel in na čelu narodne množice nesel na Videž, kjer je-bil velik narodni labor pred Vehovarjovo gostilno, in v nadaljevanju tega narodnega pohoda pozneje tudi v Tkavčevi gostilni na Cigonci, kjer so nastopali razni govorniki. — Vsi so pozivali-na tesno sodelovanje za naše narodne ideje. — Ta manifestacija je vzbudila med našimi nasprotniki veliko jezo.
Kakor nalašč jim je prišla svetovna vojna, da so se lahko znesl1 nad udeleženci te lepe narodne manifestacije. Začelo se je preganjanje udeležencev tega izleta na debelo in se je preneslo sploh na vse zavedne bistriške Slovence. Anonimne in neanonimne ovadbe po deževale. Očitali so jim, da so hodili pod srbsko zastavo! Areti-
rani in zaprti so bili zaradi teh »veleizdajniških« činov: dr. Rudolf Ravnik, jur. Alojz Goričan, učiteljica Fani Novak, Hinko Gril, Kari Pristovnik, Ivan in Martin Ojcinger, Rajko Feigel, Josip Vrečko in Rudolf Zeleznik; Danijel Omerzu, Ivan Gumzej in Kari Podhraški so pa zaradi izleta imeli kot niobiliziranci težke posle pred vojaškim sodiščem. Gospoda župnika Medveda 6o pa na angelsko nedeljo aretirali kar v zakristiji pri podružnici v Kočnem.
Da ne izgubimo iz spomina, kako nam je šlo v naši narodni zasužnjenosti, o naših borbah za narodno svobodo, da se spomnimO vseh onih naših mrtvih in živih, ki se niso hoteli prodati in zatajiti svoje slovenske matere in svojega slovenskega pokolenja, proslavljamo v- nedeljo, dne 14. maja svoj narodni dan, 2o-letnico ko smo začeli vstajati in 20-letnico naše narodne svobode in naše drage Jugoslavije.
Vabimo vse udeležence izleta iz leta 1914 od blizu in dale, vso narodno javnost iz Slovenske Bistrice in okolice, iz našega Maribora, Celja in Ljubljane! — Prihitite, bratje, da se poradujete naše skupne narodne zmagel
Ob 1 popoldne se zberemo vsi na Glavnem trgu v Slovenski Bistrici, od koder krenemo z godbo in zastavo, kot pred 25 leti, na naš tradicionalni pohod v bližnje Laporje in Videž ter Cigonco do gostilne Tkavc.
V Laporju obiščemo vsi grob gosp. dekana Medveda, kjer Ik> spominski govor, nakar krenemo proti Videžu, kjer je ta dan tudi gasilsko slavje, in pri Tkavčevi gostilni na Cigonci zaključimo naš zgodovinski dan!
Udeležencem našega slavja, ki bi prišli iz oddaljenejših krajev, bodo na razpolago zelo ugodne zveze vlakov in avtobusov. Zatorej vsi v nedeljo v Slovensko Bistrico. To spominsko slavje bo seveda le pri lepem vremenu.
Ljubljana, 12. maja
Gledališče
Drama. Petek, 12., ob 15: Upniki, na plan! Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. — Sobota, 13.: Utopljenca. Red A. — Nedelja, 14.: Zene na Niskavuoriju. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Opera: Zaradi gostovanja v Splitu in Šibeniku ostane opera ta teden v Ljubljani zaprta.
Radio Ljubljana
Petek, 12. maja: 11 Šolska ura: Proslava materinskega dne (Brezposelni učit. abiturienti) —
12	Iz naših krajev (plošče) — 12.45 Poročila —
13	Napovedi — 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Ženska ura: Kaj mora žena vedeti o zavarovanju, II. del (ga. Vida Peršuh) — 18.20 Waldteu!lovi valčki (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr. Stanko Leben) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje insp. drž. obrambe — 19.50 Zanimivosti o izseljencih (g. Premrov Jože) 20 Spomini na Joh. Strausea (plošče) — 20.20 Fr. Lipah: Cvetje bajam (člani Nar. gled. v L,j.) — 21 Zvoki v oddih (Radijski orkester) — 22 Napovedi, poročila — 22.20 Angleške plošče.
Drugi programi
Petek, 12. maja: Belgrad: 20 Zagreb, 20.35 Igra — Zagreb: 20 Iz Verdijevih oper, 20.46 Kun-čeve skladbe, 21.45 Slagerji — Praga: 19.30 Opera — Bratislava: 20.05 Orkestralni koncert, 20.40 Igra — Sofija: 19.35 Puccinijeva opera »La Bo-heme« — Varšava: 20.20 Orkestralni koncert, 21 Koztowskega »Requiem« — Budimpešta: 19.30 19.30 Opera, 22.25 Ciganski orkester, 23.30 Plesna glasba — Trst-Milan: 17.15 Violončelo, 20.45 Simfonični koncert — Dunaj: 20.15 Wagnerjev koncert — Konigsberg: 20.15 Lovski večer — Vrati-slava: 20.15 Vojaška godba — Lipsko: 20.15 Romantična glasba — Stuttgart: 20.15 Corneliusova komična opera »Bagdadski brivec« — Beromiin-ster: 20.15 Glasbena slika »Jeanne d'Arc na gr-madu — Strasbourg: 21 Dunajski valčki.
Sestanki
Znanstveno društvo za humanistične vede v
Ljubljani bo imelo svoj redni občni zbor v soboto, dne 27. maja t. 1. ob 5 popoldne v slovanskem institutu na univerzi.
F. O. Ljubljana-mesto. Pozivamo vse člane, da se v čim večjem številu udeleže sestanka, ki bo drevi ob 8 zvečer v društveni sobi Gospodarske zveze v I. nadstropju. Predaval bo brat Ivo Peršuh.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarnei mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
mične aparate tipa »Elektra Locked«, dočim bodo letala tipa »Spartan« in druga služila le kot rezerva. Samo zaradi tega smo ukinili zveze s Sušakom, ki pa jih nameravamo takoj obnoviti, kakor hitro bo na Sušaku zgrajeno primerno IttoJižče.«.. - .. . ........ ..t. ----- .
*	Vlom v cerkev. V eni preteklih noči je bil
drzen vlom v cerkev bi. Device. Marije v Podgradju pri Splitu. Vlomilci so odnesli več zlatih cerkvenih predmetov v vrednosti nekaj tisoč dinarjev. Vlomilci so na nekem cerkvenem oknu porušili železne rešetke in tako prišli v cerkev.
*	Zopet silno neurje nad Bačko. V torek popoldne je nad precejšnjim delom Bačke besnelo silno neurje s točo, ki je padla v nekaterih krajih 10 centimetrov na debelo. Pobila je številne vinograde in sadovnjake ter uničela zgodnje poseve na poljih. Komisija, ki ocenjuje škodo, povzročeno od toče, ki je padala preteklo 6oboto, nadaljuje s 6vojim delom. Škoda gre v težke milijone. Samo v Petrovaradinu in okolici je škode okrog 10 milijonov dinarjev,
*	Zopet velik požar na Plitvičkih jezerih. Pred nekaj tedni smo poročali o požaru, ki je uničil največji hotel na Plitvičkih jezerih, ki je bii last savske banovine. Zdaj pa je uničil ogenj tudi banovinsko kopališče, ki leži ob jezeru Kozja. Kopališče je zgorelo do temeljev. Požar je uničil 40 kabin in 10 čolnov. To je bilo edino kopališče na Plitvičkih jezerih. Kako je prišlo do požara, še ni bilo mogoče ugotoviti. Od kopališča je ostala le gospodarska zgradba z 20 praznimi sobami. Savska banska uprava je poslala na lice mesta komisijo, ki naj ugotovi vzrok požara.
*	Z lovsko puško je ustrelila svojega moža Elizabeta Pfeifer v Djakovem. Z možem sta posedovala 74 juter zemlje, imela troje otrok, toda v zadnjem času je prišlo med njima večkrat do hudih prepirov. V sredo zjutraj je Elizabeta ustrelila svojega moža z lovsko puško, ko je še spal. Morilko 60 zaprli.
*	Gmotne skrbi so napotile v smrt upokojenega majorja Dušana Bobeka iz Zagreba. Pred nekaj dnevi je nenadno izginil z doma in 6e odpeljal v Si6ak, kjer so pokopani njegovi starši. Njegova žena, ki je opazila zadnje dni pri njem čudno depresijo, ga je obupana iskala in slednjič prišla za njim v Sisak. Toda bilo je že prepozno. Bobek je nekaj ur blodil po Sisku, nato odšel v kolodvorsko gostilno, kjer je napisal poslovilno pismo za ženo, potem pa odšel ob progi. Ko je privozil nasproti osebni vlak iz Zagreba, se je vrgel pod kolesa lokomotive. V poslovilnem pismu ženi je napisal, da so ga pognale v smrt gmotne skrbi.
*	Zaloigra iz nočnih lokalov. Kolonist Gjura
Cmojevič iz Temerina je nekemu trgovcu v Novem Sadu prodal svoje imetje za 25.000 dinarjev. S tem denarjem 6i je hotel U6tvariti novo eksistenco. Vesel, da se mu je kupčija tako dobro posrečila, je šel v neki novosadski nočni lokal. Tam pa je padel v pesti zloglasnih deklet, ki so zavohale pri njem denar. Pet dni in pet noči je neprestano rajal z dekleti po nočnih lokalih. Ko je menjal zadnji tisočak, so ga dekleta pustila na cedilu. Ko je Crnojevič prespal pijanost in opazil, da denarja, ki je pomenil njegov obstoj, ni več, je napravil samoumor.
Anekdota
Cesar Jožef II. je uglasbil za neko italijansko opero arijo. Ukrenil je vse, da bi nihče ne »vedel, da je on avtor te arije. Toda na svetu je že tako: prvi je razodel skrivnost »zaupno« drugemu, la tretjemu in tako je šlo zaupno naprej. Kmalu so vedeli za to skrivnost vsi, ki so na Dunaju imeli opraviti z glasbo. Ko je bila opera odigrana, je stopil cesar Jožef II. k velikemu komponistu Mozartu in ga vprašal: »Kako se vam dopade arija neznanega komponista v operi?« Mozart ie mirno odgovoril: > Veličanstvo. kompozicija je prav dobra! Ampak tisti, ki jo je ustvaril, je še tisočkrat boljši!«
H UUBD4N4
Spomenik
dr. Edo Šlajmerju
Takoj po smrti univ. prof. dr. Edo Šlajmarja pred božičem 1933 so prijatelji tega odličnega zdravnika in človekoljuba sklenili postaviti v njegov spomin vsaj skromen •pomenile. Strnili so s* v ta namen v odbor pod predsedstvom župana dr. Jura AdlciiSa, mesto I. podpredsednika je prevzel šefprimarij v p. dr. Ivan Jenko, a vse pasle
t
Zdenko Kalin: Dr. Edo Šlajmer
je vodil podpredsednik «1. meef. sveta podpolkovnik v p. Viktor Andrejka. Pokojnikov« tovariše in Zdravniško zbornico so v odboru zastopali ie šef primarij dr. Božidar Lavrič in šefzdravnik »Šlajmerjevega doma« dr. Lojz« Kramarič, mestno občino pa še načelnik mestnega kulturnega odbora inšpektor prof. Silvo Kranjec, univ. prof. dr. France Štele ter načelnik mestnega kulturnega odseka dr. Rudolf Mol«. 2« 1. 1936. je podpolkovnik Viktor Andrejka tudi v mestnem svetu predlagal postavitev spomenika in je bil njegov predlog seveda sprejet ter je mestna občina ljubljanska votirala večjo vsoto ter prevzela postavljanje spomenika ter vso ureditev njegove okolico. Odbor je s sodelovanjem Zdravniške zbornica prav naglo zbral potrebna sredstva, ki so jih darovali predvsem glavnemu zdravniku hvaležni srednji sloji, zlasti pa tudi ljubljanski gospodarski krogi in zdravniki.
Novembra 1937 je odbor že lahko povabil tri ljubljanske kiparje k ožji konkurenci za napravo dr. Slajmerjevega oprsja. Razsodišče, ki so bili v njem poleg zastopnikov odbora polkovnika An-drejke, insp. Silva Kranjca in dr. Rudolfa Moleta ter univ. prof. dr. Stelcta tudi še dr. Karel Oobi-da, inž. arb. France Tomažlč, Ivan Zorman in mestni višji svetnik inž. arh. Vladimir Mušič, je določilo prvo nagrado akad. kiparju Zdenku Kalina in mu naročilo kip, ki ga je vlil v bron ljubljanski livar Franc Mostar na Galjevici. Načrt za podstavek in ureditev okolice je napravil mestni arhitekt Ivo Spinčič, granit za podstavek je pa prispeval lastnik kamnolomov v Ribnici na Pohorju inž. Milan Lenarčič in priskrbel tudi izdelavo, da mu je naša javnost dolžna še posebno hvalo.
Na vnebohod, 18. t. m. ob 10 bo spomenik dr. Edo Šlajmerju v parku med Zaloško cesto in Staro potjo pred Leoniščem slovesno odkrit s etjem in govoroma poslevodečega podpredsedni-a odbora čl. m. s. polkovnika v p. Viktorja Andrejka in šefprimarija v p. dr. Ivana Jenka, nato bo pa župan dr. Juro Adlešič prevzel spomenik v varstvo mesta Ljubljane. Slovesnost bo zaključena s polaganjem vencev in petjem,
Ze danes opozarjamo občinstvo na odkritje spomenika tega velikega moža, ki je bil hkrati učenjak in dobrotnik, ter mu je zato hvaležna ne ■amo Ljubljana, temveč tudi vsa Slovenja.
V	boju proti jetiki v Ljubljani
'	Ljubljana, 11. maja.
V	sredo zvečer je bil občni zbor krajevne protituberkulozne lige v Ljubljani, ki ga je vodil predsednik g. dr. Ravnihar. Tajnik Kresnik je poročal, da se je lani izvoljeni odbor delil na več odsekov zaradi lažjega in uspešnejšega dela. Proti-tuberkulozni teden, ki ga je odbor organiziral, ni U6pel zadovoljivo, ker eo izostale zlasti podpore denarnih zavodov; tudi industrija se ni izkazala. Dela je vedno več, prostori dispanzerja so pa premajhni. Ker ni bilo dovolj sredstev, so se morale tudi podpore zmanjšati. Skrb novega odbora bo, da se pritegne k sodelovanju čim večji krog, zlasti industrijska podjetja. Preskrbeti bo pa tudi treba večje prostore za dispauzer. Blagajniško poročilo je podal g. Rogač.
Nato je poročal šef protituberkuloznega dispanzerja g. dr. Prodan. Delo, ki ga dispanzer opravlja je veliko in izredno važno. Bolnike je treba izslediti in zdraviti, ker jih je veliko takih, ki se za bolezen ne zmenijo, ali pa celo takih, ki spadajo pod zakon. Pregledov je bilo v preteklem poslovnem letu 9226. Z diagnozo jetike jih je bilo 1333, od tega z odprto jetiko 513. Število obiskov zaradi nasvetov je znašalo 736. — Rentgenoloških preiskav je bilo vsega 4848, zrak (pneumothorax) jih je bilo 24, dalje olje (oleo-mothorax) pa 3 bolniki. Sistematično rentgeno-loško je bilo preiskanih 218 srednješolskih in meščanskošolskih učiteljev, 89 bogoslovcev, 27 športnikov SK Ljubljane in 33 družin z 89 družinskimi člani, ki sprejemajo dijake na stanovanje. Dispanzer je deloval v vsem letu 198 dni. Uporabil je vso vnemo, da zboljša socialne in higienske razmere svojih varovancev. Izdane so bile razne podpore v obleki, hrani in podobno. Dispanzer je v vsakem primeru izvršil izolacijo otrok, svetoval, poučeval in nadziral. Najhujša ovira za dispanzer pa so brezdomci, za katere se je mnogo trudil pri domovnih očinah, kar pa mu je redko uspelo. Za vse te je potrebno, da se jim zgradi skupni dom, kjer bodo socialno in zdravstveno preskrbljeni. Dispanzerju se je posrečilo, da je oddf\) večino otrok jetičnih družin v počitniške kolonije mestne občine in državne šolske poliklinike. Akademiki iz raznih domov so prihajali redno na preiskavo. Ljubljana nujno potrebuje razširjen oddelek, ozir. samostojno bolnišnico za jetične, če hočemo proti jetični boj uspešno izvojevaii. Za brezhibno delovanje dispanzerja so
nujno potrebni lastni prostori. Vprašanje ljubljanskega dispanzerja se bo moralo čimprej rešiti na način, ki ga predvideva zakon, da namreč mestna uprava prevzame dispanzer v svoj proračun ter prevede dispanzersko osebje v svoj stalež.
Sledile eo volitve in Je bil izvoljen stari odbor e pooblastilom, da poveča odbor s tem, da povabi razna človekoljubna društva, naj delegirajo svoje zastopnike. G. dr. Prodan je svetoval, naj se navežejo stiki t varstvenim sodiščem, ker je precej primerov, ki jih je treba rešiti z zakonom, zlasti kar se tiče otrok. Najdejo ee brezvestni starši ali sorodniki, ki vedo, da so za oko-
11 l*r\ nAiioiini »s — ___■	ii
1 •____.--------—"M n« '^UV, U a BU TAt
lico nevarni, pa se za to sploh ne zmenijo.
Mestni zdravnik g. dr. Franta Mie je poi___
o vprašanju gozdne fole, ki bo letos končno re
šeno. Mestnaobčina je v proračunu določila v ta namen 1Q0.000 din, Liga pa 20.000 din. Najprimernejši bi b i Regalijev gaj, šola pa bi lahko dala na razpolago učne moči. Ker se k slučajnostim ni nihče priglasil, je predsednik g. dr.
Ravnihar zaključil občni zbor.
*
I Umetniška razatava Lavrioova - Retnčeva -Gorfup v Jakopičevem paviljonu j« dnevno odprta od 9 zjutraj do 7 zvečer.
1 Pogreb pokojnega Pavška Alberta bo dane« ob 4 popoldne iz vojne bolnišnice na Zaloški cesti.
1 Slavni italijanski tenorist Tito Schipa poje v kinu Unionu. Poleg znamenitega tenorista Benjamina Giglija je v muzikalnem svetu prav tako znan in priljubljen sloviti tenorist Tito Schipa. Tito Schipa je danes zvezda na mednarodnem opernem nebu. Kino Union, ki je imel na sporedu njegov prvi film »Vivere«, predvaja t« dni tudi njegov drugi film, ki se imenuje »Kdo je srečnejši od mene«. Ta film se poleg lepega petja odlikuje š« s pretresljivo v«ebino, ki bo našemu občinstvu prav posebno ugajala. Prijatelji lepih filmov naj si polnoštevilno ogledajo film Tita Schi-pe »Kdo jc srečnejši od mene« v kinu Unionu. Film bo mogel biti na sporedu v Ljubljani 1« prav kratek čas.
1 Tramvajska dela na Mestnem in Starem trgn. Kakor kaže, bomo ie najbrž konec tega meseca dobili novo tramvajsko progo na Mestnem in Starem trgu. Delavci, ki jih Tramvajska družba zaposluje v lastni režiji, so posebno marljivi. Vzdolž vse proge od magistrata pa do šole pri Sv.
JaffoEu so Izkopali gloSok' Jarek', v katerega so nasuli debelo kamenje, tako da bo nova proga trdna. Na delu je ttidi parni valjar, ki je na Mestnem trgu že potlačil cestišče, na katerega
pride obnovljeni tlak iz malih granitnih kock. Prehod čez Stari in Mestni trg je te dni sicer težak, toda še vedno mogoč za pešce, za vozila pa je nemogoč. Na oslali progi od Rakovnika do Sv. Jakoba normalno obratujejo tramvajski vozovi. Ponoči so vozovi na odprti progi pri Rakovniku ter jih straži poseben delavec Tramvajske družbe.
1 Javno cepljenje proti kozam v vsej mestni občini ljubljanski se prične že v ponedeljek 15. t. m., ne pa šele v torek, kakor je bilo napačno javljeno. Vse podrobnosti so razvidne z lepakov na razglasnih deskah in na cerkvah ter šolah.
1 Nesreča na Glincah. Včeraj ob pol dveh popoldne se je na Glincah, Cesta XIII/11, ponesrečila 81 letna služkinja Angela Slokan. Ko je pospravljala sobo, ji je padel na glavo trd predmet. Služkinja je dobila lahen pretres možganov Reševalni avto jo je prepeljal v bolnišnico.
1 Moderne bluse. Karničnik, Nebotičnik.
1 Naval zagrebških »zlatninarjev«. Zadnji dni smo ze večkrat poročali o aretaciji tatov, ki prihajajo iz Zagreba, oziroma iz drugih hrvatskih krajev v Ljubljano in Slovenijo ter se specializirajo posebno na tatvine zlatnine. Najhujše tri je policija že odkrila. So pa tudi manjši, ki jih je policija prav tako prijela. Ti tatiči so posebno spretni v tem, da ukradejo kakšni natakarici prstan, ki ga položi v predal, ali kaki gospodinji kako zlato zapestnico. Policija bo te talove in ta-tiče izročila najprej sodišču, nato pa vse izgnala. Na policiji domnevajo, da je v Ljubljani še več takih tatičev. Zato bi bilo priporočati ljudem, da skrbno zaklepajo svojo zlatnino.
I Množica ilegalnih letakov. Po decembrskih volitvah so letaki v Ljubljani nekoliko ponehali. Razni politični dogodki zadnjih dni pa so povzročili v Ljubljani zopet novo povodeni ilegalnih letakov. Te letake izdajajo ljudje najbolj različnih smeri, od skrajne levice do skrajne desnice. Ljudje, ki imajo »srečo«, da te letake dobe, jih sicer preberejo, kakšnega pravega učinka pa letaki nimajo, ker jih pač ni mogoče kontrolirati.
1 Gostilna Martine, Zg. Šiška, toči pristen tio-leljski cviček in fina štajerska vina. — Za zaključene družbe posebne sobe I
1 Za napravo manjših cestnih kanalov, ki bodo veljali približno 100.000 din, je mestno poglavarstvo razpisalo licitacijo. Vse podrobnosti bodo rszvidne iz prihodnjega »Službenega lista«,
Mariborski mladinski tabor
Ni več dolgo do M. junija
ko bo s športnimi in telovadnimi tekmami za prvenstvo Zvez fantovskih odsekov in Vodstva dekliških krožkov pričel Mladinski tabor v Mariboru, ki bo največja prireditev naše mladinske organizacije v letošnjem letu. Pripravljalni odbor v Mariboru dela s polno paro, da bo še pred začetkom prireditve vse v najlepšem redu pripravljeno. V okviru pripravljalnega odbora poslujejo številni odseki, ki morajo urediti vprašanje prehrane, stanovanj, prometa, rediteljsko sl,i;žbo, informacijsko službo in nešteto drugih vprašanj, ki so v zvezi s prireditvijo naših fantov in deklet, ki bo poleg članov in članic s področja mariborske in celjske podzveze privabila tudi mnoge brate in sestre iz bivše Kranjske.
Fantje in dekleta že težko čakajo na svojo prireditev, za katero se z vso vestnostjo pripravljajo. Zlasti so pridni naši tekmovalci, ki bodo tekmovali za prvenstvo v orodni telovadbi in v lahki atletiki, prav nič pa ne zaostajajo naša dekleta, ki se bodo tudi pomerile pri športnih tekmah.
Zlasti je za prireditev važna temeljita priprava tistih članov in članic, ki bodo nastopili pri javnem nastopu s prostimi vajami. Ker so letošnje vaje, ki so bile pripravljene od bratov Cehov za njihov zlet v Pragi, razmeroma težke, jim je treba posvetiti vso pažnjo in jih i vso skrbnostjo vež-
bati, da bo nastop s temi vajami kar najlepši In učinkovit po pravilni in enotni izvedbi. Zlasti za telovadce je važno, da si že takoj sedaj oskrbijo telovadno obleko, da bodo prav vsi, ki obvladajo proste vaje, mogli nastopiti.
Eden najlepših delov prireditve bo gotovo sprevod po mariborskih ulicah, v katerem bo nastopilo moško in žensko članstvo v krojih, civilu in v narodnih nošah. Že lansko leto so člani ob priliki Mednarodnega mladinskega tabora dobili pobudo, da si nabavijo slavnostne kroje. Tudi letošnji tabor v Mariboru jim bodi pobuda, da si bo vsak, .ki le zmore tak izdatek, nabavil kroj in v njem korakal v. sprevodu in s tem pripomogel k impozantnemu nastopu naše mladine. Pa tudi tisti, ki si kroja ne morejo kupiti, naj se vsi javijo za sprevod, da bodo tudi oni s svojo udeležbo in s svojim mladostnim korakom okrepili vtis celotnega sprevoda. Zlasti bodo v sprevodu dobrodošle narodne noše, katere zato vabimo, da v čim večjem številu prijavijo svojo udeležbo.
Res je, da bo pri mladinskem taboru v Mariboru sodelovala predvsem mladina. Nikakor pa ne bi bilo prav, če ob tej priliki v Maribor ne bi prihiteli tudi očetje in matere, ki se jim bodo nudili prekrasni prizori pri nastopih njihovih sinov in hčera. Kakor mladina, tako je tudi naš starejši rod vabljen In poklican, da s svojo navzočnostjo pripomore k uspehu letošnjega mladinskega tabora.
m Jutri velik" koncert APZ v dvorani Uniona ob 8 zvečer pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Jutrišnji koncert Akademskega pevskega zbora i» Ljubljane bo pokazal šele pravi glasbeni obraz pesmi slovenskega preporoda. Dela, ki so zgubljala na svoji vrednosti, so v edinstveni interpretaciji APZ dobila tisto oceno, ki jo zaslužijo. Spored koncerta: B. Potočnik-A. Foer-ster: »Zvonikarjeva«; J. Fleišman-P. Kozina: »Tiha noč«; G. Rihar: »Jamica«; G. Rihar-P. Kozina: »Veseli godec«; K. Mašek: »Pri zibeli«, »Mlatiči«; A. Hajdrih: »Pod oknom«, »Cerkvica«, »Hercegovska«; A. Nedved: »Kyrie«, »Gloria« iz Maše II., »Popotnikova pesem«; F. S. Vilhar: »Ljubi-čica«, »Guslam«; D. Jenko: »Vabilo«, »Na moru«, »Lipa«. — Pred nami bo zaživel duh za nas Slovence najbolj pomembne dobe, ki je polagala temelje vsemu današnjemu razvoju narodnega življenja — prav tako tudi na glasbenem poprišču. Koncert bo obenem počastitev spomina glasbenih tvorcev, spomina na prebujanje našega ljudstva ter že takratnega njegovega hotenja, ki mu je A. Hajdrih dal izraza v »Hercegovski«.
m Prošnje procesije bodo prihodnji teden v sledečem redu: Iz stolnice bo v ponedeljek procesija ob 8, ker se je udeleži tudi šolska mladina. Procesija gre v frančiškansko baziliko. V torek in sredo bo procesija po sv. maši ob 5.30. V torek gre procesija po Orožnovi, Strossmayerjevi, Gregorčičevi in Gledališki ulici nazaj v stolnico, v sredo pa v cerkev sv. Alojzija. Iz frančiškanske bazilike gre procesija v ponedeljek ob 8 v stolnico, v torek ob 5.30 k sv. Barbari na Kalvarijo, v sredo ob 5.30 pa k sv. Jožefu v Studence. V ponedeljek se udeleži procesije šolska mladina. V magdalenski župni cerkvi bodo procesije vsako jutro ob 6. V ponedeljek gre procesija k sv. Jožefu v Studencih, v torek v Radvanje, v sredo pa k pokopališki kapeli na Pobrežju.
m Mariborčani. Drevi bo v Narodnem gledališču uprizoritev Mrakove tragedije: »Grohar«. Delo bo podala skupina, ki jo Vodi in v njej tudi nastopa avtor sam. Vsem, ki bodo obiskaii drevi gledališče, se obeta nadvse zanimivo gledališko doživetje.
m Proslava 20 letnice šole Glasbene Matice.
šola mariborske Glasbene Matice je v sredo zvečer proslavila 20 letnico svojega obstoja s produkcijo svojih najboljših učencev v dvorani Zadružne gospodarske banke. Koncertna produkcija je bila zelo dobro obiskana ter je izvajanja prenašal tudi Radio Ljubljana. Uvodoma Je imel slavnostni govor v imenu zadržanega predsednika Glasbene Matice prof. dr. Crnek, ki je opozarjal, da je Glasbena Matica letos za svojo 20 letnico izgubila prostore za svojo šolo, ki jih je imela v Unionskl dvorani, katero je kupil Sokol.
m Akademij« navaklh sborov mariborski!« srednjih šol. Jutri, v soboto oh 18 bo v veliki dvorani Narodnega doma zanimiva pevska prireditev. Pevski zbori mariborskih srednjih šol pri-
redijo akademijo. Nepopolna drž. realna gimnazija nastopi z mešanim zborom pod vodstvom Za-fošnika, ženski zbor zasebnega učiteljišča šolskih sester pod vodstvom s. Dulcissime, mešani zbor drž. učiteljišča pod vpdstvom prof. Pahorja, mešani zbor drž. realne gimnazije je pod vodstvom dirigenta Ostrouške ter mešani zbor klasične gimnazije pod zborovodjo Mihelčičem. Vstopnina: sedeži po 5, stojišča 2, dijaška stojišča 1 din. Spored velja kot vstopnica.
m Stavbišče kot prvi dobitek tombole. Tudi letos se bo priredila v prid Počitniškega doma | kraljice Marije na Pohorju velika tombola, ki se bo vršila ob času Mariborskega tedna. Zanimiv je glavni dobitek: lepo stavbišče v Studencih pri Mariboru.
m Občni zbor Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev bo v nedeljo 14. t m. ob 8.30 v veliki dvorani Narodnega doma. Pravico glasovanja imajo na občnem zboru samo delegati.
m Štampiljke po najnovejšem načinu, trpežno [n poceni izdeluje S o f r a, Maribor, Gregorčičeva št. 24. Prepričajte sel Zastopnike sprejmemol
m Is strahu pobegnil. Od trgovca Ivana Vrač-ka v Limbušu je pobegnil 17 letni trgovski vajenec Marjan Turk, doma iz Maribora. Turk je po nesreči spustil iz soda 120 litrov bučnega olja, pa se je bal, da ne bo mogel škode poravnati in je zbežal. Njegovi svojci so v strahu, da si je fant kaj naredil, ker se že precej časa ni od nikoder javil.
m V kopališče na Mariborskem otoku, ki bo odprto jutri, v soboto, bo vozil mestni avtobus z Glavnega trga od 9 do 19, in sicer vsako uro, če bo dovolj potnikov. Vožnja stane v eno smer 3 din z vstopnico vred, povratna vozovnica z vstopnino pa stane 4.50 din.
m Dekletce utonilo v gnojnici. V Sp. Gorici pri Račah se je pripetila usodna nesreča. Mala dveletna Emilija Damjan se je igrala na dvorišču domače hiše, ko je bila mati zaposlena v kuhinji. Dekletce je plezalo po ograji, ki obdaja jamo za gnojnico. Naenkrat je omahnilo tor padlo na glavo v gnojnico, kjer se je zadušilo. Mali Je čez nekaj časa pogrešila otroka, pa ga je iskala po dvorišču. Našla ga je že mrtvega. Domači in sosedje so poskusili dekletce obudili v življenje, vendar so bila vsa prizadevanja zaman.
m Nesreča v kamnolomu. Na pohorski cesti se je hudo ponesrečil 32 letni delavec Franc Sakel-šek. Zaposlen je bil pri kamnolomu, v katerem so razstreljevali skale. Pri tem ga je zadel debel kamen z veliko silo v trebuh ter ga nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico.
m 9 članska vlomilska družba aretirana. Orož-nlškim postajam v mariborski okolici se je sedaj posrečilo pojasniti vse drzne vlome, ki so bili iTvršpnj v trafikn Šetnrlč Ivann v Riil«h v t.r"0-vino Rudi Franca v Rošpohu, v gostilno Ivana Dolinška v Kamniei, v občinski urad v Kamilici, pri Maksu .Viherju na Pobrežju ter pri dveh po-
Prosvetni dom na Prevaljah — kulturna zahteva!
t J A *
sestnikih v Košakih in Rošpohu. Aretirana je tudi vsa družba, ki je imela pri teh vlomih svoje prsto zraven. Kolovodja tolpe je bil 38 letni brezposelni krojaški pomočnik Ivan Vukovnik, ki pa se šo skriva pred aretacijo. Njegov najožji pajdaš je bil 17 letni Srečko Robič Iz Maribora, ki je bil aretiran. Pod ključem so tudi že: 42 letni David Mauko, 39 letni Florijan Vidovič, 47 letni starinar Franc Gornjak, Milan Rašič, 18 letni Rupert Rues, Rudolf Robič in 29 letni kovinar Mirko Mavrič. Dve ženski sta bili zaradi soudeležbe prijavljeni. Trije od aretirancev stanujejo v občinskih zasilnih stanovanjih v Pregljevi ulici.
Celje
c Prisega vojakov celjskega 39. peipolka. Včeraj poj 11 dopoldne ,0 se zbrali vojaki 39. pešpolka na Glaziji. kjer so prisegli zvestobo kralju in domovini. Vojaki so zaprisegli ob navzočnosti poveljnika 39. pešpolka polkovnika g. Dcfarja, celjskega opata g. Petra Junaka, prote g. Bulovana in imana iz Ljubljane. Slovesnost je povzdignila vojaška godba. Popoldne okrog 4 je bila skozi mesto in kasarno kralja Aleksandra I. vojaška parada.
c Uredništvo glavnega zastopa družbe »Dunav« v Celju je darovalo šolski kuhinji drž. dekliške mešč. šole v Celju 200 din mesto venca na grob pokojnega ravn. g. Gv. Pregla.
c Prisrčna akademija celjskih gimnazijcev. Dijaki in dijakinje drž. realne gimnazije v Celju so priredili v celjskem mestnem gledališču akademijo s prav lepim ter bogatim sporedom. Akademija se je pričela z drž. himno, ki jo je odigral orkester Glasbene matice v Celju, Po pozdravnem govoru sedmošolca Lcsničarja Janka je deklamirala prvošolka Oblak Doroteja Oton Župančičevo »Momar«. Vijolinski kvartet (ravn. San-cin K„ Majerič S., Konig Alfred, Sancin M.) je izvedel tretji stavek K. Sancinove »Serenade«, nakar so višje-šolke in višješolci recitirali Župančičevo »Dumo«. Med odmorom je igral tamburaški zbor dijaške Marijine kongregacije. Sedmošolec Demetrij Brodar je ob sprem-ljevanju klavirja četrtošolke Rajhove Brede odigral dve violinski skladbi. Dijaški godalni orkester je nato odigral K. Sancinov »Venec slovenskih napevov«, Ga. Lapajnetova je ob spremljcvanju klavirja ge. prof. Sancinove Mirce zapela Lajovčevo »Pesem o talcu« in Rubensteinovo »Romanco«. Najlepše točke akademije so bile proste vaje četrtošolk, višješolcev, zlasti pa petošolk z žogicami. Moški zbor višješolcev je za zaključek odpel »Zdravico«, »Slanca« in »Pod oknom«, pod vodstvom g. prol. Antona Knapa. Občinstvo je vse točke sprejelo z navdušenim ploskanjem in dalo mladini svoje priznanje.
c Celjski nogo met. V nedeljo, 14. maja ob pol 5 popoldne bo na Glaziji prijateljska tekma med SK Jadranom iz Ljubljane in SK Celjem. Ob pol 3 bo na istem igrišču prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in SK Olimpa.
c Celje je dobilo vojaško godbo. Celjski mestni občini se je posrečilo, da je izposlovala pri vojaških oblasteh, da je celjski 39. p. p. dobil vojaško godbo. Vojaška godba je že prispela v Celje. Za Celje je to velika pridobitev. Vse vojaške godbenike Celjani naj-iskrenejše pozdravljamo!
c Po evidenci Javne borze dela v Celju je na njenem področju padlo število brezposelnih od 30, aprila, ko je bilo 687, na 678 brezposelnih. Od teh je večina moških.
c Brezposelni naj se zglase pri Javni borzi dela v Celju, kjer je nekaj služb na razpolago.
c Nesreča z motornim kolesom. Ko se je peljal 32 letne trgovski potnik Lah Josip iz Sp. Hudinje z motornim kolesom v Žalec, je med potjo padel in se pobil po glavi in tilniku. Težko poškodovanega so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Društvo hišnih posestnikov za Celje in celjski okraj bo imelo v sredo, 17. maja ob pol 8 zvečer v vrinem salonu hotela Evrope svoj redni letni občni zbor.
c Za 80.000 din rib poginilo v Bolski. Na notico, ki smo jo pod tem naslovom objavili v št. 87, smo prejeli: Ni res, da sta bili v četrlek, dne 13. aprila 1939 Bolska in Savinja zastrupljeni po odpadnih vodah tekstilne tovarne v Sv. Pavlu pri Preboldu tako, da je bil s tem uničen ves ribji zarod in da je poginilo za okrog 30.000 din rib. — Odpadne vode našega podjetja niso v nikaki vzročni zvezi s poginotjem rib. Tozadevna odločba okrajnega načelstva, ki je bila izrečena brez poprejšnje analize, ni pravomočna. — Z odličnim spoštovanjem: Jugoslovanske tekstilne tvoruico Mautner d. d.
c Težko prisluženi denar mu Je ukradel. V sredo ob 9. zvečer sta bila v Kreuhovi gostilni v Gubčevi ulici splavar Jože L. in brezposelni natakar Jože P, iz Št. Ruperta nad Laškim. V gostilni sta se hitro spoznala in začela živahen pogovor. Natakar se je kazal pijanega in se obešal na Jožeta. Ko sla odhajala iz gostilne, je natakar povabil Jožeta, da bi šla na literček še v hotel Pošto, kjer imajo dobro vino. Mahnila sta jo tj® 'n naročila liter vina. Ko sta spila polovico, se je natakar za trenutek oprostil in odšel iz gostilne. Nazaj ga pa ni bilo. Jože je hotel vino kar sam plačati. Pa je bil presenečen, ko je segel v žep in ugotovil, da mu je natakar odnesel denarnico s 450 dinarjev in izginil. Takoj je prijavil policiji, ki je včeraj" aretirala natakarja in ga izročila sodišču. Policija pri natakarju ni našla več denarja, ker ga je že zapravil.
Ptuj
Pevsko društvo »Cecilija« ie imelo v torek 9. t. m. ob veliki udeležbi članstva svoj XII. redni občni zbor. Vodil ga je vneti predsednik g. p. M. God ina. Iz poročil odbornikov je razvidno, da je društvo v preteklem poslovnemu letu mnogo delalo in želo tudi mnogo uspehov. Obširna poročila so podali tajnik g. Širec Albert, pevovdja g. Petek Franjo, blagajničarka ga. Petek Anica in predsednik g p, Mirko. Pri volitvah novega odbora je bil izvoljen po večini stari odbor: predsednik g. p. M. Godina, podpredsednik g. Habjanič Franjo, tajnik g. Širec Albert, hlagajničarka ga. Pelek Anica. Odborniki: Pelek Franjo (pevovodja), Ferk Milan, Brenčič Miha, Folkner Nežka. Pavko Frančiška, Golob Marjeta, Brunien Anica in Plohi St. Vsi prijatelji prelepe slovenske pesmi želimo odlomi in društvu v novem poslovnemu letu mnogo najlepših uspehov.
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša, da je v smislu § 102 zakona o občinah z dne 14. III. 1933 javno razgrnjen pri mestnem knjigovodstvu zaključni račun hreške občine za proračunsko lelo 1986-37. Vsak občan je upravičen zaključni račun pregledati in predložiti svoje opazke med uradnimi urami za stranke od 9 do 12.
Oremlj trgovcev v Ptuju naznanja, da bodo trgovine na praznik vnebohoda 18. maja t. I. od 7 do 11 odprte.
Nesreča. Me?ko Jakob. 50-letni vlnlčar z 7a-mušanskega vrh« pri Sv. Marjeti niže Ptuja se je zelo nevarno usekal v desno koleno in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
KULTURNI OBZORNIK
Zagrebški tisk
Zagreb, ki ga je hrvatski eabor dne 7. 3. 1557 oklical za prestolnico hrvatskega kraljestva, je že desetletja tudi središče hrvatskega tiska. Začetek hrvatskega tiska se je začel obenem s preporodom hrvatskega naroda.
V razvoju zagrebškega tiska razlikujemo tri dobe: prva je začetna ter ima značaj novičarstva in poročil (absolutistična doba), druga doba se začenja s povrnitvijo ustavne dobe ter uveljavlje-nja meščanskih svoboščin, tretja pa je današnja doba, v kateri časnikarstvo posveča svoje zanimanje vsem vrstam človeškega življenja in duha. (I. Peršič: 100 godina hrvatskog novinstva, Obzo-rova spomenica 1935, str. 227.)
Zagrebški tisk ima za seboj častno in lepo tradicijo: Gajeve »Narodne novine« so slavilo stoletnico svojega izhajanja (5. 1. 1835), »Obzor-: 75 letnico (Obzorova Špomen-knjiga 1860—1935). Zagrebški dnevnik »Morgenblatt« pa 50 letnico (1886-1936).
Danes izhajajo v Zagrebu naslednji dnevniki; Hrvatski dnevnik, Obzor (poleg uradnih Narodnih novin najstarejši zagrebški list!), Jutarnji list, Večer, Zagrebački list, Novosti, Hrvatska straža, Morgenblatt in Jugoslavenski Lloyd. Izven Zagreba so važnejši dnevniki naslednji: osješki Hrvatski list ter splitski Hrvatski glasnik in Novo doba.
Samostojni demokrati — na čelu z Vencesla-vom Vilderjem — izdajajo politični tednik »Nova riječ«, a hrvatski nacionalisti z dr. Mile Budakom pa »Hrvatski narod f. Pril jubl jen je tednik »Obitelj« (dr. Josip Andrič), popularen pa je humori-stični tednik »Koprive«, ki prinaša vsak teden eno stran v slovenskem jeziku.
Hrvatska kmečka stranka izdaja zelo razširjen tednik »Seljački dom« (urejuje prof. Slavko Findrik in narodni zastopnik Janko Trotič), Vladimir Radič izdaja tednik »Narodni val«, prof. Lju-bomir Maštrovič pa tednik »Dom«.
Najstarejši je zagrebški tednik »Katoliški list« (sedaj ga urejuje dr. Nikola Kolarek), organ zagrebške nadškofije, ki v svojih letnikih vsebuje poleg raznih vesti tudi mnogo kulturnozgodovinskega gradiva.
Najstarejši zagrebški mesečnik je »Napredak«, glasilo Hrvatskega književno-pedagoškega zbora, katerega urejujejo ugledni pedagoški pisatelji prof. dr. Cajkovac, dr. Pataki in J. Demarin. Glasilo Društva hrvatskih književnikov je »Savre-menik«, ki izhaja od 1. 1906., ter opozarja tudi na slovensko kulturo. Med sotrudniki »Savremenika« so tudi slovenski pisatelji A. Novačan, B. Borko in drugi. »Savremenik« (v zadnjem letu ga urejuje novelist in publicist prof. L. Perkovič) ne izhaja že nekoliko mesecev, pa kaže, da bo prav sedaj, ko se bo temeljito reorganiziral, na novo izšel. Društvu hrvatskih književnikov predseduje prof. dr. F. Fancev, vseuč. prof., odličen hrvatski kulturni in književni zgodovinar.
Katoliški književniki, ki sodelujejo pri hrvatskem književnem društvu sv. Jeronima. so zbrani okrog »Hrvatske prosvjefe«, ki jo urejuje prvak hrvatske književne kritike profesor dr. Ljubo Marakovič.
•.Hrvatska revija«, ki izhaja v redakciji dr. B. Jurišiča in dr. M.' Starčeviča, -je reprezentativni hrvatski mesečnik, ki je zbral k sotrudništvu skoraj vse pomembnejše hrvatske književnike. »Hrvatska smotra« je glasilo hrvatskih izobražencev, brezkompromisnih nacionalistov. Zagrebški mesečnik »Nova Evropa«, ki jo urejuje dr. Milan
čurčin, jc poseben tip časopisa, kakršnih je mno-go v zapadni Evropi. »Nova Evropa« spremlja objektivno tudi slovensko kulturo, kateri je posvečevala tudi posebno številke. Pri »Novi Evropi« sodeluje tudi mnogo slovenskih sodelavcev.'
Zagrebški jezuitje urejujejo zelo pomemben mesečnik »Život«, ki ima poleg religioznih tudi zelo aktualne članke o sodobni kulturi. Glasilo Pravniškega društva je »Mjesečnik«, ki ga urejujeta dr. E. Lovrič in dr. 1. Politeo. Milan Dur-man izdaja kulturno socialni časopis »Književnik«. Preteklega leta je posvetil obširnejšo številko Češkoslovaški.
V	Zagrebu izhaja tudi nekoliko strokovnih in stanovskih časopisov, potem športnih (na pr. »Avto«, revija za motorizem in šport, urejuje dr. A. Hribar in N. Škrgič), potem glasnik zagrebške »Jadranske straže« (R. Barbalič). Med strokovnimi časopisi je vredna opombe »Grafička revija«, časopis za napredek in izpopolnjevanje vseh vrst grafičnih umetnosti, ki jo izdaja in urejuje Prosvetna centrala Zveze grafičnih delavcev .v Jugoslaviji. Ta časopis posveča veliko pozornost napredku slovenske grafike, prinaša slovenske članke, slovensko terminologijo ter posebne številke slovenskim problemom.
Mesečnik »Zagreb« je glasilo agilnega Društva Zagrebčanov ter ga urejuje senator S. Stieg-ler. List je posvečen interesom in napredku mesta Zagreba. V sedanjih letnikih je veliko število resnih razprav o zagrebški zgodovini (večinoma izpod peresa I. Ulčnika in drugih), ter prinaša tudi sodobne potrebe Zagreba ter načrte za bodočnost.
Med strokovnimi revijami je vreden pozornosti tudi list »Numizmatike vijesti« (Rengjeo), ki izhajajo poleg že omenjene »Numizmatike«.
Obiskovalce gledališča informira o domačem in tujem repertoarju tednik »Komedija« (ur. dr. S. Batušič). Društvo za Strossmayer-jevo vseučilišče pa izdaja revijo »Alma mater croatica« (ur. dr. V. Bazala).
■ Od znanstvenih časopisov se je treba spomniti Glasnika Arheološkega društva, Državnega arhiva, Etnografskega muzeja in Numizmatičnega društva. Zelo je cenjen pri nas in v inozemstvu časopis »Narodna starina«, ki jo urejuje vseuč. profesor v Skoplju dr. Matasovič. Revija obdeluje kulturno in etnografsko zgodovino južnih Slovanov v najširšem smislu ter prinaša tudi članke o Sloveniji. »Narodna starina« je posvetila posebno številko 1000 letnici hrvatskega kraljestva, posebno Zagrebu, Osijeku, Splitu itd.
Mladinski časopisi so: za srednje šole »Omla-dina« (urejuje dr. M. Starčevič), »Mladost«, a za ljudske šole »Smilje«, »Dom i škola« kot organ »Zajednice Dom i škola«.
Tednik »Istra« (od 1929) brani interese hrvatskega in slovenskega naroda v Istri, Trstu jn Gorici ter prinaša tudi članke v slovenščini.
V	Zagrebu izhaja tudi nekoliko pokrajinskih časopisov, tako: »Lička sloga« (Brkid), »Goranin« (za Gorski Kotar, ur. dr. A. Cividini), »Hrvatsko Primorje« (ur. F. Pavešič, tiska se v Zagrebu, a uprava je na Sušaku).
V	Zagrebu izhajajo tudi tfije ženski časopisi C »Hrvatski ženski list« (ur. priznana katoliška kniiževnica Sida Košutič). »Hrvatic**' (tiPčjujP najbolj popularna zagrebška pisateljica Marija Jurič-Zagorka) ter »Ženski svijet«.
Dr. Ivan Bsih.
Glasbeni nastop Škofijske gimnazije v št. Vidu nad Ljubljano
V tem času, ko se bliža šolsko leto h kraju in ko razkrivajo razne šole pred javnostjo plodove svojega celoletnega glasbeno vzgojnega dela, je tudi šentviška škofijska gimnazija pokazala pred profesorskim zborom in pred številno zbranim občinstvom svoje glasbeno-umetniške sposobnosti. Prisrčna koncertna prireditev, ki jo je barvalo posebno razpoloženje tihega pričakovanja študentovskih obrazov, je našla v obiskovalcu poseben odmev zaradi neke svoje značilne remobe, s katero je predahnjeno sploh vse to življenje sredi širokih zavodskih zidov, in se je vtisnila prikupilo v spomin s svojim smotrno izbranim sporedom in njega lepo izvedbo.
Za glasbo vnetemu dijaštvu je v poseben prid, da ga vodijo v svet glasbene lepote vzgojitelji, ki so sami povsem posvečeni v to posebno umetniško skrivnost in morejo zato nuditi mlademu človeku iz nje vse ene izbrane vrednote, ki tako blažikio in oplemeni-tujoče vplivajo na človeško duševnost; kajti poseben in največji blagor čiste glasbene umetnosti je v tem, da preprečuje notranjo okostenelost in izpodnaša suho in mračno materializiranost v tem, ko razgibava duha in ga podžiga za gibko dejavnost. To pa je posebna blaginja še zlasti v nevarnosti našega, v snovnost globoko pogreznjenega časa. — Vso glasbeno vzgojo vodita dva skrbna vzgojitelja, ki sta prevzela veliko delo po prof. Vojtehu Hybašku in ki si delita delovni spored. Prof. Matija Tome vodi predvsem pevsko stran, prof. Slavko Snoj pa instrumentalno stran glasbene vzgoje in jima delitev dela omogoča res lepe uspehe, kot je dokazal ta glasbeni nastop, v katerem so sodelovali pevci v raznih reproduktivnih skupinah (moški, deški in mešani zbor) in pa orkester ter klavirski trio.
Pevsko podajanje pisanega sporeda skladb domačih skladateljev (Tome, Schwab, Vodopivec, Topalo-vič, Mokranjac, Adamič, Klemenčič, Bajuk, Kramolc, Gašparič) je vodil prof. Tome in je presenetilo po zvočni ubranosti in dograjenosti. V polnem in lepem zvoku, ki ga barvajo na poseben način deški glasovi in mladost prožnih grl, so dobile skladbe jasno podobo in pristen značaj. Morda bi sc dala nekakšna raska-vost glasov deloma s pevsko tehničnim študijem še omiliti, v kolikor ni neizogibna zaradi posebne glasovne ncdozorelosli, vezane na mutacijsko premeno in morda bi se dale dinamične sestavine še dvigniti, in notranji zanos še bolj napeti. Toda spričo mere. ki jo imajo, zadnje oblikovalne možnosti mlad:nskih šolskih zborov, je doseglo prednašanje res lepo podobo, ki jo je prevevalo pristno umetniško stremljenje, sloneče na toplem in odkritem doživetju. — Orkester je sestavljen skoro popolno v smislu klasične zasedbe in čeprav je skromen in razumljivo okoren spričo študen-tovske zaposlenosti, ki ne dovoljuje razviti primerne tehnične sposobnosti, ima vendarle široke izvajalske možnosti. In kar je posebnega priznanja vredno — prof. Sooj ga vodi po trdni umetniški poti, Uvaia ga osnovno s klasiko in izbegava po možnosti razne salonska in priložnostne skladbe, ki nimajo prave umetniške vrednosti. S tem odkriva mladim dušam na)-
Kamen za slovenski prosvetni dom — izpričevalo nase požrtvovalnosti
čistejšo glasbeno umetnost, ld more najlepše uplivati na duševni razvoj doraščajočega človeka. Nič ne de, če izvedba ni tehnično dovršena, kar v danih prilikah tudi ni mogoče. Toda zasnutek je čist in pravilen in tako doseže že v idealni predstavi sami ta kristalna umetnost svoj zaželjeni učinek. Ganljivo je bilo poslušati in opazovati mlade ljudi, s kakšno vnemo in spoštljivo6tjo so se poglabljali y zvočne oblike ciklične silite Leop. Mozarta ali Haydnove II. simfonije (I. stavek), in kako čisto so utripala mlada srca ob tej dvignjeni klasični umetnosti, ki je pa jako značilno dobila' v zunanji podobi neprimerno večje dovršenost, kot na primer Štolcov »quodlibet« Naše Tatry. To je nedvomno dokazalo, da je mlad človek za čisti umetniški utrip najbolj dovzeten, , da se v njem najbolj znajde in da je smotrno in posnemanja vredno tako vzgojno delo. In če bi bil klavirski trio v izvedbi Tomčevega Rondoja še nekam nejasen, je vendarle dokazal, da je 6ncxvno stremljenje pravilno usmerjeno.
Res, prireditev je dokazala, da ima škofijska gimnazija tudi v glasbenem področju trdno in smotrno zasnovano vzgojo, in človek se veseli uspehov, ki morajo iz takega delovanja nujno pognati. V. U. •
Atesia Augusta. V Bolzanu je 23. marca pričel, izhajati pod uredništvom prefekta Mastromattea, mesečnik .»Atesia Augusta«.. Časopis ima namen postati in biti mesečni zbornik za Poadižje, kakoi1 je »Porta Orientale« za vzhodno mejo in Balkan;
Glavni steber nove politično-kulturne revije je, senator Hektor Tolomei, ki ga simbolično že na-zivljejo »conte delFAlto Adige«, ker ima neprecenljive zasluge za »zopetno pridobivanje severnih meja italijanstvu«. V tem stavku je tudi izraženo geslo in delovni načrt »Atesie Auguste«. Zanimiv je v prvi številki članek o »Duhovnih funkcijah obmejne pokrajine«. V njem so razvite misli, da je treba pokazati sosedom, kako zna italijanski rod negovati svoje kulture in obenem spoštovati civilizacijo drugih narodov; kako zna usmeriti v človeško sožitje neizogibne kontraste, ki se pojavljajo povsod, kjer žive skupaj različni etnični temperamenti. Saj da obstaja skupnost človeških potreb, ki je nad narodnimi razlikami, če se te potrebe pojavljajo v istem zemljepisnem prostoru.
Lepe misli, stare misli, že izza rimskih piscev; morda bodo za srečno sožitje narodov tudi meso postale. Potem bo »Atesia Augusta« zaslužila odliko.
Poziv. Zadnja številka >Pnrla Orientale* objavlja lepo novo zamisel uredništva, namreč da bi se pričela zbirali »Bibliografia Gubana«. V tem seznamu knjig bo revija priobčevala vse tiste knjige, ki se kakor koli
1.	nanaiajo na Julijsko Krajino;
2.	ki so jih spisali, pisatelji Julijske Krajine;
3.	ki so jih i:dale tamoinje :aloihe;
4.	ki so jih objavili avtorji, ki bivajo v Julijski Krajini.
Knjige so lahko pisane v katerem koli jeziku in so lahko leposlovne, znanstvene, gospodarske ali politične vsebine.
Tu se nudi dobrodošla priložnost, da je tudi slovenska dela pokažejo, da se tudi slovenskemu znanstvenemu trudu za obsoške in jadranske kraje dokaže priznanje in še več — da se jasno dokumentira volja in potreba po složnem kulturnem sodelovanju v danem zemljepisnem okvirju. Zato tako zamisel pozdravljamo in dajemo poziv na znanje!	<
V ladjedelnicah Vickers-Armstrong so spustili v morje novo angleško podmornico, ki ima ima
»Triad« (»Trozvok«),
Kritika domišljavosti v sovjetskem filmu
V	Moskvi so začeli predvajati novi sovjetski film »Artileristi«, ki ima naslovu primerno vsebino. Moskovska »Pravda« je kritiko tega filma začela z besedami: »Morda naši čuječnosti ne bi prav nič škodilo, če bi nekoliko zajezila veletok špijonov, borzijancev, škodljivcev in banditov, ki se razliva po naših odrih.«
Ze dve leti gledališča, kino in slovstvo sovjetskemu državljanu ne nudijo drugega kot podobe špijonov, ljudskih sovražnikov in trockistov, ki so sovjetskemu nažiranju primerno prikazani v čim bolj ogabni luči. Sovjetski državljan o tem bere v tisku, kjer lahko tudi zasleduje »razkrin-kanja« v velikih procesih. Ni torej čuda, če je samim komisarjem, ki vodijo tisk in vso propagando, ta hrana začela presedati.
V	sovjetskem gledališču in filmih se je močno^ začelo javljati precenjevanje samega sebe, kakršnega je bilo pred vojno polno rusko javno življenje. Povsod nastopajo plemeniti in duhoviti boljševiki, njihovi nasprotniki pa so začuda zabit^ kratkovidni in .povsem nezmožni. Vsi sovražniki Sovjetov so borni" paglavci, ki niso zmožni prav ničesar, rdeči pa so sami junaki, ki do-prinašajo čudovita dela. Zlasti močno se lo kaže v filmu »Aleksander Nevski« in v cirkuškem filmu »Tajga v plamenih«, v katerem proti rdečim nastopajo Japonci. Rdeči oddajo le nekaj strelov in vsi napadalci se razprše na vse strani. To
otročje precenjevanje samega sebe je prevladalo v ruskem javnem mnenju prav tako že leta 1905, pred rusko-japonsko vojno ,in leta 1914, ko je vse slepo verovalo v lahko zmago »ruskega valjarja«. Kakor kaže zgornja omenjena kritika »Pravde«, se Sovjeti hočejo iznebiti te lahkomiš-ljenosti in ljudstvo navaditi na resnejše gledanje.
Ker so »Artileristi« kar nadaljevanje teh pavšalnih filmov z domišljavo naivnostjo, se je le porodila želja po pameti. Močno je k spoznanju pripomogel tudi film »Ljudje tanka«, ki je sicer vseskozi militarističen in ščuvajoč na vojno, obenem pa tudi demagoško zapeljiv. Poveljnik med sovražniki je bogaboječ človek, ki nič ne ukrene glede obrambe pred sovjetskimi tanki, ampak se očividno zanaša na neko višjo pomoč. Tudi sovražna artilerija, ki sicer nekaj poskuša, je popolnoma zanič, strelja tjavendan, pa ne more uničiti niti enega sovjetskega tanka, ki je edini iz cele vrste obtičal v mehkem ozemlju. »Rdeča vojska« je tako močna in samozavestna, da sredi sovražnega obstreljevanja njeni vojaki plezajo po zaostalem tanku in ga popravljajo, pa se nikomur nič ne zgodi. Tako gre ves film naprej. »Rdeča vojska« je na vsakem koraku z vsakim orožjem nenadkriljiva, vse ji gre igraje po sreči. To je pač tista opojna boljševiška propaganda, po kateri se je odlikoval tudi kino v sovjetskem paviljonu na zadnji svetovni razstavi v Parizu.
ŠPORT
V nedeljo motorne dirke MK Ilirijo' na progi Št. Vid—Medno
Pod pokroviteljstvom g. bana dr. M. Natlačena
Moto-klub Ilirija je za nedeljo, 14. t. m. razpisal prvo hitrostno dirko na progi Št. Vid Medno, na novi betonski cesti. — Tekmovalna proga je dolga 2 km, zalet in izlet pa merita po 350 m. Vsak vozač bo moral prevoziti progo v obeh smereh. Prvič bo start pri Št. Vidu in cilj v Mednem; drugič obratno.
Dirka se prične točno ob pol 3 popoldne. MK Ilirija opozarja gledalce, da morajo do tega časa zavzeti 6voja mesta, ker bo ob pričetku dirke promet na državni cesti popolnoma ustavljen in bo cesta zastražena. Parkiranje vozil ob tekmovalni progi je najstrožje zabranjeno.
Prireditelj MK Ilirija je prejel za nedeljsko dirko prav rekordno število prijav. Na startu bodo najboljši vozači Jugoslavije z novimi, modernimi stroji, tako da bo konkurenca za prva mesta izredno ostra. Nevaren konkurent je zagrebški prvak in večletni ljubeljski rekorder Ante Uroič, ki pride v Ljubljano tokrat kar s štirimi motorji, med katerimi je njegov izredno hitri DK\V kompresor. Maribor je prijavil številno zastopstvo, na čelu s čeričem (Puch kompresor), a Autoklub postavi na start 11 vozačev (Breznik, Cihlar, Ko-vačič itd.) Ekipa Ilirije, ki nastopi v močni postavi, bo zastopana tokrat celo s 4 cilindrskimi" motorji 800 ccml Na Ziindappu Vozi Miklavčič, na Puchu Vidmar. Ilirjani pričakujejo seveda največ od svojega klubskega prvaka Šiške, ki vozi na novem BM\V.
Ilirija je za nedeljsko dirko razpisala zelo lepe nagrade. Prvoplasirani prejmejo dragocena častna darila, a tudi drugi in tretji vsake kategorije bodo prejeli praktična darila. G. ban je poklonil posebno darilo za najboljšega vozača. — Poleg teh nagrad je razpisala tvrdka Ign. Vok dve dragoceni nagradi za najboljše vozače na motorju znamke Puch ter eno za vozača NSU.
Prvo zbirališče tekmovalcev bo v nedeljo ob 10.30 pred velesejmom. Od tod krenejo na skupno propagandno vožnjo. Ob 13 pa morajo že privesti svoja vozila v Št. Vid (dvorišče gostilne Zaletel), kjer bo tehnična komisija opravila pregled motorjev. Dirka se prične točno ob pol 3 popoldne. Če bo deževalo, bo dirka na praznik 18. t. m. Če bi morala biti dirka zaradi slabega vremena preložena, bo to objavljeno v nedeljo opoldne po radiu.
Marsov pokalni brzi turnir
V četrtek 3B. maja bo na igrišču SK Ljubljane pokalni brzi tnrnir nogometnpga kluba Mnrsa. Na tem turnirju bomo srečali znane ljubljanske, klube: SK Mars, Reko. SK Jadran in Grafiko. Krasen pokal je za tnrnirskega zmagovalca daroval mestni župan g. dr. Juro AdlešIS. prav ličen pokal pa je daroval tudi predsednik Marsa, g. dr. Milan Perko. Pri tej priliki bo praznoval 20 letnico, odkar se ukvarja 7, nogometom tudi znani Vanc Doberlet, ki Ka naše občinstvo pozna še iz »lavnih časov SK Ilirije ter |o zdaj eden liajodličnejših igralcev pri SK Marsu.
Tnrnir bo priče! na praznik 1«. t. m., in sicer s temle sporedom: Ob 9.30 prvo kolo: Mars — Orafika, oh 1(1.3(1 Reka — Jadran. Popoldne ob 16 bosta igrala najprej dopoldanska (za pokal klubskega predsednika dr. Perka), ob 17 pa dopoldanska zmagovalca (z* pokal visokega pokrovitelja g. dr. Adlegtčn). Vstopnina: eelodnevnl sede* na tribuni 12 din, stojišča 10 din. Samo dopoldanske ali samo popoldanske vstopnire po 5 din, mladinske po 3 din. Po zaključku turnirja ho žrebanje vstopnic, za razna darila Žieba,II hodo lahko samo tisti, ki bodo kupili vstopnice po 12 ali po 10 dinarjev.
Belgrad : Dublin 6 :1
V Belgradu je bil včeraj drugi dan teniškega tekmovanja med reprezentancama Belgrada in Dublina. V prvi igri je nastopil Branovič proti irskemu tretjemu igralcu Ryanu. Rezultat: Bra-novič-Ryan 6:1, 6:3. Mladi čakovčan je igral odlično. V drugi igri pa je nastopil Ljubljančan Boris Smerdu proti drugemu irskemu igralcu Ega-nu. Na splošno presenečenje je Smerdu prvi set gladko odločil v svoj prid in zmagal kar s 6:0.
V	drugem setu pa je nasprotnika skraja podcenjeval, tako da je Egan mimogrede prišel do vodstva 5:0. Tedaj pa se je Smerdu spet zganil in znižal na 4:5. Irec pa je v ogorčeni borbi dobil sledeči game ter odločil ta set v svojo korist s 6:4. Ker je bil spored obširen, tretjega seta nista igrala. Nato sta nastopila Rogers ter Pallada. Pal-lada je premagal velikega Irca gladko s 6:4, 6:4.
V	zadnji igri pa je naš par Pallada-Laslo premagal Irca Rogersa in Egana z rezultatom 6:2, 7:5. Danes popoldne so igrali: Berta proti Branoviču, Laslo proti Smerduju, Rogers proti Radovanoviču ter Rogers-Radovanovič proti dvojici Laslo-Smerdu.
Jugoslavija : Anglija
Dne 18. maja bo v Belgradu težko pričakovana velika športna senzacija: meddržavna nogometna tekma med reprezentancama Anglije in Jugoslavije. Belgrajčane nekoliko skrbi, kako bodo gmotno shajali pri tej prireditvi. Angležem so namreč obljubili tisoč funtov šterlingov (približno 250.000 dinarjev v našem denarju), do zdaj pa so prodali vstopnic samo za 100.000 dinarjev — in vendar dan tekme ni več daleč! Zvezni kapetan Boško Sinionovič, ki se s svojo postavo v Bukarešti ni nič kaj proslavil, je tudi za tekmo z Anglijo že imenoval naše moštvo. Postava pa je deležna precejšnjih kritik. Zdi se, da v Belgradu delajo precej po domače; BSK in Jugoslavija postavljata svoje igralce in konec debate: časopisje je na njuni strani. Zdaj so spet nabasali v teani spet same Belgrajčane, ker so utrujeni Zagrebčani v Bukarešti slučajno nekaj odpovedali. Boško Sinionovič postavlja Dubca za desnega branilca, Dragi-čeviča, Glišoviča, Petroviča, ki še ni bil prebolel blesure, in na levo krilo Perliča, ki je na tem mestu še vselej odpovedal v reprezentanci. »Baš ih briga!« Postava Jugoslavije (za zdaj, upajmo, samo!): Glazer, Dubac (?). Matošič. Manola (?), Dragičevič (?), Lechner. Glišovič (?), Vujadino-vič, Petrovič (?), Matošič ml., Perlid (?).
Postava češko-morav. protektorata
Češki zvezni kapetan je za štiri tekme, ki jih bo reprezentanca češko-moravskega protektorata odigrala z nemško državno nogometno reprezentanco odredil sledečo postavo: Bokšaj (Siavija), Burger ( (Šparta). Čtirski (Š), Koščalek (Š), Bou-ček (S), Kolsky (Š), ftiha (Š), Seneckv (Š), Bičan (SI.). Kopecki (SI.), Nejed!y (Š). Postava češko-moravskega protektorata je prav tako močna kakor je bila postava nekdanje ČSR. Zdi se nam, da bodo imeli Nemci z njo presneto veliko opravka. Cehi so dobri nogometaši, ki vedo, kaj je nogomet. Tudi Nemci so za prvo tekmo, ki bo v berlinskem stadionu, že imenovali svojo postavo.
Vesti športnih zvez, klubov in društev
Športni klub Korntan sporoča vsem članom in prijateljem, da ho pogreb našega pok. člana Pavška Alberta dane« popoldne oh lfi iz vojaške holniinice na Zaloški ee*t.i na pokopališče k Sv. Križu.
Atletike klube npmarjamn, dj ho atletsko tekmo, vanje SSK Maratona namesto 7. maja v nedeljo, dne 21. maja z že objavljenim sporedom. Prijave sprejema ud IS. maja ob 12 amerdei Jože, Maribor, Gosposka 28.
Za olepšavo Celja
Občni zbor Olepševalnega In iu|sko prometnega
društva v Celju
Celje, dne 11. maja.
V sredo zvečer j* bil 10. redni letni občni zbor Olepševalnega in tujsko-prometnega društva v Celjy. Poleg številnih članov društva so prišli na zborovanje predsednik celjska mestne občine g. dr, Voriič Alojzij, zastopnik kr. banske uprave referent za turizem g. Sotler, finančni referent g. Oskar Černelfi, zastopnik SPD g. dr. Hraiovec inl drugij Zborovanje je vodil predsednik društva magistratni direktor g. šubic, ki je takoj po pozdravu podal predsedniško poročilo, iz katerega je razvidno delo društva za procvit Celja s sodelovanjem celjska mpstnef občine.
Olepševalno in tujskoprometno društvo v Celju stopa letos v 68. lete* delovanja ter t ponosom zre na 19 letno delovanje v narodni državi. Predsednik se je ' zahvalil vsem dobrotnikom, posebno pa celjski mestni občini, ki je največja podpornica društva, ki s svojo izdatno podporo sploh omogočft delovanje društva. Posebno se je pa zahvalil še bivšemu celjskemu županu in finančne-) mu referentu ter tujskoprometnemu referentu g, Mihelčiču, podpredsedniku narodno skupščine, g, Prelogu in g. Rošu. Podpora celjske mestne občine društvu znaša po preračunu za letošnje leto 70.000 din. Celjska mestna občina je izplačala društvu v preteklem letti ostanek društvenega izdatka za železno ograjo ob gredah levo od kolodvora v znesku 15.000 in s tem pripomogla društvu k ureditvi financ. Mestna občina plačuje tudi vrtnarja, ki je mestni uradnik in dodeljen olepševalnemu in tujskoprometnemu društvu. Z V6emi razpoložljivimi sredstvi je podpirala društvo tudi Tujskoprometna zveza v Ljubljani in Mariboru. Iskrena zahvala gre tudi kr. banski upravi za pomoč, ki jo je nudila v vseh tujskoprometnih vprašanjih mesta Celja po predstavniku poslovnega odbora načelnika g. dr. Rataja ter tudi. referenta g. Sotlerja.
V pogledu olepšanja Celja, predvsem novih nasadov, ie društvo izpolnjevalo svoj začrtani program. Mestna občina je napravila številne javne na6ade ob Maksimiljanovi cesti, na Kalvariji, na cesti proti pokopališču, v Vegovi ulici, pred gimnazijo, obnovila usahle breze v Jenkovi ulici in modernizirala nasade v mestnem parku, pred celjskim kolodvorom in ob Kolenčevi ulici.
Iz statistike, ki jo je podal predsednik, smo videli, da prihaja v Celje vsako leto večje število tujcev. Zal le, da imamo v Celju le en lepo moderniziran hotel »Evropa«, ki je uvedel poleg centralne kurjave v vseh sobah tekočo toplo in mrzlo vodo. Pričakuje pa se, da bodo tudi drugi hoteli v kratkem modernizirali svoje prostore. Z gradnjo Delavskega doma, v katerem je moderno parno in kadno kopališče, je izpolnjena potreba po tej instituciji za domačine in tujce. Z dograditvijo justične palče, ki jo bodo začeli graditi letos, bodo postali razpoložljivi prostori v Grofiji, kjer se bo namestila Glasbena Matica, mestni muzej in javna mestna knjižnica.
Da obdrži mesto Celje značaj turističnega me-, sta, sta predvsem važni vprašanji gradnje novega kopališča na levem bregu Savinje in preprečenje katastrofalnega on očiščevanja Savinje.- Za
Slovenj Gradec
Pretekli teden, to ie od 29. aprila do 7. maja je bil za župnijo Stari trg pri Slovenjem Gradcu 6v. misijon, ki so ga vodili oo. frančiškani: p. Gabrijel Planinšek, gvardian iz Maribora, p. Sil-vin Lenartič iz Novega mesta in p. Otmar Vostner z Brezij. Vse dni so verniki v častnem številu prihajali k sprejemanju sv. zakramentov in k pridigam, da je bila cerkev pri vseh obredih in pobožnost i h do kraja polna. Podeljenih je bilo v teh dneh nad 4000 sv. obhajil (župnija šteje 2700 duš); Krona sv. misijona je bila zaključna pobožnost v nedeljo zvečer s procesijo z Najsvetejšim po: vasi. Ta pobožnost je bila prava verska manifestacija. Zupna cerkev je bila od zunaj vsa razsvetljena z močnimi žarometi. Na Gradu je bil postavljen velik križ, razsvetljen s 50 električnimi žarnicami, kateri je bil viden po vsej Mi-slinjski dolini. Po sklepnem govoru voditelja sv. misijona, g; p. Gabrijela, se je razvila v trdi temi ob pol 9 zvečer mogočna procesija z gorečimi baklami. V procesiji.so bili gasilci v krojih, mestna godba je igrala nabožne pesmi. Najsve-tqšje je. nosil dekan msgr. Fr. K«. Meško. Med procesijo so na vseh okoliških gričih zagoreli številni kresovi. Po končani procesiji je bila na prostem zunaj cerkve posvetitev cele župnije pre-6vetemu Srcu Jezusovemu. Bog daj, da bi. sad svetega misijona ostal s svojim blagodejnim vplivom za vedno med verniki župnije Stari trg.
celjsko kopališče obstojata "dva načtra: prvi z uporabo rečne struge in z dograditvijo dveh bazenov, drugi pa z zajezitvijo Savinjo na ta način, da bi se nivo Savinje dvignil in pridobil naravni cirka 1.000—1.200 m dolgi bazen, ki bi usposobil Savinjo tudi za športno plavanje, veslanje in jadranje. Celjska mestna občina posveča gradbi novega kopališča največjo pažnjo in je bil ta načrt predmet mnogih sej odbora za gradnjo novega kopališča ob Savinji. Pričakovati je, da bo projekt preizkušen v letošnji jeseni, nakar se bo mestna občina odločila za en ali drugi projekt. Celjski mestni svet je sprejel petletko in turistični program društva. Mestna občina je nekatere točke programa že izpolnila z javnimi deli V preteklem letu, precej, pa je v delu in tudi še v načrtu. Govor je bil tudi o preprečenju onesnaževanja Savinje, radi katere naj bi se porabila vsa zakonita sredstva, da se to prepreči.
Celjski kolodvor naj bi se povečal. Na celjskem kolodvoru naj se uredi brivnica in umivalnica ter naprave, ki spadajo nesporno med zahteve potujočega občinstva. Uvede naj se tudi pospešeni vlak na progi Celje-Dravograd in progi Maribor-Celje-Ljubljana, ki naj bi se ustavljal šele v Pragerskcm, Grobelncm, Celju, Laškem, Rimskih toplicah, Zidanem mostu, Trbovljah in Litiji. V Celju in v zdraviliščih naj se uvede celonočna telefonska in brzojavna služba.
Sledilo jc poročilo tajnika in gospodarja g. Rihteršiča. Blagajnik g. Lečnik je poročal, da je imelo društvo 269.295 din izdatkov in prav toliko dohodkov. Neplačanih računov ima društvo za 15 tisoč dinarjev. Revizijsko poročilo je podal ravn. g. Natek.
Posebno živahna je bila debata o onesnaževanju Savinje. Zastopnik Ribarskega društva se je zahvalil inicijativnemu delovanju proti onesnaževanju Savinje in ugotovil, da je Savinja od Sp. Rečice do Rimskih toplic zastrupljena in uničuje ribji zarod v nekdaj najbogatejši reki,
V imenu celjske mestne občine je spregovoril g. dr. Voršič, čestital društvu k uspešnemu delovanju ter obljubil od strani celjske mestne občine še nadaljnjo podporo.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: direktor Šubic, dr. Kalanova, Turnškova, ravn. Natek, Lečnik, Kramar, Mihelčič, Cimerman, Zorko, predlagani v kooptiranje pa so bili gdč. Plesivč-nik, inž. Lavrenčič in Rihteršič, v nadzorni odbor pa ravnatelj Smidt Matko in Ferdo Prime,
Kamnik
Zanimiva borba za Okoraovo žago b mlin m Duplici je sedaj končana. V našem listu smo že svoj čis opozorili na sodno dražbo tega posestva. Mlin z žago in vodno silo je bil cenjen na 398.000 din. Na dražbi je bil prodan družbi »Jugofilc« v Mengšu za 202.000 din. Po dražbi je stavil Vokač Viktor, šmares', neadponudbo na 252.600 din. Družba »Jugofilc« pa ni hotela odnehati, temveč je sama zvišala svojo po-nudbo na 252.601 din. Hiša je bila prodana na dražbi za 34.000 din, a z nadponudbami je cena poskočila na 66.501 din. Hišo je izdražila Okornova žena. — Naša javnost se je zanimala za te spremembe, ker pričakuje, da bo nova lastnica, družba »Jugofilc« ustanovila v našem mestu novo industrijo ter v polni meri izkoristila vodno moč. Nova industrija s« bo mogla nemoteno razvijati, ker ji bodo na razpolago za mlinom obširna zemljišča, ki so sedaj last Mestne hranilnice v Kamniku.
Jesenice
f Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v petek, 12. in v soboto, 13. maja ob pol 9 zvečer film po francoskcm romanu »Noč pred bitko«.
Molitvenike in rožne vence sa birmo dobite t najlepši izbiri ▼ trgovini Krekovega doma.
Vandalizem. V zadnjem času pogosto opažamo •obsojanja vredno razvado nekaterih nočnih veseljakov, ki svojo pijanost kažejo s tem, da delajo škodo, koder hodijo. Tako so bile v noči od torka na sredo na mnogih krajih po Jesenicah pokvarjene napisne table obrtnikov, trafik, poštni nabiralniki itd. Pred dnevi je vozil avto, napolnjen mladih izobraženih gospodov, ki so med vožnjo begali mirne pasant^ s tem, da so pokali lia vse strani, kot da bi s strojnico streljali. Po Prešernovi ulici je vozil polno naložen voz z deskami. Konj se je splašil in divjal po ulici. Le prisotnosti duha hlapca se je zahvaliti, da je z vso silo ustavil splašenega konja. Prosimo, da oblast posveti vso pozornost tem vandalom.
Mokronog
Trebanjsko-mirensko okrožje priredi v nedeljo, 4. junija mladinski tabor s celodnevno prireditvijo v Mokronogu. Po prihodu vlaka bo sprevod od pokopališča v trg, kjer bo ob 9 sv. maša .s cerkvenim govorom, po maši tabor na prostem. Po litanijah ob 2 štafetne tekme odsekov okrožja, članov posameznikov in mladcev za prvenstvo v teku. Nato javna telovadba F. O. in D. K. okrožja na vrtu g. župnika Majcena Aleksandra. Po telovadbi prosta zabava, ribolov. Sodeluje salezijan-ska godba iz Radne. Vabimo vse sosede in prijatelje mladine k obilni udeležbi!
Po treh letih aretiran zaradi umora
Pred tremi leti so našli v vinogradu v Megoj-nicah pri Grižah ubitega Golavška Antona. Gospodar, ki je opravljal delo v svojem vinogradu, je postal žrtev morilca, ki mu je zvezal z žico rpke na hrbtu, razbil lobanjo, da je umrl. Oblasti so zaman preiskovale ta grozen zločin in vsi so mislili, da bo ta umor za vedno zavit v tema Po treh-letih pa se je razširil po Megojnicah glas,
ništYO ,je aretiralo nekega posestnika in ga izro-
čilo sodišču. Ta posestnik se je namreč zagovoril tako, da so ga mnogi začeli sumiti, da je res on morilec. Pravijo tudi, da je vse polno dokazov, katerih se aretiranec ne bo mogel ubraniti, in bo končno moral priznati svoj greh. Med aretiran-cem in ženo pokojnega Golavška Antona je bilo .ljubezensko razmerje in je najbrž, to vzrok, da je 'prišlo do lako žalostnega dejanja. Kakor smo 1iA« __i. •.* i ■ i.,.
da je morilec Golavška Antona v vasi sami. Orož- ^edpTiv je bfto danes zaslišanih 13 prič, ki bodo
pojasnile zagjwetkp.
Škof dr. Toih umrl
V bolnišnici sv. Roka v Budimpešti je po daljši bolezni umrl v 51. letu starosti daleč preko meja svoje domovine znani verski in mladinsko vzgojni pisatelj škof dr. Tihomer Toth. Smrt tega uglednega škofa in gorečega dušnega pasi,rja, ki je z nadpovprečno globokostjo zajel potrebe modernega časa, pomeni za ogrske katoličane veliko izgubo. Njegove knjige so se v najrazličnejših prestavah razširile med vse katoliške narode in spadajo med mlado katoliško slovstvo. Škof je postal šele pred nekaj meseci. Pa je kmalu potenl utrujen in izčrpan zaradi neprestane delavnosti, zlasti od lanskega mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti, obolel in se je moral podvreči hudi operaciji lobanje, ki pa je ni prestal. Operacija je izčrpala njegove telesne moči.
Letalo ušlo brez pilota
Na letališču Warl3se pri Kopenhagenu ee je zgodilo, kar se menda zelo redkokdaj pripeti, da je moštvu ušlo letalo in so ga le z največjo težavo še ustavili, preden jim je pobegnilo v ozračje. V letalu sta bila pilot in njegov učenec in ko je letalo po šolskem poletu v redu pristalo, je iz njega najprej izstopil pilot, ki je nato pomagal 6e svo-
jemu uSencu, Ha se Je Izkopal Iz sedeža. Očividno pa se učenec še ni znal ročno sukati med raznimi vijaki, ročaji in drugimi napravami aparata. Pri tem je sprožil ročaj za plin in motor je naenkrat začel znova teči. Letalo se je spustilo po letališču v pravem startu. K sreči je pilot še obvisel na le-tšlu in je tik preden je letalo dobilo toliko hitrosti, da bi se že dvignilo v zrak, segel po ročaju in plin ustavil. Učenec, pa je visel Čez trup in s-c ga z vsemi silami oklepal. Kljub temu pa je letalo oplazilo neka.j avtomobilov, na katerih je napravilo precej škode. Pilot je pri tem dobil pretres možganov in so ga morali prepeljati v bolnišnico.
Trbovlje
Humanitarno in strokovno združenj« kurjačev
drž. železnice, podružnica Maribor je podarilo ob priliki ekskurzije v rudniku Trbovlje 300 din društvu za varstvo otrok in mladinsko skrb v Trbovljah. Hvala lepa!
Kraljevič in berač. V soboto, nedeljo, ponedeljek in torek v kinu Društveni dom v Trbovljah. Je primerno tudi za mladino. Film je lep in ker je tudi zelo dolg, prosimo, da bi si nabavili vstopnice pravočasno.
Iz Julijske Krajine
Za družine s Številnim naraščajem. Konzorcij za kraški vodovod »Monte Re< je sklonil, da bo oddajal družinam z mnogimi otroki vodo, ki jo dobivajo direktno od podjetja, g 50% popustom od tarife, ki je sedaj v veljavi.
Pokrajinski korporativni svet v Gorici je Imel pred kratkim sejo, kateri je prvikrat predsedoval novi prefekt dr. K. Manno. Podpredsednik poslanec Caccese je v toplih besedah pozdravil novega pokrajinskega poglavarja. Prefekt dr. Manno se je zahvalil za pozdrav in zagotovil, da se bo vedno živo zanimal za vsa gospodarska vprašanja v deželi. Iz dnevnega reda seje, ki jo nato sledila, navajamo sledeče točke: odobren je bil načrt za bližnjo razstavo češenj in načrt za ustauovltev agrarnega pokrajinskega konzorcija, ter je bilo sklenjeno, da goriška deiela sodeluje pri prihodnjem velesejmu t Ljubljani.
Goriški Slovenci na Sv. Gori. Tretjo nedeljo po Veliki noči na praznik Varstva sv. Jožefa, romajo goriški Slovenci, združeni v cerkvenih družbah Skalnica, Apostolstvo molitve in Tretji red, vsako leto na Sv. Goro. Tudi letos ob 400-letnici so se šli v obilnem številu poklonit svetogorski MAteri. Udeležba bi bila še veliko lepša, čo bi ponoči ne deževalo, kar je marsikoga oplašilo. V Marijinem zavetišču so imeli dve sv. maši z dvema pridigama in z lepim ubranim petjem najnovejših pesmi v čast Materi božji svetogorski. Popoldne je bila ura češčenja, nato lavretanske lita-nije.s svelogorskimi odpevi. Ta dan je bil na Sv. Gori general frančiškanskega reda iz Rima, ki je ob 10 daroval slovesno sv. mašo. Pred popoldansko pobožnostjo Goričanov je imel nanje kratek in jedrnat nagovor, v katerem jih je izpodbujal k obisku Matere, ki 6e je prav naši Urški prikazala na Skalnici.
Darovi za kongres Kristusa Kralja v Ljubljani
Za KKK so v zadnjem časa darovali sledeči:
Grnm Anton, Mali Lipoglav 10(1 dinarjav; Župni nrad na Dobravi, p. Podnart lito din; Kompare Anion, tov. slamnikov v Mengšu 100 din- Duh. urat v Notr. goricah 110.75 din; po IOO din: Hranilnica ln posojilnica v Stični, dr. Megužar Anton, odvet.nlk v Kranj«, \odmk Martin, Trata. p. Gorenja vas, NN. N., Menge&. Zupnl urad Besnlca, M. Robnik. Preddvor. Zupni urad Sv. JoSt nad Vuhnlko, Seralnik Ivan, župnik v Kot-ljah, dr. Joža BasaJ, ravnatelj v LJubljani, Rant Le-opoldina, Dobrova pri Ljubljani, Rant Marija. Dobrova pri Ljubljani, Zupnl urad Sv. Helena, dr. Josip »isehinger, kasač. svetnik, Zagreb. Zupni urad Savn pri Litiji; Zupni urad Kamna gorica 1211 din, Zupni urad Moravče 129.75 din; Zupnl urat Rova 129 din: Zupni urad Kolovrat 170 din; Zupni nrad Stopiče 12« din; Zupnl urad Ajdovec \1S din; Zupni urad Seia pri Kamniku 158 din; Zupni urad Gora pri Sodražiri 114 din; Zunnl urad Mavčiče 170 din; ITršnjinska mešč. Sola v Sk. T.okl 185 din: Zupančič Rudolf, Kolovrat 150 din; Zupni urad Gorje llfi din; po 50 "din: Predstojnik vo boln. križ. reda v Ormožn, lgn. Zargi. trg. v Ljubljani, Sirnrska zadruga, Slnra Fužina v Bohinju, ,1. MarzidovSek voj. knrat v p.. St. Jurij ob ]. ž., inž. Pavle Ferlinc, ravnatelj v Mariboru, Lesar Josip, notar v Brežicah. Šolske sestro v Žižkih, p. fTensDVcI, Martin Znhner, Dravograd, inž. Abseo Matija, ravnatelj v Novem mestu. Zupni urnil Fara, Bajec F.lza, učiteljica v Trzinu. Zupnl nrnd Bevke, Lesnonrodnkt. zadruga, OtSnjiee-Zclozniki. Stegovec Iv.. D. M. v Polni, Schreiner Frnnc, župnik v p.. SI. IIJ pri Velenju, Zupni urad Javorja. na# Tiit1>0; Občltia Rodrsžiea. Rnl-man Vera-, Stara Osilniea, dr, Vngain. poit.nl dtreki. v
niče, p. Slov. Konjice 4(1 din: Jan Ivan. zvončar. Mnv. ku*; p. Goric 4ri din- Znnni urad T.nčlne — podobice — 15 din; Zunnl urad OvSiSe 27 din: Zupni urad Sv. Primož na Pnhnrln 25 din: Stiglič Franc. Bonča din: Zupnl nrad Konrlvnlk «0 din: Obersnc Al., Rožnik 30 din; Zunni urad Marenberg 30 din; Cerkev Sr-a Jez. v LJubljani _ puSčcn 85.25 dn: Zunnl urnd Vel. Gaber 44 (lin; Zupnl lirnd Bela cerkev 98.25 din: Kovači« Ant.. ekspozlt v Tr»tnn 25 din Zii"ni nrnd B>-rIo 80 din: Vrtač Mnrtin. Visoko nrl Šenčurju 30 din; Znnni urnd Sela pri ftnmberkii 7(1 din: Znnni nrnd Sv. Ožbolt. n, Trojane 10 di--- Znnni urad v Podzemlju 89 din: Sobočnn .Tcžcl". D. M. v Pni I n 5 din: Znoni urad SI. T.ovrenc, din: Zupnl nrnd Struge 87.25 din: Zimnj nrnd Vel. Pol.inne 45 din: Zunnl ufad OlSevek 48.15 din: Zupnl nrad Gotenica Cil d'n: Zupni urnd ("eSnlice si din; Znnni nrad Vel. dntina 81.25 din: Znnni nrerj Vrhnolie pri Moravčah 81 din; Zupni ur*»d Mar. Snežna 90 din: Znnni urnd Osllnien 7' rlin: Žftnni nrnd St. TTr«lr* gori* 4(1 d'n: Znpn! nrnd Bučka J." din; Zm ni nrnd SI. Otbolt Trojane 10 din; Tlemeno Tepca, Ljubljana 100 din; N. N., Ljubljana 10 din.
Vsem darovalcem se pripravljalni oclbor za KKK toplo zahvaljuje. — Bog plačaj stotero.
Prosimo pa, d* bi s® prošnjam *a kritje velikih stroškov, ki jih bo zahteval veličastni mednarodni kongres KKK, odiralo še mnogo velikodušnih darovalcev.
Prispevke za kongres lahko pošljete po Čekovni položnici Naslov čekovnega računa je:
Pripravljalni odbor za kongres Kristusa Kralja, Ljubljana
Številka čekovnega računa je 11 711.
Aleksij Pelipenko:
22
Ukrajina joka ...
Težka misel mu ni dala spati. Toda neki notranji glas mu je govoril, naj ne zaupa krvnikom. Stvari bodo vzeli, častnika obdržali in tudi njega ne bodo izpustili. Ne, ne, gotovo ga ne bodo izpustili. On preveč ve. Bali se bodo, da bi mogel pripovedovati o njihovih grozovitostih. Predmete bodo vzeli, oba pa prisilili do večnega molka.
Sedaj mu je postalo šele očito, da od tu ni rešitve. Sedaj je razumel, zakaj so v začetku z njim tako prizanesljivo rav-nalu. ker so na vsak način hoteli imeti cerkveni zaklad. Saj je v resnici zaklad! Osem in dvajset kilogramov zlata in šest in osemdeset kilogramov srebral Vse bodo poskusili, le da dobe zaklad v svoje roke. Župnik Nikander se je odločil, da se ne bo dal prevarati.
♦
Naslednjega dne je župnika Nikandra poklical preiskovalni sodnik zopet k sebi. Ko je vstopil v pisarno, ni počakal na sodnikovo vprašanje, temveč je začel sam od sebe:
>Tovariš preiskovalni sodnik. Vse sem premislil. Predmete bom izročil, vendar pod sledečim pogojem. Ta pogoj pa je, da izpustite tretjega častnika, ki je še z menoj v celici in da ga ne boste več nadlegovali.«
>Zelo dobrok je sodnik zadovoljno zakričal. Gotovo bomo častnika izpustili. Le povejte nam takoj, kam ste skrili stvari!«
• >No,« — reče župnik Nikander, mislim, da bomo tako naredili: Vi izpustite častnika še danes. Ko bo prost, se bomo odpeljali v Volovodivko in tam vam bom izročil posod je.«
Preko lica preiskovalnega sodnika je šinila senca. Pogledal je čekista poleg sebe in dejal:
>Ne, tovariš duhovnikj boljše je, da napravimo drugače.
Najprej nam morate povedati, kje so stvari, in šele potem bomo častnika izpustili. Torej govorite!«
Sedaj je uvidel župnik Nikander, da je imel .prav njegov notranji glas, ki ga je svaril. Iz krempljev teh divjih zveri, ki so presegale tigrovo grozovitost, ni bilo rešitve.
Odločno je sodniku izjavil:
>Predmete izročim le pod pogojem, da bo častnik najprej izpuščen in na varnem, sicer se sploh ne menim več!«
»Posvetovati se moramo!« je predlagal eden izmed rdečih. »Pojdite na hodnik. Ko borno kaj sklenili, vas bomo poklicali.«
Pri posvetovanju so bila mnenja zelo različna. Preiskovalni sodnik ni zaupal župniku Nikandru.
Ta slari protirevolucijonar je prav prebrisan ukrajinski kmečki pop. Izsiliti hoče častnibovo izpustitev, da bi ta mogel zunaj pripovedovati o naših preiskovalnih načinih. Četudi bomo Častnika izpustili, nam predmetov ne bo izročil.«
>Jaz pa drugače mislim,« je odvrnil čekist, ki je sedel na sodnikovi desnici in ga je imel župnik Nikander za Rusa. »Oglejte si le starega moža. Lasje so mu v eni noči osiveli in roke se mu tresejo, če stopi v pisarno. Boji se. Ce hoče čast-nikovo oprostitev, je to le postranska zadeva. Morda je to zanj le pretveza, da se stvar bolje vidi. Strah ga je in izročil nam bo predmete, le da se reši.«
»Ce ga izpustimo, kaj potem? Preveč je videl.c
Vsi trije so sedaj nekaj časa molčali in strmeli predse.
»Da, preveč je videl,« je pritrdil tudi Rus; »ne moremo ga izpustiti.«
»Vendar moram dobiti zaklad v svoje roke, in sicer na vsak način.«
»Potem izpustimo najprej častnika,« je svetoval tretji. »Mi bi se peljali z župnikom v, Volovodivko, kjer bi nam izr ročil predmete. Nato bi ga zopet vzeli s seboj in ga že na kakšen način pustili izginiti.«
*Tudi to nam ne bo dosti koristilo, ker sem grepričan2
da bo izpuščeni častnik vse povedal. Zalo moramo preprečiti, da bi eden ali drugi kaj govoril.«
Zavladal je zopet molk. Potem je sodnik vrgel cigaretni ogorek v kot, si popravil naočnike in odločno izjavil:
»Obeh ne moremo izpustiti, zato bomo odklonili župnikov predlog. Ker smo pa videli, dai ga je smrt obeh častnikov zelo potrla, ga bomo še dalje plašili. Enkrat bo že izgubil živce in govoril. Pojdita ponj!«
»Tovariš duhovnik,« je izjavil preiskovalni sodnik župniku Nikandru, ko je ta vstopil v pisarno, »posvetovali smo se in smo prišli do zaključka, da častnika ne moremo pod nobenim pogojem izpustiti, dokler nam ne izročite predmetov, ker dvomimo, da bi nam jih potem izročili, ko bi bil častnik prost. Toda drugo vam predlagam: Mi vam damo proletarsko častno besedo, da bomo častnika izpustili, takoj, ko bomo dobili predmete.«
Župnik Nikander je zmajal z glavo in se je bolestno nasmehnil.
»Ne, ne, tako se ne kupčuje. Svoj predlog umaknem in vam nimam ničesar več povedati.«
Ničesar mu niso odgovorili, odpeljali so ga nazaj v celico.
Truden se je tamkaj vlegel. Komaj je imel toliko moči, da je spregovoril še nekaj besed s svojim sojetnikom. Potem je zaspal. Ko se je zbudil, je še enkrat preudaril pogovor s sodnikom. Prepričal se je, da je brez pomena s temi zverinami človeško govoriti in jim zaupati.
»Dali so mi častilo besedo,« si je mislil, >ampak kaj n«j pomeni častna beseda pri morilcih? Ali je mogoče dati kaj na tako besedo, ko jim pa razen človeških oblik ni nič človeškega ostalo? Ne, naj store kar hočejo. Ce tudi me bodo mučili ao smrti, saj lahko mnogo prenesem. Da bi pa mučili mojega sojetnika pa tudi ne verjamem. Saj so videli, da mi tako nič ne izsiiijo. Bog mi pomagaj v tej težki usodni uri; zgodi naj se njegova sveta volja!<
Otroški kotiček.
Konti AhaČifj
Nosan fn Žalil
41
Zdaj sede kralj Krasan na belca Iskrega in dvigne k sobi kraljico Zaliko. In hi — hop-hop skoči Iskri v galop čez vse domine prav do Lunice. Cigu-migu se ziblje in maje kraljevska dvojica na neosedlanem konju. A nič se ne bojita, ker se trdno za grivo držita.
Ze sla pri Luni, ki dela strašansko kisel obraz. Zelo je jezna, a trdno napeta vrv, spletena iz vsemogočne Cirečarove brade, ji jemlje vse skomine po hudobijah. Zato dvigne Krasan Zalko čisto brezskrbno na Lunin nos, štrleč iz žarečega lica kakor balkonček. Nato se zavihti-tudi sam k tijei,.
Za deževne dni
nudi veliko izbiro dežnih plaščev in sicer za gospode A la balonska svila od din 198-— damske v vseh modnih barvah od din 190-— dežne pelerine za kolesarje od din 160"— otroške pelerince v vseh velikostih ......od din 65-— naprej
tvrdka F. I.Goričar
Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 29
Razglas
Uprava zavoda »čačak« potrebuje precejšnje število spodaj naštetih delavcev, in sicer:
1.	prvovrstnih orodničarjev,
2.	varilcev (aluminija in duraluminija),
3.	strugarjev z daljšo prakso (kovinostrn-garjev).
Pogoji so dostavljeni Delavskim borzam in Obrtnim zbornicam ter se je za iste obrniti nanje.
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. VILHAR, urar
LJUBLJANA, Sv. Petra c. 36.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; Zenltovanjslel oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede te računajo dvojno. Najmanjil znesek za mali ogla« 15 din. — Moli oglasi >e plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglatih reklamnega značaja te računa enokolontka, S mm vltoka petltna »ulica po 3 din. — Za pismene odgovore glede mallli oglatov treba
priložiti znamko.
1
v« »v* •
Službe ucejo
Pekovski pomočnik
vojaSClne prost, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 724/7274.
Dekle
vajena kuhe ln šivanji, Išče službo v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6099.	(b)
Iščem mesto hišnika
položim 4000 din kavcije. Ponudbe upravi »Slov.« Maribor pod »Hišnik« 73S/7461.	(a)
Pisarniška moč
z znanjem nemščine Išče službo v kaki pisarni ln sllčno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Tudi na deželo 7248«. (a)
Avto-mehanik
z večletno prakso, v stroki dobro Izurjen, vojaščine prost, išče službo za takoj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Avto-mehanlk 99 - 7232«
Strojnik-kurjač
Izprašan, z večletno prakso pri stabilnih ln loko-mobllnlh strojih, zmožen popravil, išče službo. Nastop takoj ali po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7287.
19 leten fant
absolvent mešč. šole, Išče zaposlitve v tiskarni, tovarni, skladišču ali kjerkoli v Ljubljani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7364.	(a)
Kontoristinja
T znanjem slovenskega in nemškega jezika, išče službo, event. tudi samo dopoldne ali popoldne. -Ponudbe poslati v upr. »Slov.« pod »Dobra nt-sarnlška moč«.	(a)
3000 din
dam tistemu, ki ml preskrbi stalno službo v Ljubljani. Sem dober mizar, primem za vsako delo. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7408.
II
Vajenci
n
16 leten fant
priden, pošten, sin trgovca, vešč v trgovini, želi nadaljevati učenje pri trgovcu na deželi. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7296.	(V)
Pouk
Mandolino in gitaro
poučujem po najhitrejši in praktični metodi. Poseben pouk za solo gitaro. Antunovie, Vodnikova, nasproti štev. 31, nova hiša, II. nastr. (u)
ODDAJO:
Sobo
z dvema posteljama, ev. tudi s hrano, s posebnim vhodom — takoj oddam. Bohoričeva ulica 9. (s)
Žalostnega srca sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena, draga mati, babica in prababica, gospa
Alojzija Košir
v visoki starosti 78 let. — Pogreb blage pokojnice bo v petek, dne 12. maja ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Stobovska cesta, na župno pokopališče v Domžalah.
Sv. maše se bodo darovale v Domžalah in v Ljubljani. Našo ljubljeno, drago mater priporočamo v molitev in blag spomin.
Domžale, Ljubljana, dne 11. maja 1939.
Žalujoči: Franc, Karol, Peter, Elizabeta, Marija, sinovi in hčeri; zet in snahinje, vnuki in pravnukinja.
Prodamo
Najugodnejši nakup
moških oblek nudi Presker, Sv. Petra e. 14, LJubljana.	(I)
Lepa orehova jedrca
ln cvetlični med dobite najceneje v »Medarnl«, Ljubljana, židovska ul. 6
Predno kupite kolo
oglejte si zalogo prvovrstnih tovarniških znamk Viktor Bohlnec, Ljublja.
Mlekarna
takoj ugodno naprodaj. Sv. Petra cesta 53. (1)
Šivalna stroja
ln žensko kolo zaradi bolezni prodam. - Zore, Marenčlčeva ulica 3. (1)
Moške srajce
že od 14 din. I. Tomšič, Sv. Petra c. 88.	(1)
Cvetlični med
zajamčeno čist, ročke po 10 kg 170 din, po 30 kg
........ ..... 460 din, franko voznina,
na, Tyrževa c.^13, 'dvori-1 razpošilja G. Drechsler, šče.	<1> ITuzla-	•«>
mvmeu-
-jcjctov iMjteivj
Za majnik!
Marijine pesmi domačih skladateljev. Zelo poceni. Pišite po seznam. - Naslov v upravi »Slovenca« po* - • ««*- ■>—— tn
»Presto« kolesa
večletna tovarniška gi rancija. - Na ugodne obroke. - Na zalogi tudi kolesa drugib znamk. Rabljena kolesa vzamemo v račun.
Nova trgovina
Tyrševa cesta 36
(Nasproti Gospodarske zveze).
Za birmance in birmanke
priporoča ročne torbice, denarnice, aktovke, no-
Dva para smuči
moške in damske, s stremeni, skoraj nove, prodam. Rožna dolina, cesta IX. št. 29.	(1)
Krasno posestvo
majhno, s 3 orali zemlje, v hiši je bila trgovina, se proda v bližini Sv. Jurja pb juž. žel. Kirbiš, Celje.
Naznanilo!
Prva velika pošiljka koles je prispela. Oglejte si brez-obvezno pri »Tehnik« BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva 20.	(1)
Cepljeno trsje
na raznih podlogah nudi Ziher Franjo, Zamušanl, Sv. Anton, Moškanjcl. — Zahtevajte ceniki (1)
Pohištvo
vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora.
II
Živali
n
Nemškega bokserja
mladega, čistokrvnega,
gometne žoge, nahrbtnike. rodovnikom, prodam. — Itd. Ivan Kravos, Ma»l-1 Rožna dolina, cesta IX. bor, Aleksandrova c. 18.1 št. 29.	((j)
Razpis
Občina Št. IIj v Slov. goricah razpisuje na podlagi sejnega sklepa z dne 30. aprila 1939 v smislu čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih mesto pragmatičnega
občinskega tajnika
Izobrazba: velika matura z zaključnim zrelostnim izpitom. — Začetna mesečna plača 900 din. Jamčevina 5000 din.
Rok za vlaganje prošenj 30 dni po razglasitvi v >Službenem listu«.
Uprava občine Št. llj v Slov. goricah.
Župan: Swaty Karol
Ksilolitni tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd____Izdeluje ga
MATERIAL k
Ljubljana, Tyr$eva c.36a
Telefon 27-16 - Braojavi: MATERIAL
Štiristanovanjsko hišo
pripravno za vsak lokal, na prometnem kraju — prodam. Leskovlc, LJubljana, Clglarjeva 16. ,(p)
Enostanovanjsko hišo
novo zgrajeno, ob cesti blizu Domžal, prodam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 7127.	(p)
Manjše posestvo
zaokroženo, v ljubljanski okolici, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7157.	(p)
Hiša z gostilno
z velikim vrtom, v sredini mesta, takoj naprodaj. Poizve se v upravi »Slovenca« pod št. 7387.
Lepo hišo
trlstanovanjsko, z lepim, urejenim vrtom, prodam v D. M. v Polju, poleg postaje. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7207.
Obrt
Slikarstvo - pleskarstvo
V. žvegelj, Cojzova c. X. Novi vzorčil Cene vsem dostopne.	(t)
Milostiva!
Damske kroje vseh vrst Izdelujem prvovrstno ln poceni. Kreutzer A., Trnovski pristan 14/1. (1)
Glavna kolektura Drž. razr.
VRELEC SREČE
Alojzij Planinšek
Ljubljana, Beethovnova ulica 14,
obvešča, da je dobila od današnjega žrebanja državne razredne loterije teletonično sporočilo, da so bili izžrebani sledeči dobitki;
305.00« din 100.000 din 80.000 din 50.000 din 30.000 din 25.000 din
št. 7.396 št. 58.599 št. 30.847 št. 17.867 št. 17.988 št. 91.830
Priporočam se
cenjenlmu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Oroslav Slapar, modni krojač za dame in gospode, šmartlnska c. 8. Naprodaj je tudi maren-go obleka z modnimi hlačami. Cena nizka. ,(1)
Po 10.000 din:
Št.: 16.155. 32.541, 33.819, 45.039, 82.803.
Po 5.000 din: Št.: 10.535, 11.059, 13.969, 16.615, 24.725, 27.444, 35.490, 66.970, 87.771.
Po 3.000 din:
Št.: 933, 3.185, 24.103, 24.178, 27.148, 32.039, 34.701, 35.269, 37.452, 38.357, 42.722, 52.587, 58.902, 60.186, 60.863, 80.787, 87.159, 87.770, 89.290, 95.634.
Po 1.000 din:
Št.: 1.541, 13.333, 14.753, 17.869, 20.336, 22.451,
24.298, 25.147, 25.964, 38.080,	39.021. 45.207, 45.555,
48.857, 49.377, 51.744, 56.517,	56.622, 65.678, 71.751,
76.353, 80.265, 81 706, 84.066,	86.555, 89.012, 90.444. 92.596, 94.734. 97.074.
Nadalje je bilo izžrebanih še 1300 dobitkov po 600 din.
Vsi oni, ki so zadeli v moji kolekturi, lahko dobitke takoj dvignejo.
ZA BIRMO
ngoden nakup svile od 8 din naprej pri TRPINU, MARIBOR, Vetrinjska nlica 15.
mmmmmmmmmmmmmmmmmmmm:

LJUDSKA POSOJILNICA V LJUBLJANI
zad. z neom. jam. Ljubljana, Mikloilfeva cesta 6 r lastni palači obrestuje hranilne vloge
na j ugo d n e je.
Nove in stare vloge ki so
v celoti vsak čas izplačljive
obrestuje po 4%, proti odpovedi pa po 5%
01IIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEIIIEHI0 -	Sil
ALPIK0- pio&e
Hidravlično stisnjene Terrazzo in druge plošče za tlakovanje in oblogo sten, obložne in polne stopnice ter vse druge izdelke iz umetnega kamna, izdelane s pomočjo modernih strojev, dobavlja r prvovrstni izdelavi in kvaliteti:
„/UMK0", industrija umetnega kamna LtuDijono, Turseva cesta 48 • telefon 29-30
i]|IEIIIEIIIEIII=lll=IIIEIII=IIIEIIIEIII=lll=ilte!
lil m
01 ID
m jjj
iii
Zahvala
Ob prerani smrti moje nenadomestljive gospodinje
Marije Marn
sem prejel toliko pismenih in osebno izrečenih sožalij, da se mi ni mogoče vsakemu posebej zahvaliti, zato naj bo na tem mestu izrečena vsem moja najsrčnejša zahvala. Posebno se moram zahvaliti še pevskemu društvu »Krakovo-Trnovo« z gospodom pevovodjem Jožkom Hancom na čelu za poslednje ji zapete žalostinke pred mrtvašnico, v kapeli pri Sv. Križu in pred njenim svežim grobom, nadalje se zahvaljujem zastopnikom športnega kluba »Jadran« za spremstvo in za poklonjeni krasni venec, upravniku »Jutra« g. Bercetu, ter vsem številnim darovalcem krasnih šopkov in vencev, ter vsem, ki ste jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji prerani poti k večnemu počitku. Vsem Bog plačaj in Jc enkrat vam izrekam svojo najtoplejšo zahvalo.
Maša zadušnica za pokojno dobrotnico se bo darovala v soboto, 13. maja ob 8 zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja pri glavnem oltarju.
Ljubljana, dne 12. maja 1939.	Tone Huč.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramaric
izdajaieij: inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčii
Beck mrzlično deta
Tri točke v pogovoru s Potjomkinom
London, 11. maja. b. Jutranji londonski tisk prinat>a poročila o razgovorih med poljskim zunanjim ministrom in sovjetskim namestnikom zunanjega komisarja Potjomkinom. Ti razgovori so se vodili v okviru sledečih treh točk:
1.	poljsko-sovjetski odnosi v zvezi s Poljsko;
2.	preskrba Poljske z najvažnejšimi ruskimi surovinami za oboroževanje;
3.	rusko-romunski odnosi.
Večina listov je mnenja, da ni prišlo do sklenitve nobene nove pogodbe političnega značaja. Poljski zunanji minister polkovnik Beck je baje pristal na poljsko-rusko zvezo in je opustil odpor proti trojni zvezi London—Pariz— Moskva.
»Danziger Vorposten« objavlja izčrpne izvlečke poročil iz raznih evropskih prestolnic o gdan-skem vprašanju. List istočasno zavzema svoie stališče do gdanskega vprašanja in pravi, da je želja večine gdanskega prebivalstva že itak znana vsemu svetli. Vsak plebiscit v Gdansku bi bil odveč, ker se bo usoda tega mesta rešila v Berlinu. Velike besede Poljakov ne morejo preprečiti vrnitve
Gdanska k Nemčiji. Tudi kompromisna rešitev tega problema v Nemčiji ne more naleteti na razumevanje ter pri tem ne more biti nobenega vmešavanja s strani Poljske. Prav tako ne more biti tudi nobenih predlogov, ker Gdansk prtaada Nemčiji.
»Express Porany< se bavi v današnji številki z raznimi kombinacijami tuiega tiska glede priključitve Gdanska k Nemčiji. Med drugim list posveča največ prost jra tezi o enakopravnosti državljanov o Gdansku in o možnosti plebiscita.
Varšava, 11. maja. AA. Pat: Včerajšnji razgovor med Beckom in Potjomkinom ie trajal eno uro ta pol. Snoči je Beck sprejel angleškega veleposlanika, ki mu je obrazložil potek razgovorov s lotjomkinom, s katerim se je razgovarjal o poljsko-eovjetskih odnošajih v luči angleško-so-vjetekih pogajanj. Pri tej priliki so govorili o pospeševanju trgovine med obema državama, ni pa bil v tem pogledu sklenjen noben sporazum. Beck je nato sprejel še ameriškega veleposlanika
Zatik v pogajanjih med Anslijo in Rusijo
Halifax naj bi osebno potoval v Moskvo
London, 11. maja. Odgovor sovjetske vlade na zadnje predloge Anglije glede jamstva za one države, ki so ali se čutijo ogrožene po kakšnem morebitnem napadu, še ni dospel, čeprav ga nekateri listi vsak dan napovedujejo.
Nota sovjetske agencije Tass, ki je bila objavljena 9. t. m., je spravila angleške uradne kroge v veliko zadrego. Postavljajoč Anglijo v hud položaj, da bi dobila sovjetsko pomoč za ceno politične in vojaške pogodbe s Sovjeti, ki bi Veliko Britanijo zapletla v vse mogoče obveznosti in primere v Evropi in v Aziji, ali pa da se odreče sploh vsake pomoči od sovjetske strani, je popolnoma razkrila angleški načrt, ki je šel za
Besede, brez katerih ni življenja
Ob priliki neke nove izdaje sv. pisma nove zaveze beremo v italijanskih listih tople spremne besede in priporočila, naj bi si to knjigo omislil prav vsak kot svojega najljubšega tovariša v življenju.
Res — evangelij je sam Kristus, kakor živi v zgodnji ,, y svojih . besedah, J^fip, edino pravo življenje, pot in resnica človeka. Kjer te besede padejo v dušo, tam požene neminljivo življenje duše.
Čudno je, da je to, česar marsikateri kristjan ne vidi, jasno videl francoski pisatelj in največji kritik prve polovice 19. stoletja, Sainte-Beuve, ki je bil zagrizen skeptik, pa je zapisal: »Ko je prišel Jezus Kristus na svet, se je z njim zasvetil človeštvu nov vzor življenja. Le proučujte zgodovino in ljudi, ki živijo skupaj z vami: kdor ni priznaval Kristusa, kdor ga ne pozna ali noče poznati, vsakemu nekaj bistvenega manjka v razumu in v srcu. Knjiga, v kateri nam je ohranjen večni lik Jezusa Kristusa, ne bo nikoli pozabljena. Ne — pisatelji in proletarci, genialni ljudje in povprečneži, posamezniki in množice, vsi bi duhovno umrli, če bi ne bilo evangelija. Kdor ga ne pozna in ne ljubi in ga prezira, ta nima pravega življenja...«
Znanost ne zadovolji duše, katero žeja po večni Resnici; človeka ne nasiti ne filozofija, ne umetnost, ne najbolj razkošno svetsko življenje. Vse to je premalo, vse to ni zadnji in edini vredni ter najpopolnejši predmet človeškemu duhovnemu življenju in teženju. Le eden nas more docela zadovoljiti, to je tisti, ki je dejal: »Jaz sem studenec žive vode«. Njegove besede večno živijo v evangeliju. Evangelij nikoli ne zastara in vsa zgodovina naše omike priča, da so resnične besede, ki jih je rekel Jezus Kristus: »Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bodo prešle«.
Mnogi so si poiskali in iščejo nadomestka za evangelij. Toda vsi so bili ogoljufani. Za Kristusa in njegov evangelij ni nadomestila. Ta resnica se je vsekdar izkazala v zgodovini človeštva in se vsak dan izkaže v življenju vsakega posameznega človeka. Dočim posameznik in narodi črpajo iz evangelija neugasljivo življenje duha, prinaša vsak nadomestek evangelija prej ali slej smrt duše in duha, pa naj gre za posameznika in za družino, ali pa za družbo. Evangelij prinaša radost, mir in ljubezen, njegovi nadomestki pa mučna in žalostna vprašanja, na katera ni odgovora, sovraštvo med plemeni in stanovi ter krvave vojske. Kjer je evengelij, tam je prižgana luč v največji bedi in trpljenju, kjer pa sledijo njegovim nadomestkom, ni nobene tolažbe, nobenega izgleda na zmago in nobene prave sreče, četudi bi bili okoli človeka nagromadeni vsi zakladi sveta.
Ali se pri nas zadostno zavedamo kakšen neizčrpen večen zaklad so besede našega Gospoda in njegovo življenje, kakor nam odseva iz evangelijev? Ali sv. pismo nove zaveze radi in često beremo? Ali nam je duševna hrana, ki je ne moremo pogrešati?
tem, da bi Rusijo zapletel v Evropi v spor, ne da bi bila Anglija brezpogojno obvezana, da Rusiji pomaga. Sovjetska vlada je to past takoj zapazila in zato slej ko prej neizpremenjeno vztraja na tem, da mora Anglija z njo skleniti zvezo za vse mogoče primere v Evropi če že ne tudi v Aziji, kar pa je tako grenka kroglica, da se angleška vlada ne more odločiti, da bi jo zaužila.
Besede novega sovjetskega komisarja za zunanje zadeve M o 1 o t o v a , da se sovjetska politika po odstopu Litvinova nikakor ni spremenila, se nikakor ne smejo razlagati v prilog angleškemu stališču, ampak pomenijo,
da Sovjeti na noben način nočejo odnehati od svoje zahteve po popolni nede-Ijeni in vse primere evropskih sporov predvidevajoči zvezi.
To dokazuje tudi izjava ministrskega predsednika Chamberlaina na zadnji seji poslanske zbornice, iz katere so vsi posneli, da vprašanje angleško-ruske zveze slej ko prej še ni rešeno in da je zelo zapleteno. Zato je iz poslanske zbornice izšel predlog, naj bi se v Moskvo podal lord H a 1 i f a x sam, da se pogovori z Molotovim in ustvari jasen položaj. Splošen vtis v merodajnih krogih je, da se bo angleško-ruski pakt z največjo verjetnostjo sklenil, da pa bo obstojal iz kompromisa med ruskim in angleškim štališčfem, ker se Anglija ne more tako zelo in obsežno vezati, kakor to želijo Sovjeti. Znano je, da je Chamberlain v ožjem krogu izjavil,
da pakt s Sovjetsko Rusijo za nobeno ceno in na noben način ne sme izgledati tako, kakor da bi bila Velika Britanija postala nekak vrhovni varuh boljševizma in njegove ideološke politike, ker bi Anglija s tem zapravila vse simpatije krščanskega sveta in bi bila vzrok hudi reakciji vseh protikomunističnih krogov in držav sveta, tako da bi taka zveza prej koristila avtoritarnima državama kakor Angliji in njenim prijateljem.
London, 11. maja. AA. Reuter: Glavni predmet komentarjev današnjih jutranjikov je izjava, ki jo je dal Chamberlain v spodnji zbornici o stanju razgovorov s Sovjetsko Rusijo.
»Times« pravi: Po Chamberlainovi izjavi je jasno, da obstojajo nekatera manjša nesoglasja. To pa ne pomeni, da so pogajanja prišla na mrtvo točko. Dosedanji razgovori niso pokazali, da bi vladalo kakršnokoli nesoglasje v načelnih vprašanjih med občina vladama.
»D a i I y Telegraph« pravi: Zdaj je jasno, da odstop Litvinova ne pomeni, da sovjetska vlada ne želi sodelovanja med zahodnima velesilama. Nasprotno, želi si ga. Zdi se, da želi novi komisar za zunanje zadeve Molotov bolj kakor njegov prednik pospešiti razvoj dogodkov, ki naj sc zaključijo s podpisom dogovora. Chambcrlai-nova izjava kaže. da jc pričakovati sklenitev dogovora v najkrajšem času.
»N e w s C h r o n i c I e« pa naglaša, da ima izjava predsednika vlade namen odstraniti nekatere pomisleke Sovjetske Rusije.
Uradno stališče po moskovskih ,lzvestjih'
London, 11. maja. AA. Reuter: Iz Moskve poročajo: Danes je v uradnem glasilu sovjetske vlade, v »Izvestjih« izšla uradna izjava o zadržanju Sovjetske Rusije v zvezi s pogajanji za ustanovitev fronte miru. Glavne točke te izjavo so:
1.	Sovjetska Rusija predlaga, da Velika Britanija, Francija in Sovjetska Rusija dajo poroštva državam vzhodne in srednje Evrope, ki jim grozi napad, in
2.	te države naj bodo med seboj zvezane s paktom o vzajemni pomoči, temelječim na načelu recipročnosti (obojestranske obveznosti).
»Izvestja« pobijajo izjavo, da bi Anglija in Francija, če bi branili Poljsko in Romunijo, dejansko branili zahodno mejo Sovjetske Rusije. O včerajšnji Chamberlainovi izjavi v spodnji zbornici pa_mislijo »Izvestja«:, da zahteva sodelovanje recipročnost pod naravno osnovo in da tam, kjer ni recipročnosti, tudi ne more biti dejanskega sodelovanja.
Posveti z Molotovim v ženevi
Pariz, 11. maja. AA. »Matin« poroča, da se bo Molotov verjetno udeležil zasedanja sveta Zveze narodov. Njegova navzočnost v Ženevi bi omogočila lordu IIalifaxu neposreden stik z no-virrf sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve. Angleški zunanji minister lord IIalifax, francoski zunanji minister Bonnet ter sovjetski komisar za zunanje zadeve Molotov bi razčistili ob tej priliki vsa vprašanja ter končno uredili odnošaje med Francijo, Anglijo in Rusijo.
GSring v Španiji
Kai pravijo v Berlinu ...
Berlin, 11. maja. AA. DNB: Tuji tisk mnogo piše o potovanju maršala Goringa po Sredozemskem morju. To potovanje je popolnoma zasebnega značaja. Tuji tisk poroča, da so namerava maršal Goring udeležiti velike parade španskih čet v Madridu. Ta vest dozdaj uradno ni potrjena. Maršal Goring je ob priliki svojega bivanja v San Remu sprejel ponudbo podjetja »Hamburg-American Linie«, naj se udeleži prve vožnje najmodernejšega motornega parnika tega podjetja »Juascaran«, po Sredozemskem morju. To je vsa tajnost njegovega potovanja po Sredozemske-.n morju, okrog Španije nazaj v Nemčijo.
... in kaj v Londonu
London, 11. maja. b. Jutranji londonski listi poročajo, da bo maršal Goring predlagal Španiji sledeče:
1.	Uvedbo nemškega vojaškega reda v Španiji in pomoč nemških častnikov, zaradi česar naj bi španska armada postala važen činitelj politike osišča Rim—Berlin.
2.	Vpoklic nemških inženirjev in industrijskih strokovnjakov v Španijo, ki bodo imeli nalojrn reorganizirati špansko industrijo in jo prilagoditi nemškim vojnim potrebam.
Madžarska že proti Poljski
Budimpešta, 11. maja. TG. V poluradnem »Pester Lloydu« je izšel pod naslovom »Odprto pismo na Poljsko«, daljši članek, ki je bil navdahnjen od zunanjega ministrstva in v katerem pisec ugotavlja, da se je v odnošajih med Madžarsko in Poljsko nekaj spremenilo. »Ako bi se pripetilo, da bo poljska vlada preslišala svarila, se bomo morali odločiti za to, da svoje odnošaje do nje temeljito spremenimo«. S tem stavkom zaključuje članek svoja izvajanja.
Sklep i severnih držav
Samo Danska je sprejela nenapadalni pakt z Nemčijo
Litva želi ostati nevtralna
Kopenhagen, 11. maja. A A. Štefani: Sestanek | ministrov za zunanje zadeve Severnih držav je rodil naslednje uspehe:
J. Potrjerm je popolna nevtralnost štirih severnih držav;
2.	edino Danska je sprejela pakt o nenapada-nju, ki ji ga je ponudila Nemčija, medtem ko Norveška, Švedska in Finska lega niso napravile.
3.	Švedska, Norveška in Finska, ki popolnoma razumejo potrebo sklenitve tega pakta Danske, sebi pridržijo pravico, da same sestavijo skupen-odgovor na nemško ponudbo.
Varšava, 11. maja. AA. Štefani: Vrhovni poveljnik litvanske vojske general liastikis je po snočnjem sestanku z zunanjim ministrom Beckom izjavil predstavnikom tiska, da njegov obisk v Varšavi nima političnega pomena in drr Litva, ieti ostati popolnoma nevtralna. Ta izjava zanika vesli, češ da se je o priliki bivanja generala Rasli-kisa v Varšavi skienii poljsko-Iitvanski pakt o nenapadanju. General Rastikis je danes obiskal poljske industrijske kraje,
Knez Pavle danes pri papežu
Rim, 11. maja Jutri, dne 12. maja, bosta sprejeta Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavel in Nj. Vis. kneginja Olga v avdicnci pri svetem očetu papežu Piju XII.
Pomanjkanje surovin na češkem
Praga, U. maja. TG. Češki časopisi pišejo, da se je v tekstilni in kemični industriji pojavilo občutno pomanjkanje surovin, tako da so morali v številnih tovarnah delo omejiti. Predsednik Hacha je dnevno v pogovorih z nemškimi gospodarstveniki, da bi izdelali gospodarski štiriletni načrt, ki naj bi odločil, katerim industrijam bodo dajali surovine, katerim pa ne
Pijte manj kave — v Italiji
Rim, 11. maja. b V Folio dOrdini je izšel proglas na vse člane fašističnih organizacij, v katerem jim priporočajo, da ne pijejo več kave, ali pa da se v tem omejijo na najnižjo količino. S tem bodo prizadejali udarec onim državam, ki prodajajo kavo in hočejo namesto italijanskega blaga za isto dobiti italijansko zlato.
Kerenski bolan
Pariz. 11. maja. AA. Bivši predsednik začasne ruske vlade Kerenski je težko zbolel. Zdravniki se bojijo za njegovo življenje.
Kitajski prestol so izgubili — in spet našli
Newyork, 11. maja. AA. DNB. Kitajski ccsar-ski presto,1, ki je bil ob začetku japonsko-kitajske vojne odpeljan iz Pejpinga ter bi se moral na osnovi sptrfazuma med Čangkajškom in ameriškimi oblastmi prodati v Ameriki v korist žrtev kitajske vojne, se je na poti med Amsterdamom in New York om izgubil. Ga Ro,oseveItova je dobila obvestilo, da je bil prestol poslan s parnikom »Zaandam« iz Amsterdama v Newyork in zavarovan za vsoto 2 milijonov dolarjev. Ko so v new-yorški luki izkrcavali blago s parnika, niso mogli najti prestola. Nastalo je veliko razburjenje ter se jc začela takoj preiskava. Pa večdnevnem iskanju so snoči našli prestol v velikem zaboju, ki je že od ponedeljka ležal ob obali in ki ga ni nihče čuval. Na zaboju je bil naslov nekega profesorja v Kaliforniji,
Popolen sporazum med Španijo in Francijo
Francija vrne orožje, umetnine in denar
Pariz, 11. maja. Po dolgem oklevanju je vlada sklenila, da izpolni vse točke sporazuma, ki sta ga sklenila svoj čas francoski poslanik Bcrard in spanski zunanji minister Jordana. Francoska vlada namreč do danes od teh točk ni izpolnila nobene, razen vrnitve republikanskega španskega vodnega brodovja, ki se je bilo po zlomu Madrida zateklo v Bizerlo. Dasi je Francova vlada večkrat spomnila Bonneta. da pričakuje izpolnitve sporazumi, so intrige ljudske fronte do danes to preprečevale kljub temu, da je španski poslanik v Parizu Lei-quila nedavno spomnil na to samega predsednika republike Lebruna. Na zadnji seji ministrskega sveta pa jc bilo sklenjeno, da «o »sc točke sporazuma nemudoma izvedejo. Od teb je najvažnejša določba, da so Krancovi vladi vrno zlato, ki ga je bila republikanska vlada spravila v blagajno francoske banko in da se ji vrno tudi vse orožje, namenjeno za republikansko špansko armado, ki so m bilo iz Francije odposlano na iberski polotok, kakor tudi tisto orožje, ki gn ie francoska vlada zaplenila iibežni španski vojski.
Sklep francoske vlade je predvsem pripisali želji, da bi so španska nacionalna vlada, ki je že pristopila k protilioljševiški fronti in izstopila iz Zveze narodov, ne pristopila še k neniško-Rilijanski vojaški zvezi. Franciji pa jo (udl veliko na tem. da se iznebi velikega 'števila španskih beguncev, ki (ji prizadevajo velike stroške In skrbi in jih bo sedaj odpravila nazaj v domovino.
<jMpodaKStvo
Dr. Janko Grampovlan:
Naše železnice v 1.1938
Finančni rezultati poslovanja
KljuH temu, da se nahaja vsa Evropa v hudi
duševni depresiji, da se mednarodna trgovina ne more iztrgati iz začaranega kroga nezaupnja in strahu pred nepredvidenimi dogodki, se pri nas v Jugoslaviji na mnogih gospodurskih področjih kažejo očitni znaki, da naše narodno gospodarstvo sigurno napreduje. Nezdravi pojavi v gospodarstvu naše države se po zakonu korekcije neusmiljeno iztrebljajo, in če to povzroča bolečine, ki jih menjajoča kolesa povzročajo, je treba sicer obžalovati, vendar pa razumeti. Onim, ki jih je vrglo življenje • tira v teh trenjih, ne preostane nič drugega, kot da se lotijo ponovno dela, trdega dela na onih mestih, ki so se izkazala tudi v novih okoliščinah kot solidna. Delo in zopet delo! To krepi živce in ustvarja ugodno duševno stanje poguma hrabrosti, česar nam danes vsem najbolj manjka. In če se po trdem delu, trdno zaupajoči v lastne
moči, ozremo od časa do časa na uspehe tega 'dela, je več kot gotovo, da bodo tudi pričakovani uspehi ustrezali vloženemu trudu. Da je temu tako, jasno dokazujejo linančni rezultati naših železnic, po katerih se morejo oceniti precej zanesljivo tudi razmere našega gospodarstva spioli. Ne more se oporekati, da bi le številke, ki jih bomo navajali, ne imele neposrednih zvez s socialno-ekonomskim dvigom naroda. Baš nasprotno: te številke jasno pričajo, da je dvig dohodkov naših železnic na raznih področjih prometa v tesni zvezi z napredovanjem industrije in trgovine v notranjosti naše države in da se naše gospodarstvo z ozirom na razmere drugod vse bolj in bolj osamosvaja in to iz lastnih moči. Ako razčlenimo po vrsti dohodke posameznih prometnih področij naših železnic, najdemo sledeče stanje:
Potniški promet "(v dinarjih)! lokalni družba »Putnik« inozemski	ostali	skupaj
1936	401,093.090.3 82,094.049.6 9,496.647.4 43,590.639.4	536,274.426.9
1937	453,494.369.5 89,954.290.0 11,441.533.8 50,694.739.2	605,575.932.6
1938	478,261.285.3 100,260.216.6 9,094.292.7 41,149.854.3	628,765.629.0
Pri tem vidimo, da je dvih dohodkov v lokalnem prometu znašal 4.8%, družbe >Putnik« za prodane vozne listke pa 1.2%. Inozemski in ostali prometi so padli za 1.8%. Absolutni dvig je znašal lani 3.8% napram 1937 in 18% napram 1936.
Prtljažni prpmet (v dinarjih): "r lokalni	inozemski	skupaj
1938 12,902.751.7 2,601.190.9 15,503.942.7
1937	14,691.597.2 2,998.639.2 17,690.236.4
1938	15,312.282.5 3,679.207.8 18,991.490.3
Dohodki iz prtljažnih" prometov so se lani dvignili tedaj za 7.6% napram letu 1937 in za 20% napram letu 1936. Največji dvig dohodkov pa nam kažejo vprav dohodki iz blagovnih prometov, kar jasno dokazuje, da se je tudi stanje našega narodnega gospodarstva moralo v splošnem znatno dvigniti.
lokalni
brzovozni
1936	22,751.820.8
1937	27,221.738.9
1938	28,508.478.8
navadni
Blagovni prometi (v dinarjih):
mednarodni 'direktni	tranzitni
1.109,937.947.1
1.328.836.973.1
1.394.925.560.2
166,906.270.9 220,125.092.7 190,860.212.1
81,957.736.6 125,832.663.6 130,264.380.6
ostali
45.935.203.4
42.737.872.5 59,564.681.8
skupaj
1.427.488.979.0 1.744,754.341.0 1.804,123.313.7
Po teh številkah ugotavljamo, da so se dohodki v notranjih prometih povečali za 4.2% napram 1937 in za 8% napram letu 1936. Direktni mednarodni prometi so padli za 13% napram 1937 ali so večji za 14% napram letu 1936, med tem ko so tranzitni blagovni prometi še vedno v 6talnem ]>orastu. Absolutno povečanje čistih transportnih dohodkov znaša 3.5% napram letu 1937 in za 27% napram letu 1936 v vseh blagovnih prometih.
Ako sedaj pogledamo še številke transportnih dohodkov, ki so se pričakovali in ki so bili v državnem preračunu, potem je takoj jasno, da nimamo utemeljenega razloga za neko pesimistično gledanje v bližnjo prihodnost, ker so našo pesimistično oceno gladko demantirali dogodki v našem narodnem gospodarstvu, ki se je izkazalo mnogo močnejše od nas samih.
Sknpni transportni dohodki ii vseh prometov.
(v dinarjih): stvarni	preračun
1.979,267.348.7 1.901,000.000
1936
1937	2.368.020.510.2
1938	2.451,880.433.2
razlika
'+ 4%
1.953,000.000 + 21% 2.244,000.000 + 10.4%
Absolutno povečanje skupnih transportnih dohodkov je znašalo: 3.5% napram letu 1937 in 23% napram letu 1936. Iz tega sledi, da se počasi popravlja splošno stanje našega gospodarstva, ki je bilo od leta 1929 dalje v stagnaciji. To popravljanje je v toliko značajnejše, v kolikor je napredek notranji in vse manj odvisen od ostalega gospodarstva v svetu in v kolikor se je gospodarstvo v ostalih državah kontinenta med tem poslabšalo.
KINO KODEUEVO — TELEFON 41-64
Danes in jutri ob 20.30 RDEČI PLAŠČ Konrad Veidt, Annabella. — Sijajna doba kardinala Richelieu-a NESMRTNE MELODIJE Straussov glasbeni šlager. — Rudolfe Carl, Leo Slezak
Spomladni velesejem
Pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II. bo v Ljubljani XIX. mednarodni spomladanski velesejem kot 45. velesejemska razstavna prireditev od 3. do 12. junija 1939.
Splošni velesejem bo obsegal: Strojno in kovinsko industrijo, fino mehaniko, radio in elektrotehniko, razsvetljavo in kurjavo, dvokolesa, vozove, šport, poljedelske stroje in orodje, mline, lesno industrijo, pletarstvo, ščetarstvo, igrače, usnje in konfekcijo, krznarstvo, papir in pisarniške potrebščine, kemično industrijo in fotografijo, živilsko industrijo, stavbarstvo, glasbila, steklo, porcelan, keramiko, bižuterijo, razno.
Posebne razstave bodo tele: italijanska industrija, pregled slovanskih narodnih ženskih izdelkov (vezenine, narodne noše in ženska ročna dela), tobačni izdelki monopolske uprave, avtomobili, motorna kolesa svetovnih znamk, pohištvo, stanovanjska oprema, mala obrt, turizem, gorenjska in dolenjska hiša v narodnem slogu.
Za razstavno blago veljajo izdatne prevozne, carinske in trošarinske olajšave.
Inozemski obiskovalci dobe na podlagi vele-sejemske legitimacije jugoslovanski vizum brezplačno pri vseh jugoslovanskih konzulatih.
Bilance
Cemenf. d. d. Belgrad, osrednja prodajna organizacija naše cementne industrije je zaključila lansko poslovno leto z dobičkom 0.03 (0.03) milij. dinarjev pri glavnici 1.0, bilančni vsoti 23.0 (8.86) in brufodonosu 7.1 (4.7) milij. din.
Pnldijeklo, Belgrad. Glavnica 1.0, bilančna vsola 5.6 (3.5), brutto donos 1.9 (0.8) in čisti dobiček 0.17 (0.12) milij. din.
Jugoslovanska A. E. G., Belgrad. Glavnira 5.0, bilančna vsota 20.35 (25.75), brutlo donos 4.3 (3.7), izguba 0.94 milij. din.
Jugoslavija, splošna zavarovalna družba, Belgrad. Glavnica 3.0, čisli dobiček 1.94 (1.9) milij-din, dividenda zopet 20%.
Ako bi dvomili nad temi trditvami iz razlogov, ki so v zvezi z nedavnimi podražitvami tarifov, potem bi nam moglo te dvome razpršiti že samo dejstvo, da bi morali transportni dohodki kljub podražitvi tarifov pasti, ako bi se splošno socialno stanje naroda med tem znatno poslabšalo, ker predstavlja vsaka podražitev tarifov istočasno tudi zmanjšanje nacionalnega dohodka na glavo. Kajti, če se nacionalni dohodek na glavo zmanjša do točke, ob kateri se ogroža življenjski obstanek ljudi, potem se ljudje omeje zgolj na zadovoljevanje najvitalnejših potreb, dočim vse druge potrebe odpadejo. Res je, da je v nekaterih pokrajinah socialni pritisk močnejši kot v drugih in da pri nas ne more biti govora o nekem narodnem blagostanju. Vendar pa iz tega ne sledi, da v splošnem vodeči račun o sedanjem mednarodnem položaju ne bi vladala pri nas socialna znosnost in neko ugodno socialno-ekonomsko stanje za katero nas morejo zavidati mnogi naši sosedje na severu, jugu, vzhodu in zahodu. Številke dviga potniških lokalnih prometov nam jasno dokazujejo, da se najširše socialne plasti naroda v splošnem vse bolj in bolj poslužujejo železniških prometnih sredstev, kar bi ne bilo dejstvo, ako bi se splošno socialno stanje znatno poslabšalo.
Kar se tiče posledic povečanja transportnih dohodkov železnic za državne finance, bi mogli reči, da je to povečanje blagodejno posredno tudi za same davkoplačevalce, ker, čim večja je unos-nost državnih pridobitnih podjetij, tem manjše so skrbi fiska, da najde nove davčne vire za pokritje vse večjih potreb države.
Ob sklepu računov naših železnic za lansko leto moremo biti zadovoljni z njihovimi uspehi.
Gibanje hrvatskih gospodarskih organizacij
Pretekli teden je bila v Zagrebu seja pred-sedništva tamošnje Industrijske zbornice, na kateri so razpravljali člani o sodelovanju Industrijske zbornice na zboru Centrale industrijskih kor-poracij, ki je sklican za 23. in 24. maj. Po daljši debati so ugotovili, da je že nekdanje Združenje industrijcev za savsko banovino skozi leta stalno zahtevalo, da se Centrala industrijskih korporacij reorganizira v Centralno tajništvo, ki bo izključevalo možnost preglasovanja. To zahtevo je ponovila tudi Industrijska zbornica, ki je v zvezi s tein odpovedala prej svoje članstvo. Ker Centrala doslej te zahteve ni upoštevala niti je ni postavila na dnevni red napovedane skupščine, je predsed-ništvo sklenilo, da ne sodeluje več Industrijska zbornica pri zboru Centrale industrijskih korporacij in da bo zbornica zahtevala takojšnje črtanje iz imenika članov.
Osješka Trgovinsko-industrijska zbornica je sklenila, da se ne bo več udeleževala konferenc zbornic. K temu pa pravi Industrijska zbornica v Zagrebu, da je sicer kritično stališče osiješke zbornice do konferenc zbornic do neke mere opravičen, vendar se zagrebška Industrijska zbornica ne bo popolnoma odtegnila s teh konferenc, ker bi bil s tem še bolj poslabšan položaj zbornice do merodajnih faktorjev in bi bil dosežen ravno nasproten efekt, ki bi mogel biti samo škodljiv za hrvatsko gospodarstvo. Potrebno pa je, da zbornice nastopijo v svojem skupnem delu z večjo odločnostjo, da bi se doseglo sodelovanje merodajnih faktorjev z zbornicami.
| t. L ' A ' ' ' ' • * T
o^ču^o^latica
PREDSTAVE ob 10.19.21 *
Samo Se danes 1
Zabavna, živahna filmska opereta
Noi v maju
Režija: Georg Jacoby
Neodoljiva, temperamentna M ARI K A ROK K v glav. vlogi,
1
Strip — čokolada »Union«
Za velike in majhne otroke
Tempo današnjega časa se izraža tudi v razpoloženju otroka. Otroške zabave, otroško berilo, vee se je spremenilo. Vse je v znamenju hitrosti, v znamenju hitenja in čiin večje količine Tipičen odraz vseh teh okolnosti je strip: risan strip, slikan strip, strip v obliki filma. Cela vrsta raznih povezanih dogodkov, katere je prej odrasel človek ali otrok moral spoznavati šele iz povesti, novel, romanov — danes pa jih spozna na prvi pogled, v sli k i z najnujnejšim besedilom. Desetkrat hitreje. Slrip je osvojil svet! Staro in mlado. Ali stojimo pred novo obliko literature? Tega ne bi 6meli takoj zanikati, dasi imamo stripe sumljive vsebine, fantastično naivne oblike — brez vsake literarne vrednosti.
Tega ne smemo zanikati že zaradi tega ne, ker imamo pred seboj resen poskus lepega čtiva, namreč Union »Strip« čokolada. Otroška strast zbiranja je v tem primeru usmerjena v plemenito smer. Otrok na jde pri nakupu čokolade v vsakem zavitku sličico z besedilom in številko. Če te slike zlaga v poseben album tovarne čokolade Union, ima lahko v kratkem času najlepšo ilustrirano slikovnico v duhu današnjih dni. To eo slike iz filmov, obitelj Hardya in drugih, ki so dokaz da-naš-njega časa, nesumljive umetniške in vzgojno vrednosti ter polne vedrega, zvonkega, nepokvarjenega 6meha in humorja.
Hvalevredno je, da naša podjetja, v tem primeru naša po vsej Evropi znana tovarna čokolade »Union«, prednjačijo tudi v tem pogledu. Kajti kolikor nam je znano, so te »Strip« slikovnice pri nas nekaj popolnoma novega. Prav tako pa tudi v inozemstvu.
— Dolžnost vsake žene ie, da pazi na redno stolico, ki jo doseže z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo, ako jo jemlje vsak dan v manjši množini. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo, prijetno, naglo in zanesljivo. _Ogl. reg. S. br. 30474/35._
Prenehanje veljavnosti dopisnic. Minister pošt, brzojava in telefona je izdal odlok, po katerem preneha dne 30. junija veljavnost dopisnic drž. izdaje, in sicer naslednjih: dopisnic državne izdaje s slikami v vrednosti 0.75 din za notranji promet, katerih izdelava je bila odobrena 30. junija 1933, dopisnice za notranji in mednarodni promet po 0.75 din v črnem okvirju z vtisnjeno znamko s sliko kralja Aleksandra, katerih izdelava je biia odobrena dne 13. oktobra 1934, dopisnic za notranji promet po 0.75 din z vtisnjeno znamko z likom kr. Pijtra II., katerih izdelava je bila odobrena dne 9. avgusta 1935, dopisnic za mednarodni promet za 1.75 din z vtisnjeno znamko in sliko kralja Petra II., katerih izdelava je bila odobrena dne 9. novembra 1939, in dopisnic državne izdaje s slikami za notranji in mednarodni promet po 0.75 in 1.75 din z vtisnjeno znamko in sliko kralja Petra II.. katerih izdelava je bila odobrena dne 1. julija 1936. — Po 30. junijem 1939 izgube gori navedene dopisnice vsako vrednost.
Proizvodnja bakra v Boru je znašala meseca aprila 1939 3377 ton, dočim je znašala marca letos 4689 in aprila lani 3445 ton. Skupno je dala proizvodnja v prvih 4 mesecih letos 15.857 ton, lani v prvih 4 mesecih pa 14.266 ton.
Plačilo dodatka na prirodne in umetne mineralne vode. Kot znano je bil z ljudskim zdravstvenim skladom uveden posebni doplačilni dodatek za naravne in umetne mineralne vode. Taksa znaša 10% prodajne cene naravnih in 20% umetnih mineralnih vod. Taksa se plačuje z banderolami, katerih vrednost znaša 0.10, 0.15, 0.20, 0.25, 0.30, 0.35 in 0.40 din. Za prodajno ceno se vzame ona cena, po kateri prodajajo lastniki, zastopniki ali pro-ducenti te vode, vključno trošarino.
Šah
Te dni je bil končan turnir za prvenstvu ŠK Triglava za leto 1939. Splošnega turnirja se je udeležilo 10 igralcev, večjidel mlajših članov, ki so pokazali poleg ambicioznosti tudi že precejšnjo teoretično naobrazbo. Pravico do igranja v glavnem turnirju 60 si priborili: Črnivec, Pavlin, Pohar, Škof in Vrhunc, Končni rezultata glavnega in dodatnega finalnega turnirja je naslednji: I. mesto in naslov klubovega prvaka za leto 1930 si je priboril Julij Erker s 7 in pol točke; 2. in 3. mesto si delila Tone Pograjc in Elko Lukič e 6 in pol t.; 4. mesto Marjan Tičar s 5 t., 5. mesto Rudolf Senčar s 4 in pol t., 6. mesto Rudolf Pavlin s 3 t., 7. in 8. mesto Viktor Škof in St. Vrhunc.
Vsi starejši igralci so pokazali dokaj nesi-gurno igro, ki pa gre na rovaš številnih matehev, ki so jih morali odigrati v letošnjem prvenstvu Slovenske šahovske zveze.
»Triglav« si je v letošnjem prvenstvu ob številni konkurenci klubov izvojeval častno tretje mesto za Ljubljanski šahovskim klubom. Šele v četrtem finalu je podlegel letošnjemu slovenskemu finalistu LŠK z rezultatom 3 in pol : 4 in pol ter 4:4.
V ponedeljek, dne 15. maja se prične ob 20 zadnji letošnji turnir, t. j. pokalni" turnir, ki se igra po cup-sistemu (premaganec izpade in nadaljnjega tekmovanja, remis-partije ne štejejo). Ker se pari žrebajo in je udeležba dovoljena vsakemu članu, je pričakovati izredno zanimivega zaključka letošnje šahovske sezone.
Danes ob 16., 19. in 2t. uri največji pustolovni flilm zadnjega časat
Džim iz džungle
po istoimenskem strip romanu AleVsa ltpymonda. V slavni vlori: Grant Wlthers ln Hetty Jano Rhodes. Rezila: Ford Beebe in Cllford Smlth. - Eksotičen tilm nevstraSnlh podviiro.' in krutih elementarnih sil med divjimi plemeni frnp Afriko. 1»,redno nunet film, ki ho zadivil vsnkognr!
Prodnkcijn Univerznl Pikturos-Los Angoles.
Rezervirajte vstopnice!	KINO SLOGA lel. 27-30
Tito Schlpa
Sodelujejo še: Caterina Bo-ratto. Maria Jacobini — in drugi prominentni igralci
italijanskega filma! Predstave ob 16, 19 in 21
KINO UNION, telef. 22-21
fenomenalni tenorist i« nepozabnega filma »Vivere« bo očaral Ljubljančane s svojim sijajnim petjem v globoko pretresljivem filmu lepe vsebine
Kdo je srečnejši od mene
Vsak, ki hn videl ta film ho imel velik, nepozaben užitek!
Borze
Denar
Angleški funt 238 oz.
11. maji
258
Nemški čeki 13.80
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt nespremenjen na 236.10—239.90.
Tudi nemški čeki so ostali nespremenjeni na 13.70—13.90.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.15—30.85, v Belgradu 31.25 denar.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4,021.626, v Belgradu 6,927.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 3,035.000 din.
Ljubljana — Tečaji g primom: Amsterdam 100 hol. gold. . , , 2368.00—2406.00 Berlin 100 mark ...... 1776.62—1794.38
Bruselj 100 belg...... 751.00— 763.00
Curih 100 frankov...... 995.00—1005.00
London 1 funt ....... 206.67— 209.87
Newyork 100 dolarjev .... 4396.75—4456.75
Pariz 100 frankov ...... 116.70— 119.00
Trst 100 lir...........232.55— 235.65
Curih. Belgrad 10, Pariz 11.7875, London 20.8375, Newyork 444.9375, Bruselj 75.74, Milan 23.41, Amsterdam 238.80, Berlin 178.60, Stockholm 107,275, Oslo 104.65, Kopenhagen 92.975, Praga 15.20, Varšava 83.75, Budimpešta 87, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25. Helsingfors 9.1823, Buenos Aires 102.75, Sofija 540.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 447 —450.50 v Zagrebu 448 —451 v Belgradu 448.25—449
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv pos. 98—100, agrarji 58—60, vojna škoda promptna 447—450.50, begi. obv. 85—88, dalm. agrarji 85.50—86.50, 8% Bler. pos. 99—100, 7% Bler. pos. 90.50—91.50, 7% pos. DHB 99—100, 7% stab. pos. 98—99. — Delnice: Narodna banka 7400—7500, Trboveljska 175 do 185.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98—100, agrarji 60 blago, vojna škoda pr. 448—451 (452), begluške obveznfce 87.50—88.50, dalm. agrarji 85—86, 4% severni agrarji 60 blago, 8% Blerovo posojilo 99.62 denar, 7% Blerovo posojilo 90.87—91.25 (91.25), 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100, 7% stab. posojilo 98.75 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500. Priv. agrarna banka 214—217, Trboveljska 180—185 (180), Gutman 36—41, Sladk. tov. Osijek 65—90, Ieis 25 denar, Jadr. plovba 255—300.
Belgrad. Državni papirji: 7% Invest. pos. 100 denar (100), vojna škoda pr: 448.25—449 (449, 448.50), begi. obv.' 87.75-88.25 (88), dalm. •qKr,?.rii 85.25—86.25 (86), 4% severni agrarji 59— 60, 6% Blerovo posojilo 100-100.50 (100), 7% Blerovo posojilo 91.25—91.75 (91.25), 7% etab. posojilo 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7.350 denar (7.400), Priv. agr. banka 214-216 (216).
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica bač. srem. 143—145, slav. 145—147, ban. 140—143. Koruza bač. 100 —102, bač. pariteta Indjija in Vršac 101—103. Moka
bač. bam.	erem. slav.
230—240 210—220 190-200 170—180
225—235 205—215 185—190 175—180
štev. 7, IVivr 8 neizprem. Fižol bač. srem. beli brerz vreče 295—300. Otrobi bač. juto vreče 113—115, srem. juto vreče 106—108, ban. juto vreče 104—106. Tend. lahka. Promet srednji.
Živinski sejmi
Živinski sejem v Ptuju, dne 2. maja in svinjski sejem, dne 3. maja t. 1. Dogon: 60 volov, 215 krav, 17 bikov, 31 juncev, 53 telic, 129 konj, 5 žrebet, 128 svinj in 264 prašičev. Prodanih: 20 volov, 99 krav, 9 bikov, 5 juncev, 23 telic, 11 konj, 4 žrebeta in 204 prašičev. Cene: voli od 3.50 do 4.75 din, krave od 2.25 do 3.75 din, biki od 3.50 , do 4.50 din, junci od 3 do 3.75 din, telice od 3.50 > do 4.75 din, pršutarji od 7 do 7.50 din, debele svinje 8 din in plemenske svinje od 6 do 6.75 din za kg žive teže. Konji od 600 din do 5000 din, žrebeta od 1000 do 2000 din in mladi pujski od 6 do 12 tednov stari od 90 do 160 din za glavo.
Cene živine in kmetijskih pridelkov v Laškem 5. maja 1939: Voli I. vrste 5.50, II. vrste 4.50, III. vrste 4, telice I. vrste 4.75, II. vrste 4.50, III. vrste 4, krave I. vrste 4.25, II. vrste 3.50, III. vrste 3, teleta I. vrste 6, II. vrste 5, prašiči špeharji 9 din, prašiči pršutarji 7.75 din za 1 kg živej teže. — Goveje meso i. vrste 10, II. vrste 8, III. vrste 6, sviniina 18, svinjska mast 18, čisti med 18—20, goveje 6urove kože 10, telečje 6urove kože 12, svinjske surove kože 7 din za 1 kg. — Pšenica 150, ječmen 160, oves 200—220, fižol 300—400, krompir 100—110, seno 50—60, slama 25—30, jabolka I. vrste 600, II. vrste 500, pšenična moka 325—450, koruzna moka 250 din za 100 kg.
Živinski sejem v Kranju dne 8. maja t. !.: Dogon: 40 volov, 20 krav, 7 telet, 1 junica, 1 bik, 20 ovc, 118 svinj in 109 prašičev. Prodanih: 25 volov, 12 krav. 7 telet, 1 junica, 1 bik, 90 svinj in 109 prašičev. Prodanih: 25 volov, 12 krav, 7 telet, 1 junica, 1 bik, 90 svinj in 32 prašičev. Cene naslednie: Voli I. vrste 5.75, II. vrste 5.25, III. vrste 4.75, telice 1. vrste 5.50, II. vrste 5, III. vrste 4, krave I. vrste 5. II. vrste 4, III, vrste 3, teleta I. vrste 7. II. vrste 6, prašiči špeharji 8.50, prašiči pršutarji 7 25 din za 1 kg žive teže. Mladi puiski 7—8 tednov stari 180—280 din za glavo. — Goveje meso I. vrste prednji del 11, zadnji del 12 do 14, II. vrste prednji de! 9, zadnji del 10, III. vrste prednji del 7, zadnji del 8, svinjina 16, slanina suha 20, svinjska mast 18, čisti med 22, neoprana volna 23, oprana volna 34—36, goveje surove kože 11, telečje surove kože 12, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Cene kmetijskih pridelkov na debelo od 50 kg navzgor: Pšenica 190 do 200 din, ječmen 200, rž 185, oves 180, koruza 150,• fižol 300—400, krompir 80—100, lucerna 1900, seno 75, slama 50, suhe češplje I. vrste 1200, II. vrste 1100, III. vrste 1000, pšenična moka 300—400, koruzna moka 250, ržcr.a moka 375, ajdova moka 350—600 din in koruzni zdrob 275 din za 100 kg.