DOLENJSKI LIST št. 23 (1765) 9. junija 1983 STRAN 29
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
letnik XX
Novo mesto, 9. junija 1983
št. 14
OBČINA NOVO MESTO
VSEBINA
zaključnega računa davkov in zaključnega računa prispevka za
133. Popravek
134. Sklep o potrditvi prispevkov občanov in; starostno zavarovanje kmetov za leto 1982.
135. Samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
136. Statut samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
137. Pravilnik o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
138. Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj.
OBČINA TREBNJE
139. Odlok o hišnem redu na območju občine Trebnje.
140. Odlok o spremembah in o dopolnitvah odloka o poslovalnem času.
OBČINA RIBNICA
141. Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. 5. 1983 za uvedbo krajevnega samoprispevka za izvedbo referendumskega programa
Občina Novo mesto
133.
POPRAVEK Pri uradni objavi odloka o davku na promet nepremičnin (SDL št. 21/82) je pri prepisovanju in pri tisku prišlo do napak v* tabeli 2. točke 2. člena in sicer:
-*■ v prvi vrsti tabele se črta postavka „7,50+,“
- v 4. vrsti tabele se črta postavka „nad 120 din“ in nadomesti z „nad 90 din“ in
- v zadnji vrsti tabele se črta postavka „28,70+“ in nadomesti s	pravilno postavko ,38,70+.
SEKRETAR občinske skupščine Novo mesto MATJAŽ VERBIČ, 1. r.“
134.
Na Podlagi 219. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82), 21. člena pravilnika' o knjiženju davkov občanov (Uradni list SRS, št. 2/73, 1/82) in 223. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 5/79) ter 15. člena spremembe statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 14/82) je skupščina občine Novo mesto na seji zbora združenega dela dne 16. maja in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 23: maja 1983 sprejela
SK EP
o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982
Potrdi se zaključni račun davkov in prispevkov občanov in zaključni
račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982, ki obsega:
- bilanco,
- bruto bilanco,
- pregled skupno doseženega prometa,
- pregled dolgov in preplačil zavezancev in
- zapisnik strokovne komisije o pregledu zaključnega računa
II.
Zaključni račun davkov in prispevkov občanov za leto 1982 izkazuje:
- obremenitve 353,004.728,00 din
- plačila 316,855.318,65 din
- za ostanke - dolg 36,149.346,35 din
III.
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1982 izkazuje:
- obremenitve 29,433.358,40 din
- plačila 20,701.523,25 din
- dolg - zaostanki 8,731.835,15 din
IV.
Ta sklep velja od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 400-01/79 Datum: 23. 5. 1983
Predsednik občinske skupščine Novo mesto UROS DULAR, 1. r
135.
Na podlagi 69. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) sprejemamo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Novo mesto
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O USTANOVITVI SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE NOVO MESTO
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Novo mesto ustanavljamo neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih samoupravno stanovanjsko skupnost (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), v kateri se dogovaijamo zlasti:
- o oblikovanju in usklajevanju planskih aktov stanovanjske skupnosti;
- o združevanju sredstev za graditev stanovanj;
- o zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj;
- o pravicah, obveznostih in odgovornostih pri vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- o enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
- o varstvu stanovanjskega in bivalnega okolja;
- o uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2. člen
Delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci občine Novo mesto s tem samoupravnim sporazumom opredeljujemo zlasti:
- ustanovitelje stanovanjske skupnosti;
- naloge stanovanjske skupnosti;
- osnove družbenoekonomskih odnosov v stanovanjski skupnosti;
- samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
- temeljna načela za ustanavljanje enot stanovanjske skupnosti;
- soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini;
- ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije;
- financiranje stanovanjske skupnosti;
- uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
- naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- pravice, obveznosti in odgovornosti, ki se urejajo s statutom stanovanjske skupnosti;
- javnost dela stanovanjske skupnosti;
- opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
- reševanje sporov;
- odgovornost stanovanjske skupnosti.
3. člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena.
4. člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, tega samoupravnega sporazuma ter statuta stanovanjske skupnosti.
5. člen
Ime stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto
Sedež stanovanjske skupnosti je; Novo mesto, Novi trg 6/II
Stanovanjska supnost je vpisana v sodni register.
II. USTANOVITELJI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
6. člen
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot uporabniki:
- delavci prek organizacij združenega dela in delovnih skupnosti in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
- upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev;
- delovni ljudje, občani in stanovalci prek krajevnih skupnosti;
- delavci,, zaposleni pri delovnih ljudeh, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov, prek osnovnih organizacij zveze sindikatov;
- delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek občinskih, obrtnih in drugih združenj;
- imetniki stanovanjske pravice in lastniki stanovanj kot posameznih delov stanovanjskih hiš prek krajevnih skupnosti;
- delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje svojega stanovanjskega vprašanja, prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki;
- člani stanovanjskih zadrug prek stanovanjske zadruge.
S tem samoupravnim sporazumom ustanovimo stanovanjsko skupnost kot izvajalci:
- delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, ki sodelujemo kot izvajalci v stanovanjskem gospodarstvu pri programiranju, urbanističnem načrtovanju, projektiranju, graditvi, urejanju stavbnih zemljišč, vzdrževanju, prenovi ali opravljanju drugih del in opravil za potrebe gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, prek svojih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti.
III.	NALOGE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
7.	člen
Z namenom uresničiti cilje, opredeljene v prvem členu tega samoupravnega sporazuma, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
- usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
- spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
- se dogovarjasmo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in upravljanju s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
- organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj;
- sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevaje načela vzajemnosti ter solidarnosti;
- skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skupnosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
- skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanja stanovanjske kulture;
- skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite- oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
- ' dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
- določamo izvajalce investi-torskih del za družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev;
- ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
1.	Planiranje
8. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti uresničujemo pravice in dolžnosti družbenega planiranja na področju stanovanjskega gospodarstva s tem, da ugotavljamo svoje potrebe in možnosti za enostavno in razširjeno reprodukcijo ter za vzajemnost in solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu	predvsem s samo-
upravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, ki ga sprejemamo v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in skupnostih stanovalcev, usklajujemo pa v skupščini stanovanjske skupnosti, nadalje s spremljanjem uresničevanja samoupravnega sporazuma o temeljih plana in plana stanovanjske skupnosti ter s sprejemanjem ukrepov za uresničevanje samoupravnega sporazuma o teipeljih plana in plana stanovanjske skupnosti.
9. člen
Za sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejemamo in usklajujemo zlasti naslednje elemente:
- obseg stanovanjske graditve v posameznem srednjeročnem obdobju in letno ter strukturo, vrsto in kvaliteto stanovanj;
- površino in lokacijo stavbnih zemljišč namenjenih za graditev planiranega števila stanovanj;
- obseg združevanja sredstev v stanovanjski skupnosti namenjenih za stanovanjsko graditev ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi;
- obseg združevanja sredstev solidarnosti ter pogoje, način uporabe in upravljanja s temi sredstvi:
- obseg in pogoje združevanja sredstev vzajemnosti ter način uporabe in upravljanja s temi sredstvi, kakor tudi roke in način vračanja teh sredstev;
- pogoje in merila za razreševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin;
- število, vrsto in kvaliteto stanovanj, prilagojenih za občane s posebnimi potrebami;
- pogoje in merila za pridobitev pravice uporabe na stanovanjih zgrajenih s sredstvi solidarnosti;
- pogoje in merila za delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki;
- pogoje in merila za oblikovanje cen stanovanjske graditve;
- razmerja med sredstvi namenjenimi za graditev stanovanj in kreditiranje nakupa stanovanj glede na strukturo in namen stanovanjske graditve;
- temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo stanarine;
- temeljne usmeritve za oblikovanje in namensko uporabo najemnin za poslovne prostore s katerimi upravlja stanovanjska skupnost;
- temeljne usmeritve o lastni udeležbi delavcev, delovnih ljudi in občanov pri reševanju njihovega stanovanjskega vprašanja;
- oblikovanje stanarin in najemnin, merila za gospodarjenje s stanovanji in. stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter uporabo sredstev stanarin in najemnin;
- osnove in merila za vzajemno združevanje in razpolaganje z delom stanarine namenjene za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- obseg vzajemnega združevanja sredstev za nujno odpravo nepredvidenih poškodb na stanovanjih in stanovanjskih hišah v družbeni lastnini;
- osnove in merila za združevanje in razpolaganje s sredstvi amortizacije stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- obveznosti in zmogljivosti izvajalcev za uresničevanje planiranega obsega stanovanjske graditve;
- tehnologijo stanovanjske graditve;
- ukrepe za racionalizacijo na področju graditve, vzdrževanja in prenove stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- naloge in sredstva za financiranje raziskovalnega dela na področju stanovanjskega gospodarstva;
- naloge in ukrepe s področja splošne ljudske obrambe in družbene, samozaščite ter varstva bivalnega okolja.
10. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo skupaj s komunalno skupnostjo, stavbno-zemljiško skupnostjo, skupnostjo obroškega varstva, izobraževalno skupnostjo in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno-usmerjeni stanovanjski graditvi, samoupravni sporazum o usklajevanju plana, s katerim podrobneje opredelimo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti vseh dejavnikov pri družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji v občini.
11. člen
Ustanovitelji stanovanjske skup- v nosti urejemao s posebnim samoupravnim sporazumom z drugimi stanovanjskimi skupnostmi tudi drzdruževanje sredstev za solidar-notno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin za tiste de-
lavce, ki se dnevno vozijo na delo iz drugih občin.
12. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo dolgoročni plan razvoja stanovanjskega gospodarstva v občini najmanj za obdobje desetih let, s katerim opredelimo tiste naloge in cilje, ki imajo dolgoročen značaj.
13. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti določamo s planskimi akti stanovanjske skupnosti tudi n ačin reševanja stanovanjskih potreb občanov, ki ne združujejo delo v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (borci NOV, invalidi, starejši občani, za delo nesposobni občani) ter tistih upokojencev in invalidov, ki niso zajeti s planskimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti ter tistih delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom opravljajo dejavnost s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenih delavcev ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost.
14. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti sprejmemo tudi programe za uresničevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti sprejetih obveznosti pri gradnji in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij.
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti usklajujemo te programe skupaj z drugimi zainteresiranimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki so udeležene pri družbeno usmerjeni stanovanjski graditvi oziroma organizirani prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš ter naselij
2.	Zagotavljanje sredstev
15.	člen
Delavci, delovni ljudje in občani kot ustanovitelji stanovanjske skupnosti namenjamo za stanovanjsko graditev naslednja sredstva:
. - sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz čistega dohodka;
- sredstva organizacij združenega dela in delovnih skupnosti iz dohodka;
- lastna sredstva delavcev, delovnih ljudi in občanov;
- sredstva čistega dohodka in dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost;
- sredstva čistega dohodka in dohodka kmetov ter drugih delovnih ljudi, ki jih pridobivamo z združevanjem dela in sredstev v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združevanja kmetov, ki so družbeno pravne osebe;
- del investicijskih sredstev organizacij združenega dela iz skladov skupne porabe, ki so namenjena za rešitev stanovanjskih vprašanj novo zaposlenih delavcev zaradi razširitve materialne osnove združenega dela;
— del amortizacije, namenjene za enostavno reprodukcijo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
— sredstva anuitet kreditov odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada in druga namenska sredstva anuitet namenskih kredi-, tov, danih za stanovanjsko graditev;
— sredstva, ki so z aktom družbenopolitične skupnosti namenjena za stanovanjsko graditev.
16. člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost namenjamo za stanovanjsko graditev sredstva iz čistega dohodka v višini, opredeljeni s svojim planom, samoupravnim sporazumom , temeljih plana organizacije združenega dela, s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter dogovorom o temeljih družbenega plana občine.
17. člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih, delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost, združujemo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti iz dohodka sredstva za solidarnostno graditev stanovanj in delno nadomeščanje stanarin občanom z nizkimi dohodki.
18. člen
Stanovalci v skupnostih stanpval-cev smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini skladno z dogovorjenimi pogoji in * merili samoupravnega sorazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti, za kar vzajemnostno združujemo del stanarine.
3.	Gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini
19. člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki so jih organizacije združenega dela, delovne skupnosti ali druge družbeno pravne osebe prenesle v gospodarjenje skupnostim stanovalcev, pri čemer smo skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani v stanovanjski skupnosti odgovorni za vzajemno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini.
Stanovalci gospodarimo s stanovanji in stanovanjskimi hišami, upoštevaje pravice, obveznosti in odgovornosti, določene s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela, delovnih skupnosti ali drugih družbenopravnih oseb kot vlagateljev s samoupravnim sporazu-
mom o temeljih plana stanovanjske skupnosti, z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in drugimi predpisi.
4.	Stanarine
20.	člen
Stanovalci v skupnostih stanovalcev gospodarimo s sredstvi stanarin, ki se oblikujejo skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti ob upoštevanju vzajemnostnega združevanja dela stanarine, namenjenega za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v občini, skladno s samoupravnim sporazumom o te-, meljih plana stanovanjske skupnosti.
V.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
21. člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
22. člen
Zbor uporabnikov šteje 67 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 17 delegatskih mest.	,
23. člen
Delegate v zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti delegirajo:
- delegacije temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti: 31 delegatov;
- delovni ljudje, občani ter skupnosti stanovalcev prek delegacij krajevnih skupnosti: 32 delegatov;
- upokojenci in invalidi prek svojih združenj in društev: 1 delegata;
- delavci, zaposleni pri delovnih , ljudeh, ki samostojno opravljamo
dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov: prek osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata;
- delovni ljudje, ki samostojno opravljamo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov ter delovni ljudje, ki samostojno kot poklic opravljamo umetniško ali drugo dejavnost prek svojih občinskih, obrtnih in drugih združenj oziroma prek osnovnih organizacij zveze sindikatov: 1 delegata;
- delovni ljudje in občani, ki pri bankah namensko varčujemo za reševanje stanovanjskega vprašanja prek zbora stanovanjskih varčevalcev pri banki: 1 delegata.
24. člen
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo:
organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki
- programirajo,
- urbanistično načrtujejo,
- projektirajo,
- gradijo,
- urejajo stavbna zemljišča,
- vzdržujejo,
- prenavljajo.
25. člen
O številu delegatskih mest in oblikovanju konferenc delegacij oziroma skupnih delegacij sprejme skupščina stanovanjske skupnosti poseben sklep.
26. člen
Sejo skupščine sklicuje in vodi predsednik skupščine, ki ga izvoli skupščina izmed delegatov v skupščini za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovne izvolitve.
2. Mandatna doba delegatov v skupščini
27. člen
Mandatna doba delegatov v skupščini traja štiri leta
3. Način dela in odločanja v skupščini stanovanjske skupnosti
28. člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zborih skupščine.
29. člen
Delegati v skupščini odločajo:
- na skupni seji obeh zborov,
- enakopravno v obeh zborih,
- samostojno v posameznem zboru.
30. člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
- izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
- imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;	.
- o stališčih in smernicah za nadalnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
- o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
- o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela;
- o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo;
- volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine;
- nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
31.	člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
- o sprejemu statuta stanovanjske supnosti;
- o sprejemu poslovnika skupščine stanovanjske skupnosti;
- o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
- o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
- o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
- o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
- o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
- o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
- o ukrepih civilne zaščite;
- o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
- o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš;
- o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
- o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
32. člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
- o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
- o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij:
- a upravljanju z združenimi sredstvi;
- o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
- o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter
prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
- o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
- o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
- o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
- o drugih zadevah, za katere je zbor pristojen po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
33. člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemno-stnih in .solidarnostnih sredstev z stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevala sredstev.
34. člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
— o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
- o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij zbora;
- o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
- o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
- o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4. Skupni organi skupščine
35.	člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela skupnega in enakopravnega določanja, odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznostih in odgovornostih, ima skupščina stanovanjske skupnosti kolegij predsednika kot koordinativno telo, ki predstavlja metodo dela za usklajevanje svojega dela.
Kolegij predsednika stanovanjske skupnosti sestavljajo:
- predsednik in podpredsednik skupščine,
- predsednika zborov,
- predsedniki odborov in komisij.
36. člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
37. člen
Za izvrševanje nalog in sklepov Samoupravne stanovanjske skupnosti in zborov skupščine oblikuje skupščina naslednje organe: '
-	odbor	za	programiranje	in
financiranje graditve stanovanj;
-	odbor	za	gospodarjenje	s
skladom stanovanjsih hiš;
-	odbor	za	subvencioniranje
stanarin;
- odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV;
- odbor za reševanje stanovanjskega	vprašanja	upokojencev	in
invalidov;
- odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
- komisijo za normativno dejavnost ter splošne, finančne in administrativne zadeve.
Pristojnosti posameznega skupnega organa, t. j. odbora oziroma komisije določa statut stanovanjske skupnosti.
5. Občasni skupni organi
38. člen
Skupščina stanovanjske skupnosti lahko za proučevanje določenih vprašanj ali za izpolnjevanje določenih nalog in sklepov imenuje občasne skupne organe. Skupščina stanovanjske skupnosti s sklepom o imenovanju občasnega skupnega organa določi tudi sestavo, naloge in trajanje mandata.
VI.	TEMELJNA NA CELA ZA USTANAVLJANJE ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
39. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti lahko v skladu s tem samoupravnim sporazumom in statutom stanovanjske skupnosti ustanovimo
enote stanovanjske skupnosti z namenom neposrednega uresničevanja samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami ter za reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva.
40. člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom. Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote in nje statut potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VII. SOUSTANOVITELJSTVO SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA V OBČINI
41. člen
Ustanovitelji stanovanjske skupnosti skupaj z delavci, delovnimi ljudmi in občani, organiziranimi v občinskih skupnostih za socialno skrbstvo, otroško varstvo, zaposlovanje, enoti skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji ter delu Skupnosti starostnega zavarovanja k metov SR Slovenije, ustanovimo občinsko skupnost socialnega varstva, v kateri usklajujemo zlasti osnove in merila za dodelitev solidarnotnih stanovanj ter za delno nadomeščanje stanarine ter standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
VIII. USTANOVITELJSTVO ZVEZE STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
42. člen
Stano^nj ska skupnost občine Novo mesto skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi v SR Sloveniji ustanovi zaradi dogovarjanja in usklajevanja stališč pri reševanju in izvajanju nalog, ki so skupnega pomena za vso SR Slovenijo na področju stanovanjskega gospodarstva, Zvezo stanovanjskih skupnosti Slovenije.
Temeljna razmerja med stanovanjskimi skupnostmi in Zvezo se določi s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
IX. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
43. člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena je oblikovana delovna skupnost stanovanjskega in komunalnega gospodarstva.
X. FINANCIRANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
44. člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta iz:
- dela združenih sredstev vzajemnosti;
- dela združenih sredstev solidarnosti;
- dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov last-
nikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
- dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
45. člen
Sredstva iz prejšnjega člena so namenjena za vzdrževanje in razširitev materialne osnove dela stanovanjske skupnosti in stroškov poslovanja v okviru skupno določenih nalog ter za osebne dohodke in skupno porabo delovne skupnosti, ki po samoupravnem sporazumu opravlja naloge iz 43. člena tega sporazuma.
Podrobnejša določila o načinu financiranja stanovanjske skupnosti določa statut stanovanjske skupnosti.
XI. URESNIČEVANJE SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE V STANOVANJSKI SKUPNOSTI
46. člen
Funkcijo samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti, nadzor nad izvajanjem tega samo-upranega sporazuma in statuta stanovanjske skupnosti ter vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti opravljamo:
- ustanovitelji stanovanjske skupnosti neposredno;
- delegati v skupščini in skupnih organih;
- odbor za samoupravni delavski nadzor.
47. člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor v stanovanjski skupnosti nadzira zlasti izvajanje tega samoupravnega sporazuma in vseh planskih in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti, uporabo sredstev stanovanjske skupnosti, delovanja skupnih organov in dela delovne skupnosti.
48. člen
Podrobnejše določbe o pristojnostih, sestavi in delu odbora za samoupravni delavski nadzor ureja statut stanovanjske skupnosti.
XII. NALOGE NA PODROČJU LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE
49. člen
Stanovanjska skupnost ima odbor za ljudsko obrambo' in družbeno samozaščito, ki skrbi za izvrševanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite in za organizacijo in delovanje stanovanjske skupnosti v izjemnih razmerah.
50. člen
Odbor za ljudsko obrambo in družbeno- samozaščito sodeluje s pristojnimi organi skupščine in izvršnega sveta občine in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obmrabnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
51.	člen
Podrobnejša določila o delu odbora za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito določa statut stanovanjske skupnosti.
XIII. PRAVICE, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
52.	člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
- opredelitev pravic, obveznosti in odgovornosti udeležencev samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti;
-	samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
-	usklajevalni postopek med zboroma;
- podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
-	samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
- pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
-	soustanoviteljstvo skupnosti socialnega varstva v občini;
- ustanoviteljstvo Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije,
- financiranje stanovanjske skupnosti;
- uresničevanje samoupravne delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
- naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- javnost dela stanovanjske skupnosti;
- opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
- reševanje sporov;
- razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
- odgovornost stanovanjske skupnosti.
XIV. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
53. člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno. Javnost dela se zagotavlja zlasti:
prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
- s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov;
- z občasnim informiranjem stanovanjske skupnosti, objavljanjem v občinskem glasilu;
- z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Skupščinskem Dolenjskem listu;
- z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določa predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XV. ODGOVORNOST STANOVANJSKIH SKUPNOSTI
54. člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje nalog, opredeljenih v sedmem členu tega samoupravnega sporazuma, odgovorna ustanoviteljem, za opravljanje zadev posebnega družbenega pomena pa občinski skupščini.
55. člen .
Če med zboroma skupščine stanovanjske skupnosti po opravljenem usklajevalnem postopku ni prišlo do odločitve o zadevi, ki je bistvenega stanovanjskega gospodarstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine stanovanjskega gospodrstva, lahko skupščina občine na predlog izvršnega sveta skupščine občine začasno uredi to vprašanje.
XVI. REŠEVANJE SPOROV
56. člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov. s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta določa akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
57. člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
58. člen
Ta samoupravni sporazum je sprejet, ko svoj pristop na podlagi pristopnih izjav potrdijo delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci neposredno in po svojih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
Sklep o ugotovitvi, da je samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti sklenjen, sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
Na samoupravni sporazum stanovanjske skupnosti da soglasje občinska skupščina.
59. člen
Vsak udeleženec tega sporazuma ima pravico predlagati njegove spremembe in dopolnitve. Svojo zahtevo s predlogom za spremembo oz. dopolnitev sporazuma pošlje preko svojega delegata skupščini. Skupščina razpravlja o predlogu in v kolikor ugotovi, da je predlog umesten, ga pošlje skupaj s svojim mnenjem ostalim udeležencem v odločitev.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sprejemajo po postopku kot velja za njegov sprejem.
60. člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
NOVO MESTO, dne 21. 5. 1983 USTANOVITELJI
136.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 13/81) ter 50. člena
samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto je skupščina stanovanjske skupnosti Novo mesto na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 21. aprila 1983 sprejela
STATUT SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE NOVO MESTO
I.	UVODNE IN SPLOŠNE DOLOČBE
1.	Splošno
1. člen
Samoupravna i stanovanjska skupnost občine Novo mesto (v nadaljnjem besedilu: stanovanjska skupnost), ki je bila ustanovljena s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti občine dne 1. 1. 1975 je samoupravna interesna skupnost, v kateri delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci po načelih vzajemnosti in solidarnosti uresničujejo svoje potrebe in interese v stanovanjskem gospodarstvu, to je pri planiranju graditve stanovanj in zagotavljanju sredstev, združevanju sredstev za graditev stanovanj, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu, vzajemnem gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, oblikovanju in namenski uporabi stanarine ter uresničevanju drugih skupnih interesov na področju stanovanjskega gospodarstva.
2. člen
Dejavnost stanovanjske skupnosti je posebnega družbenega pomena in obsega organiziranje in združevanje sredstev za graditev stanovanj; določanje politike in planiranja graditve stanovanj; organiziranje družbene usmerjene stanovanjske gradnje; določanje politike in sprejemanja osnov in meril za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini; zagotavljanje vzajemnosti in solidarnosti; dogovarjanje v enotnih merilih in osnovah za oblikovanje in namensko uporabo stanarin; skrb za varstvo in zboljšanje bivalnega okolja in zboljšanja stanovanjske kulture ter uresničevanje drugih skupnih interesov.
3. člen
Stanovanjska skupnost je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih ima na podlagi določil ustave, zakona o stanovanjskem gospodarstvu in drugih predpisov, samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter tega statuta.
4. člen
Stanovanjska skupnost ima pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto odprt žiro račun in druge račune.
5. člen
Firma stanovanjske skupnosti je: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto
Sedež stanovanjske skupnosti je: Novo mesto, Novi trg 6/II
6. člen
Stanovanjska skupnost je vpisana v sodni register pri Temeljnem sodišču v Novem mestu.
7. člen
Stanovanjska skupnost ima in uporablja pri svojem poslovanju štampiljko z besedilom: „Samo-upravna stanovanjska skupnost občine Novo mesto."
Štampiljka je okrogle oblike.
2. Odgovornost
8. člen
Skupnost ima v pravnem prometu z drugimi vsa pooblastila.
9. člen
Skupnost odgovarja za obveznosti, ki jih prevzema v pravnem prometu z drugimi, z vsemi svojimi sredstvi s katerimi razpolaga.
3. Zastopanje
10. člen
Skupnost predstavlja in zastopa v okviru svojih pristojnosti in pooblastil brez omejitev, predsednik skupščine skupnosti.
II.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI, KI SE UREJAJO S STATUTOM STANOVANJSKE SKUPNOSTI
11. člen
Statut stanovanjske skupnosti podrobneje opredeljuje zlasti:
- naloge stanovanjske skupnosti;
- samoupravno organiziranost stanovanjske skupnosti;
- usklajevalni postopek med zboroma;
- podrobnejša določila o uveljavljanju posebnih interesov zbora uporabnikov pri stanovanjski graditvi in gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- samoupravno organiziranost enot stanovanjske skupnosti;
- pristojnosti predsednika skupščine stanovanjske skupnosti;
- izvajanje nalog v skupnosti socialnega varstva v občini;
- izvajanje nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
- financiranje stanovanjske skupnosti;
- uresničevanje samoupravrie delavske kontrole v stanovanjski skupnosti;
- naloge na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- javnost dela stanovanjske skupnosti;
- opravljanje skupnih del za stanovanjsko skupnost;
- reševanje sporov;
- razmerja stanovanjske skupnosti do drugih interesnih skupnosti, do skupščine in do drugih družbenih dejavnikov v občini;
- odgovornost stanovanjske skupnosti.
III.	OPREDELITEV PRAVIC, OBVEZNOSTI IN ODGOVORNOSTI UDELEŽENCEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANO-
VITVI STANOVANJSKE SKUPNOSTI
12.	člen
Z namenom uresničiti pravice, obveznosti in odgovornosti, opredeljene s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti, opravljamo delavci, delovni ljudje in občani v stanovanjski skupnosti zlasti naslednje naloge:
- usklajujemo in sprejemamo planske akte na področju stanovanjskega gospodarstva;
- spremljamo uresničevanje planskih aktov ter sprejemamo ukrepe za uresničevanje planskih aktov na področju stanovanjskega gospodarstva;
- sfe dogovarjamo o združevanju in upravljanju s sredstvi vzajemnosti in solidarnosti namenjenimi za financiranje družbeno usmerjene graditve in o združevanju in uprav-ljanu s sredstvi iz stanarine za vzdrževanje in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- organiziramo in izvajamo solidarnostne naloge pri graditvi in uporabi družbenih stanovanj;
- organiziramo družbeno usmerjeno stanovanjsko graditev, ki upošteva racionalizacijo pri graditvi in kasnejšem vzdrževanju stanovanj,
- sprejemamo osnove in merila za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, upoštevajy načela vzajemnosti ter solidarnosti;
- skrbimo, da se vodi za stanovanja oziroma stanovanjske hiše, s katerimi gospodarijo skunosti stanovalcev, pregled o sredstvih stanarine, najemnine, prispevkih etažnih lastnikov posameznih delov stanovanjske hiše in stroškov;
- skrbimo za izvajanje ukrepov civilne zaščite oziroma zaščitnih ukrepov in reševalnih akcij v stanovanjskih hišah ob naravnih ali drugih hudih nesrečah, v vojni in drugih izrednih razmerah;
- dajemo pobudo za ustanavljanje poslovnih skupnosti za stanovanjsko gradnjo;
- določamo izvajalce investitor-, skih del za družbeno usmeijeno
stanovanjsko graditev;
- skrbimo za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja in izboljšanje stanovanjske kulture;
- ustanovimo poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva ter posebno sodišče združenega dela.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
1.	Skupščina stanovanjske skupnosti
13. člen
Stanovanjsko skupnost upravlja skupščina.
Skupščino stanovanjske skupnosti sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
14. člen
Zbor uporabnikov šteje 67 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev šteje 17 delegatskih mest.
2. Mandatna doba
15. člen
Mandatna doba članov delegacij za skupščino stanovanjske skupnosti traja štiri leta.
O številu delegatskih mest in oblikovanju konferenc delegacij oziroma skupnih delegacij sprejme skupščina stanovanjske skupnosti poseben sklep.
3. Način dela in odločanje v skupščini stanovanjske skupnosti
16. člen
Skupščina dela in odloča na sejah. Skupščina veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina vseh delegatov v zborih skupščine.
17. člen
Delegati v skupščini odločajo:
- na skupni seji obeh zborov,
- enakopravno v obeh zborih,
- samostojno v posameznem zboru.
18. člen
Delegati na skupni seji obeh zborov odločajo zlasti o:
- izvolitvi ter razrešitvi predsednika skupščine in podpredsednika skupščine ter izvolitvi ter razrešitvi predsednika in članov stalnih skupnih organov;
- imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih skupnih organov;
- o stališčih in smernicah za nadalnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v občini;
- o sprejemu samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti;
- o soglasju stanovanjske skupnosti k določbam statuta delovne skupnosti, ki se nanaša na uresničevanje nalog delovne skupnosti, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog delovne skupnosti;
- o sprejetju samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih z delovno skupnostjo, ki opravlja dela in naloge za stanovanjsko skupnost;
- volitvah delegatov skupščine stanovanjske skupnosti v Skupnost socialnega varstva občine;
- nalogah stanovanjske skupnosti na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- o drugih zadevah, za katere je pristojna skupščina po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
19. člen
Delegati enakopravno in ločeno v obeh zborih odločajo zlasti:
- o sprejemu statuta stanovanjske skupnosti;
- o sprejemu poslovnika Skupščine stanovanjske skupnosti;
- o planskih aktih stanovanjske skupnosti;
- o delovnem in finančnem načrtu stanovanjske skupnosti ter poslovnem poročilu in zaključnem računu;
- o organiziranju in izvajanju družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
- o organiziranju del pri gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- o politiki in ciljih na področju oblikovanja in uporabe stanarin in najemnin;
- o ukrepih za varstvo in izboljšanje bivalnega okolja;
- o organiziranju in izvajanju preventivnih in drugih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih in drugih nesreč;
- o ukrepih civilne zaščite;
- o racionalizaciji in industrializaciji na področju stanovanjske graditve in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
- o oblikovanju cen, o rokih in drugih pogojih družbeno usmerjene stanovanjske graditve;
- o vzdrževanju in prenovi stanovanj in stanovanjskih hiš:,
- o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela in posebnega organa za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva;
- o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
20. člen
Delegati na seji zbora uporabnikov odločajo samostojno zlasti:
- o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
- o imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisij;
• - o upravljanju z združenimi sredstvi;
- o solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu;
- o osnovah in merilih za oblikovanje stanarin in najemnin ter prispevkih lastnikov posameznih delov stanovanjskih hiš;
- o splošnih aktih o dodeljevanju solidarnostnih stanovanj;
- o splošnih aktih o odobravanju delne nadomestitve stanarine;
- o splošnih aktih o dodeljevanju stanovanj, s katerimi razpolaga stanovanjska skupnost;
- o drugih zadevah, za katere sta zbora skupščine pristojna po zakonu, odlokih in drugih predpisih ter statutu stanovanjske skupnosti.
21. člen
Kadar zbor uporabnikov odloča o združevanju in uporabi vzajemnost-nih in solidarnostnih sredstev za stanovanjsko graditev oziroma o združevanju in uporabi združenih sredstev stanarin za vzajemno vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj, odločitev o teh vprašanjih ne more biti sprejeta, če je ne sprejmejo združevalci sredstev.
22. člen
Delegati na seji zbora izvajalcev odločajo samostojno zlasti:
- o izvolitvi in razrešitvi predsednika in podpredsednika zbora;
- imenovanju in razrešitvi predsednika in članov občasnih komisu zbora;
- o načinu izvajanja stanovanjske graditve in del pri gospodarjenju s stanovanjskimi hišami;
- o tehnologiji graditve stanovanj in tipizaciji gradbenih elementov;
- o ustanavljanju in delovanju poslovnih skupnosti za celovito stanovanjsko graditev.
4.	Skupni organi skupščine
23. člen
Skupščina stanovanjske skupnosti oblikuje za izvrševanje svojih nalog skupne organe izmed delegatov uporabnikov in izvajalcev. Predsednika in člane skupnih organov izvoli skupščina za dobo štirih let.
24. člen
Skupni organ je za svoje delo odgovoren skupščini.
25. člen
Skupni organ dela in odloča na sejah.
26. člen
Zaradi zagotavljanja enotnosti kolektivnega dela skupnega in enakopravnega odločanja, odgovornega postopanja ter obnašanja uporabnikov in izvajalcev pri uresničevanju pravic, obveznostih in odgovornostih, ima skupščina 'stanovanjske skupnosti kolegij predsednika kot koordinativno telo, ki predstavlja metodo dela za usklajevanje svojega dela.
Kolegij predsednika stanovanjske skupnosti sestavljajo:
- predsednik in podpredsednik skupščine,
- predsednika zborov,
- predsedniki odborov in komisij.
Na kolegij predsednika so po potrebi lahko vabljeni še drugi delegati skupščine in delavci strokovne službe.
Kolegij vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik skupščine.
27. člen
Za izvrševanje nalog in sklepov samoupravne stanovanjske skupnosti in zborcv skupščine oblikuje skupščina naslednje skupne organe:
-	odbor	za	programiranje	in
financiranje graditve stanovanj;
-	odbor	za	gospodarjenje	s
skladom stanovanjskih hiš;
-	odbor	za	subvencioniranje
stanarin;
- odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV;
- odbor za reševanje stanovanjskega	vprašanja	upokojencev	in
invalidov;
- odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito;
- komisijo za normativno dejavnost ter sploš..., '■-•"'čne in administrativne zadeve.
28. člen
4.1.	Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj šteje 9 članov od tega sta dva člana iz delegatov zbora izvajalcev.
Naloge in pristojnosti odbora so predvsem:
- programiranje graditve stanovanj ;
- izvajanje politike graditve stanovanj;
- odobravanje posojil iz združenih sredstev za vzajemnost;
- usmerjanje sredstev za solidarnost - del za nakup solidarnostnih stanovanj;
- usmerjanje sredstev amortizacije sklada stanovanjskih hiš;
- druge zadeve s področja kreditiranja in graditve stanovanj;
- daje pobudo za združevanje sredstev in zagotavlja sredstva za nemoteno gradnjo;
- razpravlja o izhodiščnih in končnih cenah gradnje stanovanj;
- razpravlja in sprejema izvajalske pogodbe;
- imenuje komisijje za pregled ponudb in oddajo del.
Odbor zaseda po potrebi.
29. člen
4.2. Odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom šteje 7 članov, ki so vsi iz delegacij za zbor uporabnikov.
Naloge in pristojnosti odbora so predvsem:
- dodeljevanje družbenih najemnih stanovanj, za katere ima pravico dodeljevanja samoupravna stanovanjska skupnost;
- oddajanje poslovnih prostorov;
- dodeljevanje solidarnostnih stanovanj ;
- prodaja stanovanj in poslovnih prostorov;
- skrb za preureditve in velika popravila stanovanjskih hiš;
-	druge	zadeve s področja
gospodarjenja s stanovanjskim skladom, stanovanj in poslovnih prostorov;
-	odloča	o odpisu osnovnih
sredstev, ki so last samoupravne stanovanjske hrupnosti.
Odbor zaseda po potrebi.
30. člen
4.3.	Odbor	za subvencioniranje
stanarin šteje pet članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov. Po enega delegata pa delegirajo v odbor Skupnost socialnega varstva Novo mesto, Center za socialno delo Novo mesto in krajevna skupnost, v kateri prebiva prosilec za delno nadomestitev stanarine.
V pristojnost odbora spadajo vse zadeve s področja subvencioniranja stanarin.
Odbor zaseda po potrebi.
31. člen
4.4. Odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV šteje pet članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov - članov ZB NOV. Tri delegate pa delegira v odbor Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto.
Naloge in pristojnosti odbora so predvsem:
- izvajanje politike reševanja stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV;
- usmerjanje sredstev za financiranje in kreditiranje graditve stanovanja za udeležence NOV;
- odobravanje posojil udeležencem NOV za gradnjo ali rekonstrukcijo individualnih stanovanjskih hiš;
- druge zadeve s področja reševanja stanovanjske problematike udeležencev NOV.
Odbor zaseda po potrebi.
32. člen
4.5. Odbor za reševanje stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov šteje sedem članov. Predsednika in namestnika predsednika izvoli skupščina samoupravne stano-
DOLENJSKI LIST št. 23 (1765) 9. junija 1983
vanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov — upokojencev. Pet članov pa delegira Koordinacijski odbor društev upokojencev občine Novo mesto.
Naloge in pristojnosti odbora so predvsem:
- izvajanje politike reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov;
- usmerjanje sredstev za financiranje nakupa družbenih najemnih stanovanj za upokojence in invalide;
- dodeljevanje vseh družbenih najemnih stanovanj, ki so namenjena za upokojence in invalide;
- odobravanje odložitve plačila lastne udeležbe upravičencem pri pridobitvi stanovanja;
- odobravanje namenskih stanovanjskih posojil upokojencem, rekonstrukcije in popravila njihovih stanovanjskih hiš in stanovanj;
- druge zadeve s področja reševanja stanovanjskega vprašanja upokojencev in invalidov.
33.	člen
4.6.	Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito šteje pet članov. Predsednik skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti je po položaju predsednik odbora. Po položaju sta člana odbora tudi predsednik odbora za gospodarjenje s stanovanjskim skladom in strokovni tajnik za področje samoupravne stanovanjske skupnosti.
Odbor neposredno skrbi za izvajanje nalog s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski skupnosti, sodeluje s pristojnimi organi družbenopolitične skupnosti in krajevnih skupnosti v občini, kakor tudi z družbeno političnimi organizacijami in skupnostmi v občini pri izvajanju nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, še posebej pri razvijanju in utrjevanju obrambnih in samozaščitnih priprav ter varnostne kulture stanovalcev.
Zlasti pa:
- sprejema in dopolnjuje obrambni načrt o organizaciji in delovanju stanovanjskega gospodarstva v občini ob neposredni vojni nevarnosti in v vojni;
- predlaga obrambne elemente k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter plana stanovanjske skupnosti in drugih samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti ter ukrepov s področja ljudske obrambe, za katere je pristojna stanovanjska skupnost;
- izdela načrt ukrepov pripravljenosti z izvajanjem varnostnih in zaščitnih ukrepov po načelih družbene samozaščite;
- izdela načrt mobilizacije z vsemi pripravami, v katerem določa način organiziranja in delovanje stanovanjske skupnosti pri prehodu iz mirnodobnega v izredno oziroma vojno stanje;
- izdela na podlagi republiških in drugih predpisov načrt priprav za primer naravnih in drugih hudih nesreč na območju občine s področja stanovanjskega gospodarstva;
- organizira in pripravlja vse možne oblike in način izvajanja nalog in ukrepov ljudske obrambe glede na predvideni, vojne razmere;
- zagotavlja večji vpliv, da bo projektiranje in sama stanovanjska gradnja upoštevala obvezne varnostne vidike kot npr.: smotrno načrtovanje izgradnje skupnih zaklonišč v posameznih stanovanjskih hišah; upoštevanje predpisov za protipotresno varno gradnjo in preverjanje vgrajevanja potrebnega materiala s strani izvajalcev stanovanjske gradnje; vključevanje požarnovarnostnih elementov in naprav (rezervni izhodi, požarne stopnice, hidranti, alarmne naprave in drugo);
- skrbi za usposodobitev stanovalcev v skupnostih stanovalcev in hišnih svetov za samozaščitne ukrepe v primeru elementarnih nesreč ali morebitne vojne, še posebej za:
zagotovitev potrebnih sredstev za nabavo in redno vzdrževanje gasilnih aparatov;
zagotovitev materialnih pogojev za nabavo in potrebno obnavljanje obveznega orodja in sredstev za odstranjevanje ruševin in reševanje občanov;
- v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi pomaga pri pripravi ukrepov za zaklanjanje stanovalcev;
- sodeluje z občinskimi upravnimi organi pri:
opredelitvi lokacij za postavitev začasnih naselij (šotorov, prikolic in lesenih hišic).
pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
pripravi opreme teh zemljišč z nujno potrebnimi komunalnimi napravami,
pripravi potrebne delovne sile, gradbenega materiala, elementov in drugega za postavitev začasnih naselij za občane, ki ostajajo brez strehe, razporeditvi gradbenih zmogljivosti za zavarovanje, popravilo in obnovo poškodovanih zgradb in rušenje tistih zgradb, ki se ne dajo popraviti.
Odbor sodeluje še zlasti pri razvijanju obrambnih priprav in varnostne kulture stanovalcev v skupnosti stanovalcev.
Odbor opravlja tudi druge naloge v skladu z zakoni ter predpisi s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Odbor zaseda po potrebi.
34.	člen
4.7.	Komisija za normativno dejavnost ter splošne, finančne in administrativne zadeve šteje pet članov, ki jih izvoli skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti iz delegatov zbora uporabnikov in zbora izvajalcev.
Naloge in pristojnosti komisije so predvsem:
- pripravlja predloge samoupravnih splošnih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti;
- pripravlja predloge stališč in sklepov o sprejemu in izvajanju družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, katerih udeleženec oz. podpisnik je samoupravna stanovanjska skupnost;
- po usklajevanju med skupnimi organi oblikuje predloge delovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila in zaključnega računa samoupravne stanovanjske skupnosti;
- spremlja financiranje dejavnosti samoupravne stanovanjske skupno-
sti skladno s samoupravnim sporazumom o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti in letnim delovnim načrtom;
- obravnava družbene dogovore in samoupravne sporazume, katerih udeleženec oz. podpisnik je samoupravna stanovanjska skupnost;
- obravnava predloge pogodb in dogovorov, ki jih sprejema skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti;
- obravnava in pripravlja predloge za volitve in imenovanja skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti oziroma posameznega zbora;
- obravnava in daje soglasje k imenovanju strokovnega tajnika in vodje delovne skupnosti;
- ureja in usklajuje razmeije med organi samoupravne stanovanjske skupnosti in delovno skupnostjo SIS stanovanjskega in komunalnega gospodarstva;
- opravlja druge naloge, ki jih ji poveri skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti oz. posamezni zbor.
Komisija zaseda po potrebi.
5.	Samoupravna delavska kontrola
35. člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pravic izvolijo ustanovitelji samoupravne stanovanjske skupnosti pet-članski odbor za samoupravni delavski nadzor.
Naloge in pristojnosti odbora so predvsem:
- nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti in njenega statuta ter drugih samoupravnih splošnih aktov, sprejetih družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in pogodb;
- nadzira izvajanje sklepov skupščine, posameznega zbora in skupnih organov samoupravne stanovanjske skupnosti ter ugotavlja skladnost stališč, sklepov ter aktov samoupravne stanovanjske skupnosti s samoupravnimi pravicami, dolžnostmi in interesi ustanoviteljev;
- nadzira družbeno in gospodarsko smotrnost uporabe sredstev vzajemnosti in solidarnosti samoupravno združenih v samoupravni stanovanjski skupnosti, ter razpolaganje z njimi;
- nadzira izvajanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana ter druge plane samoupravne stanovanjske skupnosti;
- nadzira izvajanje finančnih načrtov in program dela samoupravne stanovanjske skupnosti;
- nadzira uresničevanje načela javnosti dela samoupravne stanovanjske skupnosti;
- nadzira uresničevanje drugih samoupravnih pravic, dolžnosti in interesov ustanoviteljev samoupravne stanovanjske skupnosti.
36. člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor lahko zahteva od skupščine stanovanjske skupnosti, posameznega zbora in skupnega organa ter od delovne skupnosti stanovanjske skupnosti in vodje delovne skupnosti vse podatke, ki so mu potrebni pri delu ter ima pravico vpogleda v ustrezno dokumentacijo.
37. člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor opravlja nadzor na lastno pobudo, na pobudo delegacij oziroma konferenc delegacij, na predlog skupščine stanovanjske skupnosti, zborov skupščine in skupnih organov ter vodje delovne skupnosti stanovanjske skupnosti.
Odbor za samoupravno delavsko kontrolo opravlja ustrezen nadzor sam, lahko pa za ugotavljanje posameznih dejstev zadolži ustrezne strokovne organizacije oziroma strokovnjake.
38. člen
Odbor za samoupravni delavski nadzor ima pravico in dolžnost, da s svojimi ugotovitvami seznanja skupščino' stanovanjske skupnosti, posamezen zbor ter skupne organe, delovno skupnost stanovanjske skupnosti, kakor tudi podpisnike samoupravnega sporazuma o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter da daje predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
Kolikor se ugotovljene pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti ne odpravijo, obvesti odbor za samoupravno delavsko kontrolo o tem pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.
39. člen
Člani odbora za samoupravni delavski nadzor ne morejo biti delegati v stanovanjski skupščini.
6.	Sprejemanje odločitev v skupščini stanovanjske skupnosti, njenih zborih in skupnih organih
40. člen
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov obeh zborov.
Odločitve in sklepi skupščine stanovanjske skupnosti o zadevah, o katerih enakopravno odločata oba zbora so sprejeti, če jih je v enakem besedilu sprejela večina vseh delegatov v vsakem zboru.
Odločitve in sklepi, o katerih samostojno odloča zbor uporabnikov, oziroma zbor izvajalcev, so sprejeti, če je zanje glasovala večina delegatov zbora uporabnikov oziroma zbora izvajalcev.
41. člen
Ce ni doseženo soglasje med zboroma, je potrebno opraviti usklajevalni postopek.
42. člen
Usklajevalni postopek izvede komisija, ki šteje tri delegate zbora uporabnikov in tri delegate zbora izvajalcev.
Komisijo za izvedbo usklajevalnega postopka in njenega predsednika imenuje skupščina stanovanjske skupnosti na svoji seji.
43. člen
Skupščina lahko na isti seji nadaljuje razpravo in sprejme odločitev o zadevi, o kateri ni bilo doseženo soglasje, če komisija iz prejšnjega člena statuta uskladi stališča in predlaga predlog odločitev.
Ce navzlic usklajevanju ni bilo doseženo soglasje v skupščini stanovanjske skupnosti in ni mogoče sprejeti odločitev s potrebno večino, skupščina predlog odločitve začasno umakne z dnevnega reda, komisijo iz prejšnjega člena statuta pa zadolži, da nadaljuje z usklajevalnim postopkom.
V primeru navedenem v prejšnjem odstavku tega člena, mora komisija za izvedbo usklajevalnega postopka v roku, ki ga določi skupščina stanovanjske skupnosti, predložiti predsedniku skupščine stanovanjske skupnosti usklajen predlog odločitve.
Predsednik skupščine je dolžan usklajen predlog odločitve predložiti skupščini stanovanjske skupnosti.
44. člen
V primeru, da po opravljenem usklajevalnem postopku skupščina stanovanjske skupnosti ne sprejme predloga odločitve, odločitev pa zadeva sklep posebnega družbenega pomena s področja stanovanjskega gospodarstva, da skupščina stanovanjske skupnosti pobudo Izvršnemu svetu Skupščine občine Novo mesto, da skupščina občine začasno uredi to vprašanje.
45. člen
Skupni organ veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
Skupni organ sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
7.	Pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov
46. člen
Delegati v zborih skupščine stanovanjske skupnosti imajo pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih določajo ustava, zakoni, samoupravni sporazum o ustanovitvi stanovanjske skupnosti ter ta statut, predvsem pa:
- da izražajo na sejah zborov skupščine stališča konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale;
- da predlagajo, oblikujejo in sprejemajo stališča in sklepe, ki uveljavljajo samoupravne družbenoekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu ob upoštevanju načela, da je stanovanje ekonomska dobrina dolgoročne porabe s posebnimi soeialnimi značilnostmi, stanovanjsko gospodarstvo pa del družbene reprodukcije, o katerem odločajo delavci, delovni ljudje in občani ter stanovalci v stanovanjih in stano-vnajskih hišah v družbeni lastnini;
- da usklajujejo stališča v skladu z interesi delavcev, delovnih ljudi, občanov in stanovalcev glede stanovanjske graditve; zagotavljanja vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter gospodarjenja s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini in varstva stanovanjskega in bivalnega okolja;
- da dejansko sodelujejo v delu skupščine oziroma zborov skupščine stanovanjske skupnosti, v delu skupnih organov ter v delu občasnih delovnih teles skupščine oziroma zborov;
- da skrbijo za obveščanje konferenc delegacij oziroma delegacij o delu stanovanjske skupnosti.
47. člen
Delegati so v mejah svojih pravic, obveznosti in odgovornosti samostojni pri svojem delu v skupščini oziroma zborih upoštevajo smernice, stališča in sklepe konferenc delegacij oziroma delegacij, ki so jih delegirale v stanovanjsko skupnost.
Delegati so za svoje delo v stanovanjski skupnosti odgovorni ustanoviteljem stanovanjske skupnosti.
8.	Poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti
48. člen
Podrobnejše določbe o pravicah in dolžnostih delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti, sejah skupščine, posameznega zbora in skupnega organa, usklajevalnemu postopku ter programiranju dela v skupščini določa poslovnik o delu skupščine stanovanjske skupnosti.
V. SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST ENOT STANOVANJSKE SKUPNOSTI
49. člen
Za neposrednejše uresničevanje samoupravnih pravic, posebnih interesov in posebnih potreb pri graditvi, prenovi in gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini ter za obravnavanje in reševanje drugih vprašanj iz stanovanjskega gospodarstva, lahko delavci, delovni ljudje, občani in stanovalci ustanovijo enote stanovanjske skupnosti.
50. člen
Enota stanovanjske skupnosti se ustanovi s samoupravnim sporazumom s katerim sc opredeli naloge, postopke, način sprejemanja samoupravnih splošnih aktov, samoupravno organiziranost, način zagotavljanja sredstev za njeno delovanje in druga pomembna vprašanja za delovanje enote.
51. člen
Enota stanovanjske skupnosti je pravna oseba in ima svoj statut.
Statut enote skupnosti mora biti skladen s samoupravnim sporazumom o ustanovitvi stanovanjske skupnosti in s tem statutom.
52. člen
Skupščino enote sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
Glede sestave in delegiranja delegatov v zbor uporabnikov in zbor izvajalcev ter glede obravnave in odločanja o enoti stanovanjske skupnosti sc smiselno upošteva določitev členov in tega statuta.
53. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi enote stanovanjske skupnosti in statut enote potrdi skupščina stanovanjske skupnosti.
VI. PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKA SKUPŠČINE STANOVANJSKE SKUPNOSTI TER PRISTOJNOSTI PREDSEDNIKOV ZBOROV SKUPŠČINE
54. člen
Predsednik skupščine stanovanjske skupnosti ima zlasti naslednje pristojnosti:
- predstavlja in zastopa stanovanjsko skupnost;
- sklicuje in vodi seje skupščine in kolegije;
- organizira dela ter skrbi za izvajanje sklepov skupščine;
- skrbi, da skupščina dela v skladu s poslovnikom;
- daje pobude za obravnavo posameznih vprašanj na seji skupščine oziroma zborov;
- podpisuje sklepe in samoupravne splošne akte, ki jih je sprejel? skupščina;
- podpisuje družbene dogovore in samoupravne sporazume, kijih je sprejela stanovanjska skupnost;
- skrbi za usklajevanje nalog stanovanjske skupnosti v skupnosti socialnega varstva;
- skrbi za usklajevanje skupnih nalog v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije;
- skrbi za sodelovanje skupščine in njenih zborov ter skupnih organov z občinsko skupščino ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini;
- opravlja druge naloge, ki mu jih naloži skupščina oziroma posamezen zbor.
Predsednik skupščine je za svoje delo odgovoren skupščini.
55. člen
Ce je predsednik skupščine odsoten ali zadržan, ga nadomešča z vsemi pooblastili podpredsednik skupščine, ki lahko po pooblastilu predsednika skupščine tudi trajno opravlja posamezne naloge iz pristojnosti predsednika skupščine.
56. člen
Predsednika zbora uporabnikov in zbora izvajalcev imata zlasti naslednje pristojnosti:
- predstavljata zbor;
- sklicujeta in vodita seje zbora ter predlagata dnevni red zbora;
- organizirata delo ter skrbita za izvajanje sklepov zbora.
VII.	USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V OBČINSKI SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA
57. člen
Stanovanjska skupnost usklajuje v skupnosti socialnega varstva v občini zlasti;
- osnove in merila za dodelitev stanovanj, zgrajenih s sredstvi za solidarnost;
- osnove in merila za delno nadomestitev stanarine občanom z nižjimi dohodki;
- standarde za stanovanja občanov s posebnimi potrebami.
58. člen
Skupni organi stanovanjske skupnosti, še posebej pa odbor za subvencioniranje stanarin, se neposredno vključujejo v izvajanje nalog skupnosti socialnega varstva na področju stanovanjskega gospodarstvu, ki imajo socialno varstveni značaj.
•Vlil. USKLAJEVANJE IN IZVAJANJE NALOG V ZVEZI STANOVANJSKIH SKUPNOSTI SLOVENIJE
59. člen
Zadeva skupnega pomena za vso SR Slovenijo na podrdeju stanovanjskega gospodarstva, ki jih stanovanj-
ska skupnost skupaj z drugimi stanovanjskimi skupnostmi usklajuje in izvaja v Zvezi stanovanjskih skupnosti Slovenije, so zlasti naslednje:
-	nadaljnje	razvijanje
samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva;
- opredeljevanje usmeritev in obveznosti pri planiranju, zagotavljanju sredstev, graditvi stanovanj, gospodarjenju s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, zagotavljanju vzajemnosti in solidarnosti pri pridobivanju in uporabi stanovanj ter vrsta stanovanjskega in bivalnega okolja in drugih zadevah, ki so pomembne za vse- delavce, delovne ljudi in občane in stanovalce v republiki;
- usklajevanje graditve stanovanj in drugih zadev s področja stanovanjskega gospodarstva, ki so z zakonom razglašene za zadeve posebnega družbenega pomena z družbenim planom SR Slovenije;
- usklajevanje prednostnih nalog socialno varstvenega značaja za področje stanovanjskega gospodarstva;
- izvajanje nalog iz sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ki jih stanovanjske skupnosti sprejemajo prek Zveze;
- raziskovalna in študijska dejavnost na področju stanovanjskega gospodarstva:
- zagotavljanje strokovne pomoči stanovanjskim skupnostim;
- združevanje sredstev za namene solidarnosti in vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na ravni republike;
- sodelovanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi in družbenopolitičnimi organizacijami in republiškimi upravnimi organi v zadevah skupnega pomena ter z ustreznimi organizacijami in organi socialističnih repubjik in socialističnih avtonomnih pokrajin ter federacije;
- sodelovanje pri pripravi zasnov za dolgoročni načrt družbenega razvoja SR Slovenij na področju stanovanjskega gospodarstva:
- spremljanje razvoja ter proučevanje zadev stanovanjskega gospodarstva na območju SR Slovenije in obveščanje skupščin občin in Skupščine SR Slovenije o problematiki na področju stanovanjskega gospodarstva;
- opravljanje drugih zadev posebnega pomena za stanovanjsko gospodarstvo na podlagi zakonov in drugih predpisov.
IX.	11NANC1RANJE STANOVANJSKE SKUPNOSTI
60.	člen
Stanovanjska skupnost financira svoje naloge na podlagi letnega delovnega in finančnega načrta za:
- dela združenih sredstev vzajemnosti;
- dela združenih sredstev solidarnosti;
dela združenih sredstev stanarin, najemnin in prispevkov lastnikov posameznih delov stanovanjskih
hiš;
- dela sredstev odpravljenega občinskega stanovanjskega sklada, skladno s samoupravnim spo-
razumom o temeljih plana stanovanjske skupnosti.
61. člen
Stanovanjska skupnost z letnim finančnim načrtom določi obseg sredstev, potrebnih za izvajanje nalog stanovanjske skupnosti v okviru letnega delovnega načrta.
X. JAVNOST DELA STANOVANJSKE SKUPNOSTI
62. člen
Delo stanovanjske skupnosti je javno.
63. člen
SkupJčina in skupni organi stanovanjske skupnosti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščajo ustanovitelje stanovanjske skupnosti o celotnem delovanju stanovanjske skupnosti ter o problemih, stanju in razvoju družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, o izvajanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana stanovanjske skupnosti ter drugih planskih aktov stanovanjske skupnosti, o izvajanju samoupravnih splošnih aktov ter sprejetih samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov in drugih dogovorov, o delovanju delegatskega sistema in samoupravne organiziranosti stanovanjske skupnosti in enot stanovanjske skupnosti, o delu organizacij združenega dela, ki opravljajo strokovne naloge in opravila za stanovanjsko skupnost kakor tudi o drugih najpomembnejših vprašanjih iz pristojnosti stanovanjske skupnosti.
64. člen
Javnost dela ter obveščanje o delu stanovanjske skupnosti se .zagotavlja zlasti:
- prek delegatov v skupščini stanovanjske skupnosti;
- s pismenimi gradivi za seje skupščine, zborov in skupnih organov stanovanjske skupnosti;
- z občasnimi ih formacijami o delu stanovanjske skupnosti, objavljenimi v glasilu občinske konference SZDL;
- z objavo vseh samoupravnih splošnih aktov stanovanjske skupnosti v Skupščinskem Dolenjskem listu;
z drugimi oblikami obveščanja, ki jih določi predsednik skupščine stanovanjske skupnosti.
XI. OPRAVLJANJE SKUPNIH DEL ZA STANOVANJSKO SKUPNOST
65. člen
Za opravljanje strokovnih, finančnih, administrativnih, pomožnih in tem podobnih del skupnega pomena je oblikovana enotna delovna skupnost.
66. člen
Enotno delovno skupnost vodi vodja delovne skupnosti, kateri se imenuje za dobo štirih let na osnovi pogojev sprejetih v pravilniku o delitvi dela. sistemizaciji del in nalog ter opravil in strukturi kadrov in statutu delovne skupnosti.
67. člen
Razmerje med stanovanjsko skupnostjo in delovno skupnostjo opre-
deljuje samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih.
68. člen
Neposredna dela za področje stanovanjske skupnosti vodi strokovni tajnik.
69. člen
Strokovni tajnik se imenuje za dobo štirih let na osnovi pogojev, sprejetih v pravilniku o delitvi dela. sistemizaciji del in nalog ter opravil in strukturi kadrov in statutu delovne skupnostih.
70. člen
Opravila in naloge strokovnega tajnika pri vodenju del za stanovanjsko skupnost so vnešene v pravilnik o delitvi dela sistemizaciji del in nalog ter opravil in strukturi kadrov.
XII. REŠEVANJE SPOROV
71. člen
Stanovanjska skupnost ustanovi poravnalni svet kot poseben organ za sporazumno odpravo sporov s področja stanovanjskega gospodarstva.
Podrobnejša določila o delu poravnalnega sveta opredeljuje akt o ustanovitvi poravnalnega sveta.
72. člen
Stanovanjska skupnost ustanovi v skladu z zakonom posebno sodišče združenega dela.
Podrobnejša določila o delu posebnega sodišča združenega dela določa akt o ustanovitvi oziroma samoupravni sporazum o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela.
XIII. ODGOVORNOST STANOVANJSKE SKUPNOSTI
73. člen
Stanovanjska skupnost je za izvajanje svojih nalog, opredeljenih v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto odgovorna skupščini občine.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
74. člen
Ta statut je sprejet, ko ga po predhodni • javbi obravnavi sprejme skupščina stanovanjske skupnosti.
75. člen .
Spremembe in dopolnitve statuta
sprejema skupščina stanovanjske skupnosti po postopku, ki velja za njegov sprejem.
Za razlago določb statuta je pristojna skupščina.
76. člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, prčneha veljati statutarni sklep stanovanjske skupnosti z dne
4.	marca 1982 objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 4/82.
77. člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 2-662/83
Novo mesto, 21.4 1983
Predsednik skupščine BOJAN FINK. l.r.
137.
Na podlagi določil 7. člena statutarnega sklepa (SDL št. 4/82) je skupščina samoupravne stanovanj sky skupnosti občine Novo mesto na seji dne 21. 4. 1983 sprejela
Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in merilih za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, zato objavljamo prečiščeni tekst, ki se v celoti glasi:
Na podlagi 8. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, izvršilnega odbora in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/78) je skupščina samoupravni stanovanjske skupnosti občine Novo mesto sprejela v skladu z določili družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slovenjiji ter samoupravnega sporazuma o temeljih' plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje 1981 do 1985 na svoji seji dne 16. septembra 1981 in 21. 4. 1983
PRAVILNIK
0 POGOJIH IN MERILIH ZA PRIDOBITEV POSOJIL IZ SKLADA ZDRUŽENIH SREDSTEV ZA VZAJEMNOST V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU
1 SPLOSNE DOLOČBE
1. člen
S tem pravilnikom so natančnejše določeni:
- namen posojil,
- upravičenci do posojil ter
- pogoji in merila za pridobitev posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
2. člen
Združena sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu so po določilih tega pravilnika namenjena
za:
- posojila za gradnjo in nakup -pridobitev novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini;
• - posojila za gradnjo in nakup -pridobitev novozgrajenih stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lastnini;
- posojila za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni in zasebni lastnini pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina oz. število stanovanjskih prostorov ali da se uredi boljša toplotna . izolacija oz. gošpodarnejši sistem ogrevanja;
- premostitvena posojila največ za dobo dveh let družbenim investitorjem in stanovanjskim zadrugam za čas gradnje stanovanj.
3. člen
Pravico do posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu imajo: temeljne organizacije združenega dela in druge organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije).
ki so podpisale samoupravni o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje od leta 1981 do 1985 in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB — TDB PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto. Do posojila so upravičene tudi tiste organizacije, ki začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu skupne porabe za načrtovani obseg gradnje ali nakupa družbeno najemnih stanovanj, katerih vrednost ni večja od 5% celotne mase BOD v tem obdobju, in ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu v dogovorjenem roku in obsegu ali, ki jim je pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti začasno deloma ali v celoti odložil združevanje obračunanega prispevka za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu;
- delavci organizacij iz prve alinee tega člena, ki namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja;
- delovni ljudje, ki samostojno' opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposleni delavci ter delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost, če združujejo sredstva za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti v skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto za obdobje od 1981 do 1985 in namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja;
- kmetje kooperanti in zdiuženi kmetje, ki združujejo sredstva za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu pri LB - TDB PE za stanovanjsko in komunalno kreditiranje Novo mesto in ki namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja;
- upokojenci in invalidi, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Novo mesto in ki namensko varčujejo pri banki za rešitev svojega stanovanjskega vprašanja.
4. člen
Posojila za gradnjo in nakup -pridobitev novih ter za prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj odobrava pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti v skladu z vsakoletnim finančnim načrtom sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
5. člen
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto določi razmerje med sredstvi namenjenimi za kreditiranje družbene in zasebne gradnje skupščina z letnimVinanč-nim načrtom sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
6. člen
Pri odobravanju posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu upravi-
čencem iz 3. člena tega pravilnika upošteva samoupravna stanovanjska skupnost njihov ekonomski in socialni položaj.
Delavci, delovni ljudje, kmetje Kooperanti, upokojenci in invalidi -upravičenci do posojil iz 3. člena tega pravilnika lahko pridobijo pri samoupravni stanovanjski skupnosti za isto stanovanjsko hišo ali stanovanje posojilo le enkrat ne glede iz katerega naslova.
7. člen
Posojila za gradnjo in nakup -pridobitev novih ter prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini se praviloma odobravajo največ za dobo do 10 let.
Posojila za gradnjo in nakup — pridobitev stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni lastnini se odobravajo največ za dobo 20 let, posojila za prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj v zasebni lastnini se odobravajo največ za dobo do 10 let.
Za vsa odobrena posojila jz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu je 4 % letna obrestna mera.
Organizacije vračajo posojilo v polletnih anuitetah, ostali posojilojemalci pa v mesečnih anuitetah.
8. člen
Mesečna anuiteta od vseh posojil za isto stanovanje ali stanovanjsko hišo ne more biti nižja od mesečne -stanarine za to stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki bi jo posojilojemalec plačeval po predpisih o stanarini.
Mesečna anuiteta za odobreno posojilo iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ne more biti nižja od 500.00 din.
Če se osebni dohodek posojilo-jemlaca med odplačevanjem posojila bistveno zmanjša, - lahko pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti na zaprosilo posojilo-jemlaca odloči, da mu za stalno ali začasno zniža višino mesečne anuitete ali pa mu začasno odloži plačevanje teh anuitet, vendar v nobenem primeru ne more biti odplačilna doba daljša od 20 let in obrestna mera nižja od 4 %.
9. člen
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobrava posojila za gradnjo ali nakup - pridobitev družbenih in zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš le do višine vrednosti standardnega stanovanja s površino 90 m2.
10. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost določi v letnem finančnem načrtu v skladu z določili družbenega dogovora o oblikovanju cen v stanovanjski gradnji ceno za m2 štanoviBijske površine, ki se upošteva za izračun možnega posojila za gradnjo zasebne stanovanjske hiše in pridobitev etažnega stanovanja.
11. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost objavi najmanj enkrat letno razpis za posojila iz sklada združe-
nih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
Razpis za posojila za nakup -pridobitev ali gradnjo ali prenovo zasebnih stanovanjskih hiš ali stanovanj mora biti objavljen v tedniku Dolenjski list. Razpis za posojila za nakup - pridobitev družbenih najemnih stanovanj pa je lahko objavljen samo interno in sicer na ta način, da se o tem pismeno obvesti soinvestitorje.
V razpisu morajo biti navedeni predvsem:
- obseg sredstev, namenjenih za posojila po posameznih namenih;
- pogoji za pridobitev posojila po posameznih namenih;
- višina diferencirane lastne udeležbe;
- kriterije za določitev prednosti pri pridobitvi posojila;
- dokumentacija k vlogi za pridobitev posojila;
- način zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet;
- rok, do katerega je potrebno vložiti vlogo za posojilo;
- naslov organa, ki sprejema vloge za posojila;
- način in rok objave rezultata -razpisa.
12. člen
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske. skupnosti odobrava po določilih tega pravilnika posojila organizacijam ter njihovim delavcem, ki združujejo delo in sredstva za stanovanjsko gradnjo iz čistega dohodka v organizacijah, ki imajo sedež v občini Novo mesto.
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko odobri delavcu posojila za nakup - pridobitev ali gradnjo stanovanja oz. stanovanjske hiše izven območja občine Novo mesto, če da njegova organizacija k temu soglasje in istočasno odobri posojilo iz lastnih sredstev za isti stanovanjski objekt.
II.	POSOJILA ZA GRADNJO IN NAKUP - PRIDOBITEV DRUŽBENIH NAJEMNIH STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HlS
13. člen
Posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko pridobijo organizacije iz prve alinee 3. člena tega pravilnika, če izpolnjujejo še naslednje pogoje:
- da so sprejele samouprave splošne akte o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskega vprašanja svojih delavcev, usklajene z zakonom o stanovanjskem gospodarstvu in z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji;
- da predložijo plan, v katerem je plan dohodka, finančni plan in plan financiranja gradnje in prenove;
- da predložijo pregled potreb po stanovanjih in program reševanja stanovanjske problematike svojih delavcev;
- da sprejmejo na ustrezen način obveznosti zagotavljanja lastne udeležbe in vračila anuitet ter da izpolnjujejo obveznosti iz že odob-
renih posojil iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu;
- da bodo dodeljevale delavcem standardna stanovanja;
- da gradijo ali pridobivajo stanovanja v okviru družbeno usmerjene gradnje;
- da predložijo sanacijski program kolikor poslujejo z izgubo.
14. člen
Za lastno udeležbo organizacije štejejo izločena sredstva sklada skupne porabe za stanovanjsko gradnjo, odobreno posojilo banke, pridobljeno na podlagi vezave stanovanjskih sredstev, vplačana lastna udeležba njihovih delavceV in druga lastna sredstva.
15. člen
Višina lastne udeležbe organizacije pri gradnji ali pridobitvi -nakupu družbenonajemnih stanovanjskih hiš in stanovanj se računa od predračunske oz. končne vrednosti le-teh in je odvisna od višine poprečnega mesečnega osebnega dohodka na zaposlenega v delovni organizaciji.
Če je bil poprečni mesečni OD na zaposlenega v organizaciji v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu do 90 %
od 91 % do 100% od 101 % do 115 % nad 115 %
mora organizacija sodelovati z lastno udeležbo, ki ne more biti manjša 60% 65 % 70 % 75 %
od predračunske oz. končne vrednosti zgrajene ali pridobljene -kupljene stanovanjske hiše ali stanovanja.
Vzgojno varstvene in izobraževalne organizacije sodelujejo ne glede na določila tega člena, z lastno udeležbo pri gradnji ali nakupu -pridobitvi družbenonajemnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki ne more biti manjša od 30 % predračunske oz. končne vrednosti stanovanjskega objekta.
Socialno varstvene in zdravstvene organizacije sodelujejo, ne glede na določila tega člena, z lastno udeležbo pri gradnji ali nakupu — pridobitvi družbenonajemnih stanovanj in stanovanjskih hiš, ki ne more biti manjla od 50 % predračunske oz. končne vrednosti stanovanjskega objekta.
V primeru, da je razlika med izhodiščno in končno vrednostjo stanovanja več kot 30 %, organizacije lahko zahtevajo za razliko posojila.
Organizaciji, ki s pridobitvijo stanovanj, za katera je iz teh sredstev že bilo pridobljeno posojilo in rešuje stanovanjsko vprašanje delavcev, ki imajo solidarnostno stanovanje za določen čas (mlade družine) se odobri višje posojilo iz združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu.
' 16. člen
rfistojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti
lahko odobri posojilo iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu organizaciji iz 13. člena tega pravilnika za gradnjo ali nakup — pridobitev družbenih najemnih stanovanj in stanovanjskih hiš tudi v krajih izven območja občine Novo mesto, če le-ta potrebuje taka stanovanja za delavce, ki opravljajo njeno poslovno dejavnost v teh krajih.
17. člen
Odplačilna doba posojila organizacijam za gradnjo ali nakup -pridobitev družbenonajemnih stanovanj in stanovanjskih hiš je odvisna od višine posojila in ekonomskih možnosti organizacije.
Pristojni samoupravni organ samoupravne stanovanjske skupnosti lahko organizacijam, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali pa z izgubo odloži pričetek odplačevanja posojila, vendar največ za dve leti, s tem da plačuje za čas odložitve redne obresti.
18. člen
Organizacija lahko zamenja ali proda zgrajena ali kupljena - -pridobljena družbenonajemna stanovanja in stanovanjske hiše pred odplačilom posojila samo v soglasju s samoupravno stanovanjsko skupnostjo, ki bo dpločila pogoje in način plačila neodplačanega posojila.
III.	POSOJJLA ZA GRADNJO IN NAKUP - PRIDOBITEV ZASEBNIH STANOVANJSKIH HlS IN STANOVANJ
19. člen
Posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu lahko pridobijo delavci, delovni ljudje, kmetje kooperanti, upokojenci in invalidi iz 3. člena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: upravičenci do posojil).
20. člen
Upravičenci do posojil iz 19. člena tega pravilnika imajo prednost pri pridobitvi posojila:
- če so imeli nižji poprečni mesečni dohodek na člana družine v preteklem letu,
— če nimajo stanovanja ali če prebivajo v neprimernem oziroma neustreznem stanovanju,
— če prebivajo v družbenem najemnem stanovanju, ki so ga pridobili kot mlada družina pri samoupravni stanovanjski skupnosti občine Novo mesto ali če prebivajo v družbenem najemnem stanovanju, katerega bodo izpraznili.
Za družinske člane .štejejo zakonca, otroci in starši zakoncev, če živijo v skupnem gospodinjstvu.
Za neprimerno stanovanje šteje:
- stanovanje v kleti ah na podstrešju,
— stanovanje brez ali s souporabo sanitarij,
— stanovanje brez vodovodne ali kanalizacijske napeljave oz. greznice,
- stanovanje brez kuhinje.
Za neustrezno stanovanje šteje:
- stanovanje, v katerem je stanovanjska površina manjša od 10 m2, ki odpade na vsakega družin-skftsra člana.
DOLENJSKI LIST št. 23 (1765) 9. junija 1983
- stanovanje, v katerem morajo starši in otroci ali otroci različnih spolov uporabljati isti spalni prostor.
21. člen
Upravičencem do posojila iz 19. člena tega pravilnika se lahko odobri posojilo za nakup - pridobitev etažnega stanovanja v okviru družbeno usmerjene gradnje oziroma zadružnega etažnega stanovanja (v nadaljnjem besedilu: etažno stanovanje) ali za gradnjo zasebne stanovanjske hiše oziroma stanovanja.
Vsak upravičenec do posojila lahko pridobi, v skladu z določili tega pravilnika in drugih aktov samoupravne stanovanjske skupnosti, posojilo za nakup — pridobitev standardnega etažnega stanovanja oziroma za gradnjo standardne zasebne stanovanjske hiše za štiričlansko družino v izmeri 70 m2 stanovanjske površine. Kolikor je število družinskih članov večje od štirih, se za vsakega nadalnjega člana poveča stanovanjska površina za 15 m2, vendar največ do 90 m2.
Upravičenec do posojila oziroma njegov družinski član ne more dobiti posojila za nakup - pridobitev tistega dela stanovanjske površine, ki presega standardno površino stanovanja, določeno s tem pravilnikom.
22. člen
Skupna vsota vseh posojil za nakup - pridobitev etažnega stanovanja ne sme presegati 80 % predračunske oz. končne vrednosti stanovanja po kupoprodajni pogodbi ob upoštevanju dejanske stanovanjske površine oz. največ 90 m2.
Skupna vsota vseh posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanje ne sme presegati 60 %, za zadružno stanovanjsko gradnjo pa 75 % vrednosti stanovanjske hiše, izračunane na osnovi očiščene vrednosti m 2 stanovanjske površine v okviru družbeno usmerjene gradnje v občini Novo mesto v preteklem letu z upoštevanjem 90 m2 stanovanjske površine.
Pri vsoti že prejetih posojil za gradnjo zasebne stanovanjske hiše ali stanovanja se ne upoštevajo posojila namenjena in porabljena za komunalno opremljanje zemljišča.
Skupna vsota vseh posojil se zniža za namensko vezana sredstva za pridobitev stanovanjskih posojil v banki.
23. člen
Osnova za določitev višine lastne udeležbe, ki jo mora prispevati upravičenec do posojila za nakup -pridobitev etažnega stanovanja oz. za gradnjo zasebne stanovanjske hiše in posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, ki mu pripada po določilih tega pravilnika, je razmerje med poprečnim mesečnim dohodkom na člana družine upravičenca in poprečnim mesečnim osebnim dohodkom na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Za izračun poprečnega mesečnega dohodka na člana družine se upoštevajo vsi dohodki upravičenca do posojila in njegovih družinskih članov v preteklem letu.
24. člen
Upravičencu do posojila pripada v skladu z določili tega pravilnika posojilo glede na dosežene poprečne mesečne dohodke na družinskega člana v preteklem letu, kot sledi:
Ce je bil poprečni dohodek na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu: do 50 %
nad 50 % do 75 % nad 75 % do 100 % nad 100 %
pripada upravičencu posojilo od vrednosti standardnega stanovanja za nakup	za	gradnjo
v višini do 40 %	30 %
35 %	25%
30 %	y	20	%
25 %	15 %
Natančnejša določila o višini posojila in druge pogoje, ki vplivajo na višino posojila, določi samoupravna stanovanjska skupnost ob vsakokratnem razpisu.
Delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in pri njih zaposlenim delavcem ter delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo kot poklic umetniško ali drugo dejavnost — upravičencem do posojil pripadajo posojila iz sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, izračunana po določilih tega člena povečana za petdeset odstotkov.
25. člen
Za namensko varčevanje šteje:
- če je varčevalec do dneva razpisa posojila namensko varčeval pri banki najmanj najmanj eno leto in privarčeval najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja kot to določa 21. člen tega pravilnika;
- če je varčevalec vsaj leto pred objavo namensko vezal pri banki za rešitev svojega stanovanja najmanj 5 % vrednosti standardnega stanovanja kot to določa 21. člen tega pravilnika.
26. člen
Odplačilno dobo za posojila po
24.	členu tega pravilnika določa pristojni organ samoupravne stanovanjske skupnosti, pri tem upošteva poprečni dohodek zadnjih treh mesecev posojilojemalca in njegovih družinskih članov, posojila, ki so jih pridobili pri banki na osnovi namenskega stanovanjskega varčevanja ali namenske vezave in posojila, ki so jih pridobili pri delovni oz. drugi organizaciji.
Odplačilna doba je lahko največ 16 let in 11 mesecev. Za izračun mesečnih anuitet prvih 5 let se uporablja doba vračanja posojila največ 20. let. Mesečna anuiteta se po preteku petih let odplačevanja poveča za 12,5 %, po preteku desetih let pa še za 12,5 % prve mesečne anuitete.
Odplačilna doba ne more biti v nobenem primeru daljša od dvajset let.
IV.	POSOJILA ZA PRENOVO STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI IN ZASEBNI LASTNINI
27.	člen
Samoupravna stanovanjska skup-, nost razpiše v skladu z določili tega pravilnika in vsakoletnega finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu posojila: - za prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš pod pogojem, da se z njo poveča stanovanjska površina oziroma število stanovanjskih prostorov; - za ureditev boljše toplotne izolacije oziroma gospodarnejšega sistema ogrevanja (v nadaljnjem besedilu: prenova).
«	28.	člen
Do posojil po določilih predhodnega člena imajo pravico upravičenci iz 3. člena tega pravilnika če prispevajo najmanj 50 % lastnih sredstev vrednosti prenove.
29. člen
Posojila se odobravajo najdalj za dobo 10 let.
Obrestna mera za posojila je 4 % letno.
30. člen
Podrobnejše pogoje za pridobitev posojila po 28. členu tega pravilnika določi samoupravna stanovanjska skupnost v vsakoletnim finančnim načrtom sklada združenih sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu in vsakokratnim razpisom za pridobitev posojil.
V.	KONČNE DOLOČBE
31. člen
Organizacija ali delavec, ki meni, da je prizadet v pravicah, ki mu gredo po tem pravilniku lahko po razpisu vloži pritožbo na zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
32. člen
Sporna vprašanja rešuje pristojno sodišče.
• 33. člen
Ko začne veljati ta pravilnik preneha veljati pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, ki ga je sprejel zbor delegatov samoupravne enote za graditev stanovanj samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto dne 27. maja 1975.
34.	člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 2-660/83
Novo mesto, 21. 4.1983
Predsednik skupščine BOJAN FINK, Lr.
138.
Na podlagi 8. člena statutarnega sklepa o oblikovanju, nalogah in pristojnostih skupščine, zborov in drugih organov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 4/82) je skupščina samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto na seji dne 21. 4. 1983 sprejela
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj
1.	člen
5.	člen se spremeni tako, da se glasi:
Za člana družine prosilca se štejejo: zakonec, otroci, starši prosilca in njegovega zakonca, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, ter osebe, ki jih je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, če živijo z njim v skupnem gospodinjstvu.
Za člana gospodinjstva se šteje tudi osebe, ki nepretrgoma dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti.
2. člen
Pri 7. členu točka 8 pod b. se alineje označijo z rimskimi številkami od I. do VI.
Pri točki 8 istega člena pod e. se pri podtočki 3. nepopolne družine: zamenja „matere samohranilke” z novim besedilom, ki se glasi „samo-hranilci”.
3. člen
Pri 8 členu tretji odstavek se besedilo zadnjega stavka spremeni tako, da se glasi:	„Hkrati se
obvestilo o objavi dostavi:”
4. člen
Pri 11. členu v zadnjem odstavku se besedilo ..izvršilni odbor” zamenja z novim besedilom, ki se glasi: „Zbor uporabnikov pri skupščini.”
5. člen
Pri 12. členu v zadnjem odstavku in pri 13. členu v prvem, drugem in tretjem odstavku se besedilo „iz-vršilni odbor” zamenja z novim besedilom, ki se glasi: „Zbor uporabnikov pri skupščini”
6. člen
Pri 14. členu se besedilo tabele spremeni, tako da se glasi:
1 garsonjera, do 32 m2
2 1-sobno, do 45 m^
3 1 1/2-sobno do 2-sobno, do 58 m2
4 2 sobno do 2 1/2-sobno, do 70 m2
7. člen
Pri 16. členu se v prvi vrsti besedilo „izvTšilni odbor” zamenja z novim, ki se glasi „Zbor uporabnikov pri skupščini”
8. člen
Pri 20. členu se v tabeli prvi stolpec črtajo zadnji dve vrsti, drugi stolpec se konča z besedilom „nad 60% do 65%, ostalo se črta in tretji stolpec se konča s številko „6”.
9. člen
Pri 23. členu se na koncu črta pika in doda besedilo, ki se glasi: „in pogodbo o namenskem varčevanju”
10. člen
Prvi 24. člen se v prvi vrsti besedilo ,.izvršilni odbor” nadomesti z besedilom ..komisija za normativno dejavnost pri”
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 2-18/83
Novo mesto, 21.4. 1983
Predsednik skupščine BOJAN FINK, 1 jr.
139.
Na podlagi 52. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 4. in 9. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77) in 209. člena statuta občine Trebnje je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 4. 1983 sprejela
ODLOK
o hišnem redu na območju občine Trebnje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen 1
S tem odlokom določamo pravice in obveznosti, ki jih imajo stanovalci kot uporabniki stanovanj in uporabniki poslovnih prostorov ter pravice in dolžnosti zbora stanovalcev in hišnega sveta, z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo stanovanjskih hiš in stanovanj ter poslovnih prostorov v stanovanjskih hišah, zavaruje red, varnost in čistoča in da se stanovanjske hiše in stanovanja ter poslovni prostori v stanovanjski hiši vzdržujejo v uporabnem stanju.
2. člen
Za stanovalce po tem odloku se štejejo imetniki stanovanjske pravice in osebe, ki z njimi stalno ali začasno stanujejo, lastniki, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov v stanovanjski hiši.
Določila tega odloka veljajo tudi za vse druge osebe, ki uporabljajo stanovanja, poslovne prostore ter skupne prostore in naprave v stanovanjski hiši ali na zemljišču, ki hiši pripada.
3. člen
S stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini gospodarijo stanovalci v skupnosti stanovalcev v skladu s pravicami in obveznostmi, določenimi s samoupravnimi splošnimi akti organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, v skladu z določbami samoupravnega spotazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti, zakona o stanovanjskih razmerjih in drugih predpisov.
4. člen
Vsaka stanovanjska hiša ali druga stavba, v kateri sta več kot dve stanovanji mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda izobešen seznam stanovalcev, ki vsebuje ime in priimek stanovalcev, nadstropje in številko stanovanja. V stanovanjski hiši z več stopnišči mora biti izobešen seznam stanovalcev za vsako stopnišče posebej.
Sezbam stanovalcev sestavi in po potrebi dopolni hišni svet.
5. člen
Vsaka stanovanjska hiša in druga stavba, v kateri sta vsaj dve stanovanji, mora imeti na vidnem mestu v neposredni bližini vhoda poleg seznama stanovalcev iz 4. člena odloka še:
— izobešen odlok o hišnem redu;
- izobešeno navodilo občinskega štaba za civilno zaščito o tem, kako ravnati v primeru naravnih in drugih množičnih nesreč;
- pritrjene poštne nabiralnike s priimki stanovalcev in poseben poštni nabiralnik za hišni svet;
- vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki je v hiši zadolžena za civilno zaščito;
- vidno objavljeno ime in priimek osebe, ki hrani ključe podstrešja, števca vode, glavnega zapornega ventila vode, kurilnice in drugih naprav;
- stensko omarico za skupna obvestila za vse stanovalce.
Za izvršitev zahtev iz tega člena je odgovoren hišni svet.
6.	člen
Vhod v stanovanje in poslovni prostor mora imeti številko stanovanja oziroma poslovnega prostora ter priimek nosilca stanovanjske pravice oziroma ime uporabnika poslovnega prostora.
II.	UPORABA STANOVANJSKIH IN POSLOVNIH PROSTOROV TER SKUPNIH DELOV IN NAPRAV STANOVANJSKE HIŠE
7. člen
Stanovalci morajo skrbeti za primerno stanovanjsko kulturo v hiši in njeni neposredni okolici, skrbno gospodariti s stanovanji in prostori ter skupnimi deli in napravami stanovanjske hiše in jih varovati pred okvarami in poškodbami.
8. člen
Stanovalic so zlasti dolžni:
1. uporabljati stanovanje in poslovne prostore na tak način, da drugih stanovalcev ne ovira v mirni uporabi njihovih stanovanjskih in drugih poslovnih prostorov ter skupnih prostorov;
2. paziti na red in čistočo v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih ter na zemljišču, ki pripada hiši;
3. zaklepati vhodna vrata med 22. in 6. uro;
4. parkirati motorna vozila na mestih, ki so za to določena.
9. čler\
Stanovalci, posebno pa imetniki stanovanjske pravice so dolžni tudi:
1. takoj sporočiti hišniku ali hišnemu svetu pomanjkljivosti in okvare na instalaciji in drugih prostorih, če niso dolžni po veljavnih predpisih te pomanjkljivosti in okvare imetniki stanovanjske pravice sami odpraviti;
2. sproti javljati hišnemu svetu spremembe o številu članov skupnega gospodinjstva ali podnajemnikov in drugih oseb;
3. prijaviti prebivališče pristojnemu organu za notranje zadeve;
4. po potrebi prebeliti stanovanjske prostore;
5. popraviti oziroma nadomestiti naprave, ki so jih po veljavnih predpisih dolžni vzdrževati stanovalci;
6. poučiti otroke o dejanjih, ki so po tem odloku prepovedana in jih tudi drugače odvračati od takih dejanj.
10.	člen
V	stanovanjski hiši in njeni
okolici mora vladati red in mir, čuvati je potrebno javne naprave, otroška igrišča in zelenice.
Stanovalcem se posebej prepoveduje;
1. kakorkoli povzročati v stanovanju, skupnih prostorih ali zunaj hiše prekomeren hrup ali ropot;
2.	posedovati živali, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje stanovalcev ali znatno motijo stanovalce pri mirni uporabi stanovanja;
3.	posedovati pse in mačke,
razen,	če se s tem ne strinja zbor
stanovalcev; v takem primeru morajo lastniki ravnati z živalmi v stanovanju, stanovanjski hiši in njeni neposredni okolici v skladu s sklepi zbora stanovalcev;
4.	igranje na mestih, ki bi ogrožalo telesno varnost stanovalcev ali povzročalo škodo na stanovanjskih hišah, drugih objektih ali nasadih;
5. poškodovati, zamazati ali onesnažiti stanovanjsko hišo oziroma dopuščati, da psi, mačke in druge male živali onesnažujejo skupne prostore ali hiše in njeno okolico;
6. odlagati smeti in odpadke na mestih, ki niso za to določena ter odlagati nezavarovane eksplozivne in druge nevarne snovi;
7. metati odpadke v stranišča, vodovodne školjke, odtočne cevi in kanale;
8. iztepati preproge in druge predmete v hodnikih, na oknih, balkonih, razen na mestih, ki so za to določena;
9. pisati ali pritrjevati objave, plakate in obvestila na mestih, ki niso za to določena;
10. zastavljati veže, hodnike, stopnišča, dvorišča ter druge skupne prostore s predmeti, ki tja ne sodijo;
11. sekati drva ali drobiti premog v prostorih, ki niso za to določeni;
12. prekomerno trošiti vodo ali brez potrebe prižigati luč v skupnih prostorih, kakor tudi puščati prižgane luči v skupnih prostorih;
13. postavljati na okna in balkone nezavarovane cvetlične lončke, kakor tudi zalivati cvetice takq, da voda odteka po zidu ali na stanovalce nižjih nadstropij oziroma na mimoidoče;
14. puščati vključene električne in plinske naprave v stanovanju brez nadzora;
15. uporabljati vodovodne, električne, ogrevalne, sanitarne in druge naprave na način, ki lahko povzroči okvare;
16. v stanovanjih, poslovnih prostorih in skupnih prostorih odstraniti, predelati ali popravljati obstoječe naprave, katere sme popravljati le strokovna oseba;
17. brez dovoljenja hišnega sveta in upravljalca postavljati na hišo televizijske in radijske antene;
18. kakorkoli kaliti mir in počitek stanovalcev, zlasti med 22. in 6. uro;
19. onesnaževati ozračje s kurjenjem odpadkov in smeti ali drugih snovi;
20. shranjevati v stanovanju, poslovnih prostorih ali skupnih prostorih vnetljive tekočine in snovi ter posode z vtekočinjenimi plini v nasprotju s predpisi protipožarnega varstva;
21. uporabljati za pranje perila lahko vnetljive tekočine;
22. postavljati gorljive predmete ob dimnikih ali ob dimniških vraticah;
23. obešati perilo na okna in iznad ograj zunaj balkonov pročelnih delov hiš ob glavnih cestah;
24. puščati skupne naprave in skupne prostore po uporabi neočiščene;
25. uporabljati stanovanjske prostore v druge namene brez odobritve lastnika stanovanja ali pristojnega organa;
26. storiti oziroma opustiti kakšno drugo dejanje, ki bi lahko povzročilo nastanek škode v stanovanju ali stanovanjskem poslopju, ali ki bi motilo stanovalce oziroma jim kratilo stanovanjske pravice.
11. člen
Hišni svet določi primerno mesto za sušenje perila v hiši ali zunaj hiše in prostor za pranje avtomobilov.
Kjer ni hišnika, je hišni svet v zimskem času dolžan poskrbeti, da se očisti sneg in posipa ledene površine na pločniku in pred vhodom v stanovanjsko hišo.
Stanovalci, ki koristijo parkirne prostore za parkiranje osebnih avtomobilov, so dolžni v zimskem času očistiti sneg s parkirnih prostorov.
12. člen
V stanovanjskih hišah, ki nimajo hišnika, sta osebo, ki hrani ključe skupnih prostorov dolžna določiti v sporazumu s stanovalci samoupravna stanovanjska skupnost in hišni svet.
13. člfen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov so dolžni dopustiti, da se opravijo v njihovem stanovanju oziroma poslovnem prostoru dela, ki so potrebna, da se odpravijo okvare v hiši ali izvršijo koristne izboljšave, katerih drugje ni možno izvršiti ali pa le z nesorazmerno večjimi stroški.
Hišni svet mora poskrbeti, da se dela iz prvega odstavka tega člena opravijo v najkrajšem času in z motnjami, ki najmanj prizadenejo stanovalce.
14. člen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabniki in najemniki poslovnih prostorov morajo po prenehanju stanovanjske pogodbe oziroma pred izselitvijo izročiti stanovanje Oziroma poslovni prostor stanodajalcu oziroma najemodajalcu v takem stanju, kot ga je prevzel ob vselitvi, upoštevajoč ob tem normalno obrabo.
Stanovanje oziroma poslovni prostor se izroči s podpisom zapisnika o primopredaji stanovanja oziroma poslovnega prostora.
15. člen
Imetnik stanovanjske pravice, uporabnik in najemnik stanovanjskih prostorov ne sme izvrševati sprememb na stanovanjskih prostorih, odstraniti ali predelati opremo in obstoječe naprave v stanovanju brez poprejšnjega soglasja stanodajalca. ,
III.	NALOGE ZBORA STANOVALCEV IN HIŠNEGA SVETA
16. člen
Organa skupnosti stanovalcev sta zbor stanovalcev, ki ga sestavljajo delegati vsakega stanovanja in poslovnega prostora v stanovanjski hiši in hišni svet.
17. člen
Zbor stanovalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
- sprejema statut skupnosti stanovalcev;
- izvoli hišni svet, predsednika hišnega sveta, njegovega namestnika, blagajnika in druge organe;
- voli delegate v svet stanovalcev v krajevni skupnosti;
- sprejema srednjeročni plan gospodarjenja s stanovanjsko hišo;
- sprejema program vzdrževanja, prenove, upravljanja in obratovanja stanovanjske hiše;
- sprejema samoupravne splošne akte o medsebojnih pravicah in obveznostih stanovalcev pri gospodarjenju s stanovanjsko hišo;
- sprejema samoupravni sporazum o temeljih plana stanovanjske
skupnosti in druge akte stanovanjske skupnosti, ki se nanašajo na gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini;
- sprejema finančni načrt in zaključni račun o vseh sredstvih, s katerimi upravlja;
- sprejema program izvajanja nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v stanovanjski hiši.
18. člen
Hišni svet opravlja zlasti naslednje naloge:
- opravlja funkcijo delegacije za delegiranje delegatov v zbor uporabnikov stanovanjske skupnosti;
- skrbi za smotrno gospodarjenje s stanovanji in stanovanjsko hišo;
- skrbi za izvajanje vseh vzdrževalnih del v stanovanjski hiši;
- vodi poslovne knjige za skupnost stanovalcev;
- sklepa pogodbe o oddaji nalog in opravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi hišami OZD oziroma delovnim skupnostim in delovnim ljudem, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov;
- skrbi za varstvo bivalnega okolja;
- pripravlja osnutek statuta in drugih splošnih aktov, programov, finančnih načrtov, zaključnih računov in drugih aktov, ki jih sprejema zbor stanovalcev in jih daje stanovalcem v razpravo;
- daje mnenje za preureditev podstrešnih, kletnih ali drugih skupnih prostorov v stanovanje ali poslovne prostore;
- skrbi za opravljanje nalog in ukrepov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
- skrbi za izvajanje hišnega reda.
Skupnost stanovalcev lahko s
sklepom prenese izvajanje nalog hišnega sveta na strokovno službo Samoupravne stanovanjske skupnosti ali organizacijo, ki skrbi za upravljanje in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini.
19. člen
Pravice in obveznosti hišnika se določijo s posebno pogodbo, ki jo sklene z njimi hišni svet stanovanjske hiše in samoupravna stanovanjska skupnost.
Hišnik je zlasti dolžan:
— vsak dan pomesti stopnišče in hodnike ter jih najmanj enkrat na mesec pomiti, po potrebi tudi pogosteje;
— čistiti dvorišče in pomiti najmanj enkrat mesečno okna na stopniščih in skupnih prostorih;
— ob določeni uri zaklepati in odklepati vsa vhodna vrata ter prižigati in ugašati luči, če ne delujejo avtomatično;
- takoj prijaviti hišnemu svetu ali samoupravni stanovanjski skupnosti vse okvare in pomanjkljivosti, ki se pojavijo na stanovanjski hiši, skupnih prostorih in napravah, če jih ne-more sam odpraviti;
— vse instalacije v Skupnih prosto rih zavarovati pred okvarami, zlasti pred mrazom in vlago ter jih vsaj enkrat mesečno pregledati;
- skrbeti za red in čistočo v skupnih prostorih ter sodelovati z organi civilne zaščite in požarne varnosti;
- v zimskem času čistiti sneg in posipati ledene površine na poloč-niku in pred vhodom v stanovanjsko hišo;
- opraviti vsa druga dela in naloge, ki so dogovorjene s sklenjeno pogodbo.
20. člen
Pravilnost dela zbora stanovalcev in hišnega sveta nadzoruje organ samoupravne delavske kontrole, ki ga izvoli zbor stanovalcev.
Zakonitost dela zborov stanovalcev in hišnih svetov nadzoruje občinski upravni organ, pristojen za stanovanjske zadeve.
IV. RAVNANJE OB NARAVNIH IN DRUGIH NESREČAH IN V VOJNIH AKCIJAH
21. člen
Hišni svet stanovanjske hiše mora v sodelovanju s štabom civilne zaščite v krajevni skupnosti, skrbeti za izvjanje vseh preventivnih ukrepov, katerih cilj je, da se odpravijo posledice naravnih in drugih nesreč in vojnih akcij.
22. člen
Stanovanjske hiše morajo biti opremljene z opremo za reševanje v primeru naravnih nesreč in vojnih akcij. Natančna navodila o tej opremi izda občinski upravni organ, pristojen za ljudsko obrambo.
V.NADZORSTVO
23. člen
Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in drugih aktov, izdanih na njegovi podlagi, opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Če pristojni upravni organ ugotovi, da določbe odloka niso bile uporabljene ali niso bile pravilno uporabljene, odredi z odločbo, daje treba ugotovljene nepravilnosti odpraviti.
V odločbi iz prejšnjega odstavka tega člena določi uradna oseba tudi
rok, v katerem je treba ugotovljeno nepravilnost odpraviti.
V primeru ugotovljenih kršitev, predlaga pristojni upravni organ kršilca v kaznovanje.
Organ za kaznovanje prekrškov je dolžan pred izrekom kazni po tem odloku praviloma pridobiti mnenje hišnega sveta oziroma skupnosti stanovalcev o storjenem prekršku.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
24. člen
" Z denarno kaznijo od 500,00 do
30.000.00 din se kaznujeta za prekršek pravna oseba in lastnik stanovanjske hiše, če ravnata v nasprotju z določili 4., 5. in 6. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo od 500,00 do
5.000.00 din se kaznuje za prekršek stanovalec, ki krši prepovedi iz 10. člena tega odloka, razen kršitev prepovedi iz 9., 13. in 18. alinee 10. člena tega odloka, ki se kaznujejo v skladu z določbami zakona o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74 in 15/76).
VII. PREHODNE DOLOČBE
25. člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o hišnem redu (Skupščinski Dolenjski list, št 22/67).
26. člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 36-05/83-10
Datum: 20. 5. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE
140.
Na podlagi 185. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 69. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list SRS, št. 24/77 in 30/78) ter 203. člena statuta občine Trebnje (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/79 in 1/82) je Skupščina občine Trebnje na seji zbora združenega dela in zbora icrajevnih skupnosti dne 28. 4. 1983 sprejela
ODLOK
o spremembah in o dopolnitvah odloka o posloval nem času
1. člen
7.	člen odloka o poslovalnem času (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/82) se dopolni tako, da se za točko a) in b) doda nov odstavek, ki se glasi:
„V računanju poletnega časa je minimalni poslovalni - prodajni čas za prodajalne pod a) od 7.30 do 18.30 ure, pod b) od 7.30 do 19. ure1'.	'
2. člen
V 8. členu se za besedilom „med
7.	in 18. uro" doda besedilo „v poletnem računanju časa med 7.30 in 19. uro".
3. člen
Prvi stavek 10. člena se dopolni tako, da se glasi: „Ob sobotah morajo biti trgovine na drobno odprte vsaj pet ur, v poletnem računanju časa pa vsaj 4.30 ure."
4. člen
Za 13. členom se doda nov člen, ki ima oznako 14. člen z naslednjo vsebino:
— Bencinski servisi
Poslovalni čas bencinskih servisov je med 6. in 22. uro, razen ob nedeljah in praznikih.
Najkrajši poslovalni čas je lahko 8 ur dnevno, oziroma 42 ur tedensko.
V poletnem računanju časa mora bencinski servis II v Trebnjem poslovati brez prekinitve.
5. člen
Prvi stavek 18. člena se dopolni tako, da se glasi:
„Poslovalni čas gostinskih obratov je med 7. in 22. uro, v poletnem računanju časa pa med 8. in 22. uro, razen ob nedeljah in praznikih."
V četrtem odstavku se besedilo zadnjega stavka spremeni tako, da se glasi:
„Na podlagi posebnega dovoljenja imajo gostinski obrati lahko drugačen pričetek in konec poslovalnega časa. Dovoljenje za spremembo poslovalnega časa izda pristojen upravni organ."
6. člen
Številčne oznake členov in besedila odloka se zaradi dopolnitve v
14.	členu odloka spremenijo tako, da se od tega člena dalje pomaknejo za eno številko navzgor.
7. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 14-03/75-10
Datum: 20. 5. 1983
Predsednik skupščine občine IVAN GOLE
Občina Bibnica
141.
SKUPŠČINA OBČINE RIBNICA Občinska volilna komisija
Na podlagi 1. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju krajevne skupnosti Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor in Vel. Poljane za financiranje programa gradenj in obnove objektov družbenega standarda ter sofinanciranje programa gradenj komunalnih objektov in naprav (Skupščinski Dolenjski list štev. 12/83) daje Občinska volilna komisija Ribnica
POROČILO o izidu glasovanja na referendumu dne 29. S. 1983 za uvedbo krajevnega samoprispevKa za izvedbo referendumskega programa.
i.
Na območju krajevnih skupnosti v občini Ribnica so biii na referendumu dne 29. 5. 1983 ugotovljeni naslednji glasovalni rezultati:
1. V volilni imenik je bilo vpisanih 8.540 glasovalnih upravičencev.
2. Na dan glasovanja je glasovalo 7.99C ali 93,56 % glasovalcev.
3. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 5.404 ali 63,28 % glasoval-
4. Proti uvedbi samoprispevka je glasovalo 2.383 ali 27,90 % glasovalcev.
5. Na referendumu je bilo oddanih 203 ali 2,38 % neveljavnih glasovnic.
6. Glasovanja se ni udeležilo 550 ali 6,44 % glasovalcev.
II.
Komisija ugotavlja, da je za uvedbo samoprispevka glasovala ve-
čina glasovalnih upravičencev in da je tako na podlagi določil 21. člena Zakona o referendumu (Ur. 1. SRS 23/77) odločitev o uvedbi samoprispevka na območju občine Ribnica sprejeta.
Komisija ugotavlja, da je referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi vplivale na zakonitost izvedbe referenduma.
III.
To poročilo se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka 014-1-83-01 Datum: 29. 5. 1983
Tajnik
občinske volilne komisije ANGELCA RUS, l.r.
Predsednik občinske volilne komisije mag. JANEZ ŽUŽEK, l.r.
L/C/TAC/JA
KOVINARSKA,
tovarna industrijske opreme
in konstrukcij, n. sol. o. KRŠKO
TOZD PRODAJNI INŽENIRING, n. sub. o.
prodaja na JAVNI DRAŽBI
1. KAMION IFA W 50 L, nosilnost 5,2 T
2. ENOOSNO TOVORNO PRIKOLICO, nosilnost 8 T
Izklicna cena za kamion IFA W 50 L znaša 50.000 din. Izklicna cena za enoosno tovorno prikolico, nosilnosti 8 T, znaša 15.000 din.
Javna dražba bo 24. 6. 1983 ob 10. uri v Kovinarski Krško, TOZD PRODAJNI INŽENIRING.
Interesenti morajo položiti varščino v višini 10% pred pričetkom dražbe.
Ogled razpisanih osnovnih sredstev je mogoč na dan javne dražbe od 8. do 10. ure.
Vse informacije dobite po telefonu na štev. 71—055 (int. 242).
360/22-83
Komisija za delovna razmerja Gozdnega gospodarstva Novo mesto,
TOZD »TRANSPORT IN GRADNJE", Straža razpisuje prosta dela in naloge:
1. strojnika na grederju
2. avtomehanika
3. vrtalca pri gradnji gozdnih cest
4. administrativnega delavca
pogoji za sprejem so:
— pod točko 1:
opravljen izpit za težko gradbeno mehanizacijo, zaželen je tudi vozniški izpit C kategorije in 6 mesecev delovnih izkušenj
— pod točko 2:
opravljena poklicna šola za avtomehanika, obvezen izpit C in E kategorije in 1 leto delovnih izkušenj
— pod točko 3:
splošna zdravstvena sposobnost za zahtevna dela pri gradnji gozdnih cest
— pod točko 4:
srednja šola administrativne smeri.
Pod točko 1, 2 in 3 morajo imeti kandidati odslužen vojaški rok.
Za vsa navedena dela se sklene delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poizkusnim delom.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, TOZD »Transport in gradnje", Straža 33 a.
Kandidate bomo obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri.
349/22-83
METALNA Maribor	JIH	metalna
strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o.
TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n. sol. o., SENOVO
Komisija za delovna razmerja oglaša
prosta dela in naloge v proizvodnji
1. KLJUČAVNIČARSKA OPRAVILA I., II. in III. stopnje — 10 oseb (akontacija osebnega dohodka od 13.000-21.000 din)
2. VARJENJE I. stopnje — 4 osebe (akontacija osebnega dohodka od 16.000 — 22.000 din)
POGOJI: pod 1:
KV delavec kovinske stroke, 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj
za III. stopnjo — KV delavec kovinske stroke, 1 leto delovnih izkušenj, lahko tudi začetnik ali z delom pridobljene delovne zmožnosti v kovinsko—predelovalni industriji pod 2:
Kv varilec za varjenje pod CO ali ročno elektro obločno ali z delom pridobljene delovne zmožnosti, 3 leta delovnih izkušenj, opravljen tečaj po JUS predpisih
Izbrani delavci bodo združili delo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Stimulativni osebni dohodek in možnost napredovanja sta dejavnika, ki lahko pomembno vplivata na perspektivni osebni razvoj. Za samske delavce imamo zagotovljena samska stanovanja. Če izbrani delavci, ki imajo družine, ne bodo imeli zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja, ga bodo imeli možnost reševati v naši temeljni organizaciji.
Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov:
METALNA — tozd tovarna gradbene opreme Senovo, Titova cesta 106, 68281 Senovo.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po dnevu objave.	356/22—83
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE LJUBLJANA VIC - RUDNIK	,
išče
1. GLAVNO KUHARICO za obdobje od 7. 6. do 12. 7. 1983 in
2. KUHARSKO POMOČNICO za obdobje od 7. 6. do 13. 9. 1983
Delo bo potekalo v mladinskem letovišču Pacug pri Portorožu.
Pismene prijave pošljite na Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Vič—Rudnik, Trg MDB 14, Ljubljana, podrobnejše informacije pa lahko dobite po telefonu 213—988.
353/22-83
DOLENJSKI LIST št. 23 (1765) 9. junija 1983
*
z
«0
o
£E
I-
o
o.
Z
LU
“D
Z
LU
O
<
>
h-
(f)
X
O
CL
<
>N
<
E Z O
o S
00
- < H Z co >o O < Z -j
LU 0--j N -J LU
< oc
D ffl
<
N
D
Dl
D
*
<
Z
E
o.
<
k
c/>
D
0.
O
CL
</)
TJ
0
1
in
*
UJ
£E
O
Gl
<
O
LU
Z
N
>
LU
Q
1 <£~ m>5
o<
</) 7
On £2
22 OT<
So
= E
OC LU 02 > O n a _ 0-
°<^
o Wt-
- -sO N JQ < LU
O UJ60
O to
N ZO
ra n p ■s o S
-Ji
2 Z OC
.H o o -j §<0 g>z
5 Is
= |ž
si?
> O. m
n Č2 o t « 9 3
4)
>N
O
JQ
tu
>(/)
d)
evj
~ -c
<u 'E -a >n i .
>o m
<A )</> T“
2 3 "o o °
® m ■—» <0
< — 2 “
D Z O
LL LU LU >(/) <
LU
h-
o
D.
LU
I-
03
O d □ Z * -i
OO o. °-
_ N
O .E d J —
T3 O
^ T“
^ 0>
(/) o
< LO
Z
LU O *
N O >
z 5
Z n O ra i:
UJ
H
OC
N
UJ
CC
CL
UJ
Z
to «	« ra >	> O
03 >0	0 ■4—»	<0 UJ
0	ra	_i
£	N O	
"d» >	.2. 'c*	> O
(A	ra Z	
ra	c	
>	tu	TJ
	TJ	3
U O	O	C
	JjC	JO
<0 >	d)	
d)	>	E
** SZ 03 N	■5 3	03 >
	**	12
ra	.Si.	
'c	'E	(A
ra to		O
>	03	c
O c 03	N ra c	TJ d)
*— <A	tu	a
O	c	'ra*
'E*	c	JC tu
.ra	ra	c
CJ<
O ® C >
Sc <A •- h-
o E
n 2 n ? ■o o- o O _ 9-0. « «0 o 2a”z E 2 2 o
tu £ E
£• >N <0
1	i
oc < 2
^ m Z N
2
CL as
<0 o o) a
2 = = o
“ ž
o ra
OJ — <0 O
5 =
0	la
#1
§1 'E o
if
1	«
■K w
O N
■* (0 </) O) UJ .. —I *
g «f
Olj
zui
co
<D „j
O 03
£ i
s. s
o *
2Č C
ra tu
Nq« o > »
E ™ £ 2? o 5
CLTJ o o o TJ
c =2
03 12. «
c o a>
N _* c 2 — g
Sil
■033
£- -SC
.= 03 03
> = C
2 'j; «j o ara
«.2.f
° > a a ra “■
■c O O 12 o>-£
|S|
i| s.
o <
C <0 03 08 i TJ rr < tu «0 CL > £ J 11 d) o <0
> *
d> -C
C <U r= v)
S >
„ O
® E
«
d> 2: > o. ® o N 0 „ O «3 03 «*- cn
.-1
c 2 1E ro 3 a
03 ■=■ dT d) .= V)
« H 1 e
>c E | -5 ®
■S 0^ =
O) Z* >o™ o O) =
2a;>
.12 TJ o
£ O O
o ara O- d)
E a >
O N 2-0 I i:
>0
O
TJ
O
d>
<A
>
o d)
03 «
TJ = C
d) 03 > O
-SC
Izdrli Mercator — Velepreskrba Mercator tozd STANDARD Novo mesto
y
prireja
pBODAJt'10 štvA
raZs
tavo
po
v potrošniškem centru
LOČNA V NOVEM MESTU ter v treh novih stanovanjih v naselju Ločna
• popust na razstavljeno pohištvo v stanovanjih 10%, na ostalo pohištvo od 3% do 5%
• brezplačna dostava na dom pri nakupu nad 30.000 din do 30 km
• brezplačna montaža
PRIDITE,
OGLEJTE
IZBERITE!
m
Mercator