Stav. (Posamezna Številka 8 vinarjev.) irUrstik v nfedeilo 14. aprila 118 102- W letnik XCII. Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah ta praznikih. — UrednlSvo-"lici »v. Frančiška Asiskega It 20, L nadstr. - Dopisi naj ae po«W* credniStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne VTačajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodlna. — Lastnik konsorcii lista Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti«, pisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. Frančiška Aaiflcega fc 30.- Tdefon uredniftva taigrava it. 11-57. — Naročnina znaJa: 2a teto leto K 31-20, pri leta K 15;%« mesece K 7-30, za nedeljsko izdajo za celo leto K 6 20, pol leta K 3-60. EDINOST Posamezne Številke po 8 vin., zastarele 10 vin. Oglasi se računajo na mfilmetiV t Slrokosti ene kolone. Cene s oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 10 vin j osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vinj oglasi v tekstu Usto do pet vrst K 20.—; vsaka nadaljna vrata K 2.—. Maj ollast po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema Inaeratnl oddelek Edinosti*. Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje s« izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratnl oddeleji Še nahajata v ul.sv. Frančiška As. Si 20. Poštnohranilnični račun Št 841.652. MM ARMADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: Pri Capo SUe ob dolnji Plavi smo odbili neki ponočen napad Italijanov. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO. BEROLIN, 13. (Kor.) Veliki glavni stan lavlja: Zapadno bpllšče. — Na bojišču ob reki Lys so naši napadi na angleške divizije, privedene z največjo naglico z avtomobili in železnico, dobro napredovali. Z višin Messinesa smo prodrli preko potoka Steena In dosegli vzhodni del Wulverghe-ina. Južno gozda Ploegsteerta dospele čete so z aasllm In samostojnim nastopom polkovnega poveljnika, podpolkovnika Polmanna, krenile nenadoma proti severu, zavzele z naskokom utrjene tišine Rosslgnola In se združile z oddelki, ki so predirali severno gozda navzdol. Močno z žicami prepletu! gozd, ki ga Irontalno ne bi bilo mogoče zavzeti, Je padel v naše roke z obkolitvijo. Med progami, ki vodijo iz Armentieresa v Ball-!2ul in Mer* lile, smo zanesli napad notri do pro--e Iz Baiiieula v Merris in na vzhodni obronek -ozda pri Nieppu. Južno Mervilla so prekoračile .jaše čete reko Clarence In so po zavzetju Locona dosegle severozapadno Bethuna prekop La Bas-see. Na bojni Irontl na obeh straneh Somme se je v mnogih oddelkih nadaljeval živahni topovski boj. Krajevni sunki naše pehote na obeh straneh potoka Luce so nam rrlnesli 400 ujetih Francozov In Angležev. Med Mozo In Mozelo so vdrli poizvedovalni i Jdclkl v francoske in amerikanske jarke in ujeli več mož. Pri brezuspešnih protinapadih je Imel sovražnik težke izgube. Na drugih bojiščih nič novega. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 11. (Kor.) Na več točkah fronte zmerno topovsko delovanje. Zapadno Ohridskega jezera so pregnali naši oddelki močnejše francoske pa t rulje. V kolenu Černe, severno vasi Rapše, je bil sovražni oddelek, ki se je po topovski pripravi poizkušal približati naši postojanki, pregnan. V dolini Strume, južno Barakli Džumaje, smo pogrnil več sovražnih pehotnih oddelkov v beg. TURSKO. CARIGRAD, 12. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Palestinska fronta: Pri Raiatu so se močni napadi Angležev zopet Izjalovili. Zapadno ceste Jeruzalem—Nablus je naraščalo obojestransko topovsko delovanje. V zapadni dolini Jordana so zavzele naše čete z golo sabljo sovražne postojanke. — Kavkaska fronta: Južno Karsa so zabele naše čete Kagisman. Sovražnik ie bil pregnan iz utrdb južno Batuma. Več topov in mnogo streliva je ostalo v naših rokah. Na ostalih frontah je položaj nelzpremenjen. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 12. nprila. — Živahne akcije obeh topništev v -dolin: Lagarine, na asiaški planoti in v okolici Mdfttclla. Uspešen uničevalni ogenj naših baterij na sovražne delavce pri Ponte di Piave, San Dona in Revedoll.. V gorskem ozemlju so naši poizvedovalni oddelki nadlegovali sovražnika in ujeli več mož. Močna sovražna patrulja, ki je poizkušala iznenaditi neki naš sprednji oddelek na južnih vznožjih Sasso Rosso, je bila naglo razpršena. Francosko poročilo. 12. aprila zvečer. — Po močni topovski predpripravi so napadli Nemci danes zjutraj naše črte na fronti rlangard—Santerre—Bonrges. Razvil se je srdit boj, ki je trajal ves dan. Pred Bourgesom sovražnik kljub naporom ni mogel napredovati. Po več brezuspešnih napadih, ki so bili izvršeni s svežimi četami, so vdrli Nemci v Hangarde. Naši protinapadi so potisnili sovražnika na zapadni del vasi, kjer se je nadaljeval boj s srditostjo. Angleško poročilo. 12. aprila zjutraj. — Ponovni boji so se vršili v zadnji noči v bližini Mervilla in Neuve Berquesa. Na obeh točkah je sovražnik nadaljeval svoj pritok in je napredoval. Sovražnik je osvojil mesto M«rvQle tekom noči. Včeraj so bile naše čete v bližini Neueve Hglise potisnjene v nove postojanke. Na ostalem delu severne oojne fronte je položaj nelzpremenjen. Del naših postojank, v katere je vdrl sovražnik severno Festuberta, je bil s protinapadom zopet osvojen. Bombardiranje Pariza. PARIZ, 12. (Kor.) Sovražnik je danes nadalje-. val bombardiranje Pariza z dalekonosnimi topovi. Dve osebi ste bili ubiti, 12 ranjenih. PARIZ, 12. (Kor.) Nemški letalci so pozno zvečer prepluli naše črte v južni smeri. Dva letalca sta prispela nad pariško ozemlje in vrgla par bomb. Število žrtev še ni znano in bo naznanjeno, kakor hitro dospejo podrobnejša poročila. PARIZ, 13. (Kor.) Uradno se objavlja: Pri zadnjem letalskem napadu na Pariz je bilo 24 oseb ubitih, med njimi 9 moških in 15 žensk in 62 oseb ranjenih. Dnevno povelje Halgha. LONDON, 12. (Kor.) V nekem dnevnem povelju se zahvaljuje feldmaršal Haigh angleškim četam v Franciji za sijajni odpor vseh oficirjev in moštev ob najtežavnejših okoliščinah in nadaljuje: Mnogi izmed nas so utrujeni. Izjavljam pa, da bo izvojeval zmago oni, ki bo vztrajal najdalje. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 12. (Kor.) Wolffov urad poroča: V noči od II. na 12. t. m. so izvršile angleške pomorske sile, obstoječe Iz monitorjev, torpedovk in letal napad na flandrsko obal. Mesto Ostende je bilo obstreljevano s težkimi kalibri, Zeebrugge z bombami letal. Vojaška škoda nI bila naprivljena nikjer. Sovražno torpedovko, ki se je bližala Os-tendu, so naše baterije ponovno zadele in jo zažgale. Ko je posadka zapustila torpedovko, smo jo uplenili z vso oborožbo. BEROLIN, 13. (Kor.) Uradno se poroča: Pomožne akcije na Finskem podpirajoči del naših pomorskih sil je pristal dne 12. aprila v Melslngforsu in se zasidral pred mestom. BEROLIN, 13. (Kor.) Naši podvodnikl v Sredozemskem morju so potopili v Egejskem morju in pri Malti 22.000 ton. DUNAJ, 13. (Kor.) Iz vojnega poročevalskega stana se poroča: WoIffov brodovnl oddelek, obstoječ iz 4 monitorjev, dveh patruljnih ladij in dveh parnlkov, je prispel dne 12. t m. v Odeso. Združenje Besarabije z Romunijo* Marghiloman v besarabskem deželnem svetu. DUNAJ, 13. (Kor.) Dogodki v Kišinevu do proglasitve združenja Besarabije z Romunijo so se vršUi sledeče: Po večdnevnih posvetovanjih be-sarabskega ministrskega predsednika z uglednimi politiki dežele je sledil romunskemu ministrskemu predsedniku poziv, naj se udeleži seje besarabske-ga deželnega sveta in naznani pogoje, pod katerimi naj se izvrši združenje. Marghiloman je prišel v dvorano deželnega sveta z romunskim vojnim ministrom Harjeu in je prečital sledeče pogoje: Demokratska moldavska republika, katere meje so Prut, Dnjester, Donava, Crno morje in stara meja Avstrije, se po ločitvi od Rusije poslužuje pravice samoodločevanja in se združuje z mater-no deželo Romunijo. Združitev se izvrši na sledeči podlagi: Besarabija obdrži svojo avtonomijo, dobi na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice izvoljeni deželni zbor in lastno upravo. Prebiranje moštva za armado se bo izvrševalo na teritorijalni podlagi/ Obstoječi zakoni in krajevne organizacije (zemstva in mesta) ostanejo v veljavi in jih zamore romunski parlament izpremeniti šele tedai, ko bodo besarabski zastopniki pfipadaH istemu. Pravice manjšin v Besarabiji se morajo upoštevati. V romunski kabinet vstopita dva besarabska člana romunskega parlamenta. Besarabija odpošlje v romunski parlament svojemu prebivalstvu odgovarjajoče število zastopnikov, ki bodo izvoljeni na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Svobodo govora in pisave, vere in zborovanja jamči ustava. Romunski parlament bo nemudoma sklical konstituanto, ki bo imela nalog, da določi združenje obeh dežel in pogoje za to. Dvoboj Czernin — Clemenceau. Pismo cesarja Karla princu Sikstu Bourbonskemu. PARIZ, 12. (Kor.) Objavlja se sledeči komunike: V zmešnjavi laži nastaja trdna točka. S tem da je cesar Karel pred očmi Berolina prevzel lažnji-ve dementije grofa Czernina na svoj račun, je prisilil francosko vlado, da nastopi z dokazi. V naslednjem besedilo lastnoročnega pisma, o katerem je princ Sikst Bourbonski, svak cesarja, obvestil predsednika republike, gospoda Poinca-reja, dne 31. marca 1917 in ki je bilo neposredno nato s privoljenjem princa naznanjeno francoskemu ministrskemu predsedniku: »Moj ljubi Sikst! Tretje leto te vojne, ki je prinesla svetu toliko žalosti in bolesti, se bliža koncu. Vsi narodi moje države so bolj ko kedaj prej edini v skupni volji, da hočejo braniti nedotakljivost monarhije, če treba tudi za ceno najtežjih žrtev. Vsled delavnosti in velikodušnega sodelovanja vseh narodnosti moje drŽave, je zamogla monarhija skoro tri leta odbijati najtežje napade. Nikdo ne bo mogel zaniko-vatl vojaških uspehov, ki so jih izvojevale moje čete zlasti na balkanskem bojišču. Francija je s svoje strani pokazala veliko odporno silo in sijajen elan. Mi vsi občudujemo brez pridržka sijajno, tradicijonalno hrabrost njene armade in požrtvovalnost vsega francoskega naroda. Veseli me prav posebno, da kljub temu, da smo taČas nasprotniki, nobeno resnično nasprotje v naziranju in stremljenju ne loči moje države od Francije in da za-morem z upravičenostjo upati, da bodo moje živahne simpatije za Francijo, združene z onimi, ki vladajo v vsej monarhiji, za vedno preprečile povrnitev vojnega stanja, za katero ne zadeva mene nobena odgovornost V to svrho in da v resnici točno izrazim ta čustva, te prosim, da tajno in neuradno obvestiš gosp. Poincareja, predsednika francoske republike, da bom z vsemi sredstvi in z vsem osebnim vplivom pri svojih zaveznikih podpiral upravičene zahteve Francije do povrnitve Alzacije in Lotarlngije. Kar se tiče Belgije, se mora zopet obnoviti njena suverenost Obdržati mora vsa afrikanska posestva. S tem se ne misli priti v okom vprašanju odškodnine, ki jo zamore dobiti za doživljene izgube. Srbija bo vzpostavljena v njeni suverenosti. Kot poroštvo za našo dobro voljo smo pripravljeni, dovoliti Srbiji dohed z Jadranskemu morju, istotako tudi dalekosežne gospodarske ugodnosti. Avstro-Ogrska bo zahtevala kot prvi pogoj, ki se bo moral brezpdfeojno izpolniti, da opusti Srbija v bodoče vsako zvezo z bodisi kterikoli družbo ali skupino, posebno z »Narodno obrano«, in da zatre taka društva, ki streme po razpadu monarhije. Preprečiti mora lojalno in z vsemi razpoložljivimi sredstvi vsako tako politično agitacijo in prevzeti za to obveznost pod jamstvom ententnih vlasti. Dogodki v Rusiji me silijo, da si pridržujem tozadevno moje misli do dneva, ko bo postavljena tamkaj zopet kaka zakonita ali definitivna vlada. S tem, da sem ti tako razložil svoje misli, te prosim, da me po tvojem posvetovanju z obema vlastima obvestiš najprej o mnenju Francije in Anglije, da se tako pripravi teren za sporazum na podlagi kterega bi se zamogla pričeti in v zadovoljstvo vseh končati oiicijalna pogajanja. V nadi, da zamoremo tako z obeh strani kmalu napraviti konec trpljenju toliko milijonov ljudi in toliko žalujočih rodbin, te prosim, da zaupaj v moje prisrčno in bratsko mišljenje. Karel.« S tem, da je grof Czernin s svojo r.oto z dne 8. aprila priznal, da so se vršila pogajanja, ki so bila inicijativa neke osebe, ki je visoko nad njim, je sedaj avstro-ogrska vlada prisiljena, da se izrazi o poizkusu in o posameznosti pogajanj svojega delegata. DUNAJ, 13. (Kor.) Uradno se razglaša: Od francoskega ministrskega predsednika v njegovem komunikeju dne 12. aprila 1918 objavljeno pismo Njegovega c. in kr. apostolskega Ve-ičanstva, je potvorjeno. Predvsem bodi poveda- no, da se je pod »v poziciji mnogo nad zunanjim ministrom stoječo osebo«, ki se Je, kakor je bilo v uradni objavi 17. aprila priznano, spomladi I. 1917 trudila za mir, moralo razumeti in tudi razumelo princa Siksta Bourbonskega in ne Njegovo apostolsko Veličanstvo, ker se je princ Sikst spomladi 1917 pečal z dosego zbliianja vojujočih se držav. K besedilu, pismi, ki le je objavil gospod Clemenceau, izjavlja c. In kr. zunanje ministrstvo na Najvišji ukaz, da je Njegovo apostolsko Veličanstvo cesar pisal svojemu svaku, princu Sikstu Bourbonskemu, spomladi 1917 čisto osebno privatno pismo, ki ni imelo nobenega naročila za princa, da naj prične posredovanje pri predsednftu francoske republike ali kaj drugega, ali da naj podano mu naznanilo javi dalje In poskrbi za pro-tiizjave. To pismo sploh m omenjalo belgijskega vprašanja in vsebuje g^ede Alzacije in Lotaringije sledeči pasus »Jaz bi zastavil glede Alzacije in Lotaringije ves svoj osebni vpliv na korist francoskim zahtevam po povrnitvi, ako bi bile te zahteve upravičene, kar pa niso.« V komunikeju francoskega ministrskega predsedstva dne 9. aprila omenjenega drugega pisma cesarja, v katerem Je baje Njegovo apostolsko Veličanstvo izjavilo, da je »edino s svojim ministrom«, francoski komuuike značilno ne omenja. Ogrski ministrski svet. BUDIMPEŠTA, 12. (Kor.) Danes popoldne se Je vršil pod predsedstvom ministrskega predsednika dr. Wekerleja ministrski svet, ki so se ga udeležili vsi člani kabineta, razven bolnega honvedskega ministra in v Opatiji se mudečega trgovinskega ministra. Ministrski svet, ki je trajal do 8 zvečer, se je posvetoval o tekočih stvareh. Sklicanje italijanske zbornice. CUR1H, 12. (Kor.) Po povratku Orlanda se Je italijanski ministrski svet glasom listov zopet posvetoval o splošnem položaju in smatral za umestno, da skliče poslansko zbornico za 18. t m. Ameriški narodni vojni svet. WASHINGTON, 10. (Kor.) Predsednik Wflson je ustanovil narodni vojni svet, ki mu načeluje od delodajalcev izvoljeni bivši predsednik Taft. Posojilo en t en te Grški. WASHINGT€»N, 12. (Kbr.) Glasom poroSila za-klacinega urada dobi Grška 44 milijonov dolarjev vojnega posojila, kakoi hitro privoli v to grška zbornica. Ta kredit je bil sklenjen v Parizu oa mednarodnem vojnem svetu. > __ 1 .*. Velika muzejska tatvina. SEGEDIN, 12l (Kor.) Neznani zločinci so včeraj oropali novčarski oddelek tukajšnjega muzeja. Ukradeni so bili vsi zlati novci. Skoda muzeja je neprecenljiva. Celovški ikof In gibanje za nafe sjedinjenje. Kakor so .-poročili vsi slovenski listi, je celovški škof poslal s\oiI slovenski duhovščini strogo zaupno ckrožnico, katere vsebina je: »Pod grehom vam ukaznfem, &m ne agitirate za Jugoslovansko idej^«. Poslanica je silno važna za kotoŠke Slovence in posredno za ves slovenski narod; zato je pač umestno, da todantS nje vsebino slovenski javnosti in dodamo par opazk. Opozarjam? pa, da prevod nI dobeseden, temveč le po vsebini. »Zaupno! Prečas*iti slovenski škofijski duhovščini! živimo v času silnih preobratov, v času splošnega kfpenje v političnem in socialnem oziru. Med narode se sejejo gesla, ki imajo v sebi veliko privlačno silo in so zelo pripravna, da zmeJtjo-glave in imajo velik vpliv i»a člo veško srce — MI katoliški kristjani in oos«u»no duhovniki pa se te smemo dati preslepiti po zunaujem blesku, tudi rc omamiti po i:usl.vu, temveč moramo natančno preizkusiti vsa porr-jajoča sc vprašanja, predno zavzema r. t kako stališče napram cjim ! »eizkušnje pa se ne Sinejo vršiti i»o goljuiivem i-'crilu trenutnega razpo loženja, temveč rim v ih merodajen vičiJGv©-Ijavni božji nraraivrni 7« kon in pa nauk: cei kve Zdi se, da se hoče v velikanski borbi narodov poroditi novo pravo narodov. Med njegovimi temeljnimi nauki ie za Avstrijo najvažnejši stavek o samoodločbi narodov. V očigled temu novemu geslu nočemo delati politike tu a noja, da bi vtikali glavo v pe ek in si maSiii ušesa. Tudi si ne damo preglasiti glasu vesti po hrupu dnevne politike, zaka: vest nam zapoveduje, da tudi v strasti političnega boja ne zapuščamo poti, omejene po večnem nravstvenem zakonu. Mo;.ic velike učenosti, katerih Iz čiste Ijabe-zni do svete Cerkve porojena objektivnost je vzvišena nad vsakim dvomom, so navedli iz-jedno tehtne pomisleke proti geslu o samoodločbi narode-v. Zato je potrebna kar največja previdnost — r;a^n:ki novih idej doslej še-niso samoooločilne pravice narodov tako očrt ali v mejah krščanskega državoznanstva, da bi jim mogli pritrditi orez pomisleka. Da ne sme pod nobenim pogojem duhovnik delati propagande za takšne teorije tam, kjer nastopa kot duhovnik (leca, spovednica, šola), se razume samo po sebi. Toda tudi izven tega delokroga sme duhovnik pri svojem državljanskem političnem vuejstvo-vaniu nastopati samo za take cilje, ki so brez-dvomno združljivi z naukom Cerkve in blaginjo države. Toda, tudi'brez ozira na to, mora že po svojem i vanju, zlasti pa v času strastnega razbu -janja. za vse še nerazjašnjene politične cilje očitovati pastirsko previdno zmernost in zdrž-nost. Salus animarum sununa lex esto. (Zveli-čanje duš najvišji zakon). Spominjam tu na besedo patrm Huonders: »Pazil Ne spuščaj se. če te v to ne sUl tvoje sta lišče, v nobena politična preporna vprašanja.. NI tvoja stvar. In če odgovarjaš la Izražaš nazi-ranja, drži se velikega principa, ki ga mora vsakdo priznati: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in 3ogu, kar }e božjega*. To velja Se posebej za Čas, v kakoršnem živimo, leo črpajo sovražniki venomer novega poguma In novega upanja iz naših notranjih težav, to velja posebno za našo dvojezično škofijo, v kateri so razmere prav posebne. žalostnega srca gledam pred seboj izredno hude posledice v verskem pogledu, ki nastane-jOfe če bi znaten del prečastite duhovščine nastopil kot glasnik v vprašanju, ki razriva vse strasti v vseh globinah. Pastirsko-previdna umerjenost v tej stvari Je zahteva, v katero zavezujem v vesti vse pre-častite gospode. Po Škofovski oblasti prepovedujem vsako agi-tatorično vdejstvovanje prečastite duhovščine, zlasti pa osebno nabiranje podpisov. Prečastiti gospodje naj vedo, da so me nagnili k temu sicer težavnemu koraku zelo tehtni pastoralni razlogi, in ne nazadnje lastni interes prečastite duhovščine same. »Iščite torej naprej kraljestva božjega in njegove pravičnosti, in vse to Vam bo privržen^ « + Adam, knezoškof.« K tej poslanici, ki v sicer lepi podobi, obliki svetopisemskih besed, pomenja za nas Slovence . . , — ko bi prizadeti zares to čašo izpili — veliko nevarnost za našo stvar na Koroškem, hočemo dodati par opomb. Škof pravi, da proti samoodločbi narodov imajo pomisleke možje, katerih čista ljubezen do Cerkve je znana, škof ima prav, pozabil pa je dodati eno besedico, in sicer »nemški«. Da, nemški možje ne Ie da imajo pomisleke, temveč so z vsem srcem proti temu pravičnemu načelu, ker ved d, da je potem konec — nemške hegemonije! Da, nemški možje so taki! Zelo neokusno pa je dostavljanje »možje, katerih ljubezen do cerkve je znana.« Ali slovanski učenjaki nič ne veljajo? Ali francoski, angleški, belgijski jezuitje niso vsaj toliko merodajni kot uredniki oz. sotrudniki »Reichs-poste«?! Ali francoski, angleški škofje in vseučtli-ški teološki profesorji niso kristijani? »Ljubezen do cerkve« »vere« itd., kaj nam vse to pomaga, Če pa te ljubezni v dejanju — ni?! Kaj nam pomaga osebna »pobožnost« nemškega kancelarja Hert-linga? Kaj nam koristi molitvenost grofa Czernina. ko vemo, da vse to so le prazni formalizmi, ko občutimo pest krivice?! Pač poznamo tudi resnično krščanske Nemce, a ti so redko sejani: katoliški profesor Lammasch, veletržec Mcinl, profesor Foerster; toda, zapomnite si, gospod škof: ker so ti možje zares pravi kristjani, zato so na strani naših načel in zato jih vsi Nemci brez razlike stanu sovražite! Resnično krščanski možje govore vse drugače, nego pa kristijani k la celovški škof. Le čujmo jih! Gorlimenovani sldViti katoliški profesor mednarodnega prava Lammasch je zalučal v gosposki zbornici krščanskim socijalcem t o-le v obraz: »Poslušajte glas človeštva, glas pameti, glas krščanstva, glas sv. Očeta, glas narodov, ki so dali svoje življenje za brambo svoje domovine, ne pa za svoje aH tuje osvojevaine namene«! Čujete, gospod škof, tako govori pravi kristijan v prilog tlačenim narodom! Gospod škof, ki se vam naše delo za osvoboditev vbogega naroda ne zdi brezdvomno katoliško, ali dr. J. Srebernič, profesor teologije, rimski in dunajski doktor, in pa dr. O. Pečjak, veroučitelj, nista katoličana? Cujmo njuna načela: »Ljubezen do naroda in delo za narodovo blaginjo ter dosledno, tudi vneto ln goreče prizadevanje za njegovo popolno osamosvojitev iz spon poniževalnega tajskega gospostva Je uravna dolžnost, ki jo moramo vsi, zlasti pa ml katoliki, vestno vTšiti Poslušajte, gospod škof, resolucijo cveta katoliškega Izobraženstva, zbranega jeseni 1917. v Ljubljani: »ker smo Slovenci, Hrvati in Srbi etnografsko en narod, dasi vsled neugodnih zgodovinskih vplivov razkosan v verskem, kulturnem in političnem oziru, zahtevamo v imenu naravnega prava, da se ta jezikovno enotni, od različnih gospodarjev neumevani jugoslovanski narod v a stro-ogrskl monarhiji čimpreje združi pod žezlom habsburške dinastije v eno državno pravno celoto.« Gospod škof. ali se Vam ne zdi ljubljanski vladika dovolj katoliški?! In vendar pravi, da je nastopil za deklaracijsko politiko med drugim: »kot odločen ugovor zoper velike krivice, ki so jih nam Slovencem še storile in jih ravno sedaj še napovedujejo brezobzirne vsenemške stranke; dalje kot odločen ugovor proti nasilstvom, s katerim gnetejo Madžari njim pridružene slovanske narode in slednjič prepričan, da bodo zadovoljni Jugoslovani najbolj močna, varna in zvesta obramba zoper sovražnike avstrijske monarhije in habsburške dinastije.« Gospod škof! Ali ste čuli posebno zadnje besede? In vi skrivnostno sumničite naše delovanje! Ali je to dostojno tako visokega cerkvenega dostojanstvenika. Menimo, da ne. Pomislite, gospod škof, kakšno ulogo igrate: zi naše duhovne, ki delajo Ie v smislu pravice, ima»c grajo, za Nemce pa, ki nas vničujejo, ki nas hočejo iztrebiti, — nič! Kako vse drugače sv. oč^ Benedikt XV.! Le čujte, kaj pravi krivičnežem v svoji mirovni poslanici: »Pomislite, da narodi ne nmrjejo; ponižani in tlačeni, prenašajo s škripanjem vsiljeni jim jarem ln se pripravljajo, da se ga otresejo in rod daje rodu sovraštvo in maščevanje za dedščino. Zakaj ne bi s pošteno vestjo preiskali in presodili pravice in pravičnih stremijo 5 narodov?« Tako govori pravi kristijan, ne pa, kakor Vi, ki Nemce ščitite. Kajpada, gospod škof, ko bi Vaš narod bil decimiran kot naš, ko bi vaši duhovni trpeli kot so naši, ko bi Vaše matere in otroci pomirali po barakah kot so naši, ko bi Vaše ljudi tako pobišali kakor so naše, ko bi VI imeli za 100.000 ljudi j le 2 šoli kakor mi na Koroškem; bi Vi ne spisali okrožnice in bi ne prepovedovali, potegovati se za trpeči narod. Tako, kakor ste pisali Vi, piše lahko škof gospostvaželinega, ., * . * . 69 vzornih svečenikov iz Krka, Lošinja, koder so Izumrle cele vasice, pa govore takole: »Neka desnica Svemogućega blagoslovi I o Svota podrži nkrndn ljubav I slogu uSeg skralao imačoof naroda!« VaS opomin, gospod škof, da na) duhovnik nastopa Ie za take cilje, ki so brezdvomno združljivi z blaginjo države, diši po denunciaciji in je skrajno netakten spričo nad vsakim dvomom vzvišenega patrijotizma ljubljanskega vladike. Sklicevanje na patra Huonders je zopet skrajno krivično za nas. »Ne vmešuj se v politiko!« Naša duhovščina se v zgolj politična vprašanja sploh nikdar ni vtikalajrpač pa se poteguje za najele-mentarnejše pravice naroda. Nasvet »dajte cesarju, kar je cesarjevega« naslovite raje na Nemce! Mi dajemo vsakemu svoje, a Nemci ne izpolnujejo te dolžnosti; Vi Nemci nam delate vnebovpijoče krivice. Celovški škof pravi, da zunanji sovražnik črpa moči iz notranjih težav. Ce je to res, so tega le Nemci krivi. Starejši brat pretepa mlajšega, in ker ta vpije, mu grozi starejši brat: »Ne kriči, ko mati spi. Imej usmiljenje z njo.« Tako ravnajo Nemci in tepejo nas, da krvavimo do smrti, pri tem pa nas svarijo: tihi bodite, da ne čuje sovražnik! Slednjič pravi škof, da gleda žalostnega srca posledice v verskem pogledu, če bi sc duhovščina zavzemala za deklaracijo. Zavijanje! Škot naj po-tiplje raje svojo nemško duhovščino, ki fe sklenila resolucijo zoper Slovence. Naredite raje red v nemških vrstah, popravite krivice 1 Slovenski bososlovci v Celovcu se morajo vaditi v pridiganju v nemškem jeziku; pred par leti so jim hoteli prepovedati slovenski bogoslovskl krožek in so jih hoteli prisiliti, da zahajajo v nemškega; nemški duhovnik je v svoji besnostl zoper Slovence dejal: *Ihr Windischen miisst unsere kultur entweder irei annehmen, oder wlr werden sie euch in die kopfe eintrichtern!« Gospod škof: Hic Rhodus, hlc salta! X Deklaracija prav nič ne škoduje veri, pač pa take poslanice odtujujejo ljudstvo od cerkve. —• Ni dovolj, da nas civilne oblasti tlačijo, tudi cerkev mora po nas biti in nas vnlčevati. Sramota! Naravnost nekrščansko, predrzno pa je, da škof prepoveduje svoji duhovščini pod grehom vsako potegovanje za elementarne pravice teptanega naroda. Upamo pa. da se naši koroški duhovni ne dado prestrašiti. Res je sicer, da je dal Kristus gotovo oblast škofom, toda to, kar počenja ta gospod, nI vpora-ba, ampak zloraba škofovske oblasti v politično-nacijonalne svrhe. To je tiranija vesti, proti kateri se moramo kot ljudje v imenu humanitete kar najodločneje upreti. Nije hujše tiranije od tiranije vesti. Namen je. prozoren: koroški duhovniki, ki so bili »dobro: vzgojeni«, »v duhu svete pokorščine« se prestrašijo »greha« ln opuste delo ra narod. To je pravo' tiranstvo nid takim duhovnom, ki občuti: srce mi gori za narod, krvavi mi ob misli strašnega tlačenja, a vendar ne morem pomagati, ker mi to delo prepoveduje od Boga postavljeni škof,' in ubogati moram, če nočem smrtno grešiti! No, hvala Bogu, mi upamo, da ta poslanica nej bo učinkovala. Koroški duhovniki so se otreslP jarma, ki pod firmo svete avtoritete tež! nad narodom; upamo, da je njih narodna zavest taki krepka, da odtehta tisto »dobro vzgojo«. Morebitnim omahljivcem pa Še par besed v pomirjenie vesti. i 1.) Zapoved je evidentno enostranska, krivična;, zato grem mimo nre na dnevni red. S tem pa seveda še ni rečeno, da Je tudi škof krivičen. Saj morda dela »bona fides«; tudi možno, — mi nismo« sodniki v tem pogledu. Vemo pa, da so njegovi; viri »Karntner Tagblatt«, »Reichsposta« in Volks-' rat Ravno zato, ker vemo za vzroke poslanice, znamo oceniti vrednost okrožnice. 2.) Ta prepoved ne tvori materije kanonlčne poslušnosti: ne gre ne za vero, ne za cerkveno disciplino. Gre le za to, ali imamo duhovniki pravico, da se potegujemo za najelementarneje pravice svojega Izkrvavelega naroda ;#da Imamo to pravico, nas uči pamet in vera. 3.) Gre za spor mej pravičnim načelom in škofovo voljo. Škof se ima ukloniti načelu ln ne narobe. 4.) Da bi se natn ne ugovarjalo, Češ, da treba škofa brezpogojno poslušati, in da se mu ne smemo zoperstaviti v nobenem slučaju, naj navedemo tu besede avtoritete, ki je najvišja v Cerkvi, namreč svetega kardinala Bellarmina: »Summl Pontifici, turbanti rem puhlicam, licct resisterc non faciendo quod iubet et impedfendo quod facit«. — Popolnoma za naš slučaj: pontife*, turbans. E,-go: non fa<=erc quod jubet, impedire quod facit. Histrlensls. Poljska politnia. Razburjenje, ki je nastalo med Poljaki radi neugodne rešitve holmskega vprašanja v ukrajinski mirovni pogodbi, je vzbudilo v velikem delu slovanske javnosti v naši monarhiji upanje, da se vendar enkrat izpremeni kurz poljske politike v smislu slovanske orijentacije. Zlasti v čeških in slovenskih listih smo čitali navdušene članke o poljskih »bratih« in o slovanski vzajemnosti In slogi. Ko so pa poljski poshnci v dunajskem parlamentu tik pred glasovanjem za proračunski provizorij vprizorili svoj znani exodus in pustili svoje slovanske »brate« na cedilu, vzplamtelo Je veliko ogorčenje nad »odpadniki« in .»izdajalci« slovanske stvari. Toliko eno, kolikor drugo, tohko prelahkoverno upanje, kolikor vsled razočaranja nastalo ozor-čenje je bilo neumestno in — neopravičeno, kakor so neosnovana vsa upanja, da se poljski ^na-rod« izreče proti svojim dunajskim zastopnikom. 2e povod, ki je Poljake za en hip na videz približal Cehom in Jugoslovanom in vzbudil nado. da bodo v boju proti Nemcem Še ostrejši, nego slovanska opozicija, bi bil moral vse lahkoverue-Že opominjati k previdnosti. Holmsko vprašanje znači vendar spor med Poljaki in Ukrajinci, torel med dvema slovanskima plemenoma! Ali le to v smislu slovanske vzajemnosti, da se postavljamo na stran enega teh dveh prepirajočih se plemen, kakor ie to na tak manifestanten način storil shod slovanske inteligencije v Pragi? K teran prihaja še, da Je holmsko ozemlje, izvzemši tri okraje, celo po poljskih znanstvenih virih — maloruska dežela, v kateri so poljski le plemiški veleposestniki in del meščanstva, v kateri obstoji torej nekako tako razmerje, kakor med Slovenci in Nemci na spodnjem Štajerskem. Ali je torej pametno od nas, da se v tem prepiru dveh slovanskih plemen postavljamo na sfrau M ran ft. »UMNOST* Ste V. V Ts'u (G2 14. aprila 1318 " gospodovalnega. ki svoje aspiracije opira edino le Ha takozvano zgodovinsko pravo? Ako hočemo poljsko politiko prav in pravično presojati in sebi prištediti neprijetna razočaranja, si moramo držati pred očmi, da ie glavni, akorai bi rekli, edini cilj vsake poljske politike vzpostavitev nekdanje poljske države. Za to idejo so krvaveli v neštetih ustankih poljsko plemstvo In poljski kmetje; za to idejo se je borilo fn prenašalo neizmerna preganjanja poljsko meščanstvo; ta to idejo se naposled navduSuje tudi poljski proletarijat, ki gr€ pri tem tako daleč, da se v dosego tega ideala veže z najbolj brezobzirnimi zastopniki poljske biro-, pluto-in aristokracije. Ako ta, tako razrednoZavedni de! poljskega naroda s svojim malriialisličnim svetovnim nazira-njem podreja svoje, gotovo nujne gmotne In. raz-rednopolitične interese, onemu skupnemu narodnemu idealu, potem lahko razumemo, zakaj Poljaki na sploh niso dostopni sentimentalnostim slovanske vzajemnosti. Oni imajo le en cilj In ta cilj skušajo doseči z vsemi sredstvi. Vsakdo jim je zavezanec, od kogar pričakujejo pomoči. Oni so se svoj čas proti Rusom vezali z Napoleonom, s Turki in Madjari; oni so podp'rali vsako avstrijske vlado, ker so od Avstrije pričakovali ugodne rešitve svojega vprašanja, in oni bi se vezali trdi z boljševiki, ako bi od njih pričakovali vresničenja svojih ide jalov. Oni so, z- eno besedo, Poljaki in nič druzega, nego Poljaki. Slovanstvo, slovanska zavest, čuvstvo slovanske vzajemnosti igrajo pri njih nekako isto vlogo, kakor pri nas zavest, da smo Evropejci. Pri tem spoznanju nas ne smž motiti dejstvo, da je tudi med Poljaki nekaj ljudi z izrazito slovanskim čuvstvovanjem: Izjeme potrjujejo Ie pravilo. Slovanov se Poljaki le spominjajo, kadar zahteva to politična taktika. Brez vsakega premisleka in očitanja vesti zapuščajo on! svoje slovanske »brate« tudi v najkritičnejšem hirn, če mislilo, da zahteva tako njfhov Interes. To smo videli pri zadnjem glasovanju o proračunskem provizoriju, ko so svoj sklep za absentiranje priobčili Cehom in Jugoslovanom — dve minuti pred tistim vclevažnlm glasovanjem. Pa Se nekaj ne smemo prezreti. Poljski naroči Je v svoji pretežni večini narod kmetovalcev; no. ta masa nima skoraj nikakega političnega vpliva. Zaostala v kulturi, ker zanemarjena v vsakem oziru, živi poljska masa v politični in gospodarski odvisnosti od poljskega veleposestva. Veleposestniki. v zvezi s poljsko, precej razvito veleindu-strijo in s poljskim uradništvom, Imajo odločilni vpliv na poljsko politiko. Ma rnzmctrluimla. Presojanje ruskega položaja v sedanjem tre-notku je Jako težavno, ker manjkajo podatki. Lc redka in nezanesljiva poročila prihajajo k nam iz bivšega csrstva, sedanje socijalistične zvezne republike. Vsa dosedanja znamenja kažejo sicer, da Lenina, ki si je prilastil vso moč, ne bo mogoče tako kmalu vreči, čeprav je teoretični sanjač, ki pus+i v imenu svobode delati vsakemu, kar hoče, in ki inu je znano, da je mogoče premagati silo le s silo. Sovjetska vlada pomeni zaenkrat organizirano diktaturo dclavcev in kmetov, take veČine v deželi, da pravzaprav ni nikogar, ki bi zamo-gel resno ogrožat: gospodstva sovjetov. Rusiji je v sedanjem trenotku očividno sita državljanske vojne in bojevniki »notranje fronte« dokazujejo le malo veselja za bratomorni krvavi boj. Vsa ta dejstva govore, da vsaj začasno ni pričakovati nasilne odstranitve sovjetskega gospodstva. Sedaj je vsekakor sovjetska vlada identična z gospodstvom boljševiške stranke. Vendar pa ni izključeno, da se značaj in politika sovjetske vlade morda že v kratkem izpremenita radikalno. Zaenkrat se tozadevno sicer še niso pokazala nobena znamenja in vrh tega so poročila iz Rusije, te dežele vseh možnosti, mnogo preredka, da bi se zamoglo že govoriti o tem. Zdi se, da je razredna zavest pri ruskem proletarijatu veliko bolj razvita, kakor se domneva to pri nas in da milijonov pristašev boljševiške stranke ni smatrati za prepričane, notranje pri-padnike boljševiško- komunističnega programa. Ruske mase so podpirale boljševike pač radi tega, ker so jim obljubljali isti mir, zemljo, kruh In svobodo. Gotovo ie. da so imeli boljševik! svojo najmočnejšo- zaslnmbo v armadi, ker Je elementarno stremljenje vojaških mas po miru pričakovalo od boljševičke politike popolne zadostitve. Ta mirovna želia se je sedaj že izpolnila Mir z Rusijo je sklenjen. Popolnoma lahko umlji-vo in le preveč človeško pa je, da iste mase, ki so hotele poprej mir za vsako ceno, sedaj, ko Je Isti dosežen, ne bodo več ž njirn zadovoljne in da prično godrnjati nad enimi, ki so ga sklenili. Ruska samozavest ie vendar vsled miru v Brestu Litovskem močno raniena. In za ta mir so odgovorni narodu le beli'.eviki. Naj je bil mir še tako potreben, vendar zamore postati odgovornost zanj pozneje boljševikom še jako težko breme. Na vsak način pa jc bil c scJnj mir agltatorlčr.i faktor za boljševičko stranko; toda milijoni. Id sr tvorili dosedaj ar.rado. si bodo morali ustvarit! sedaj novo politično orijentacijo. Armada, dosedanja najmočnejša opora boljševizma, ne obstoja več. Milijoni vojakov postanejo najbrže zopet, kur so bili poprej, to se pravi, v veliki večini kme- rr>.j—■,._! uifrf1. m j P O Tj i. ISTEK. m s© t Aa.erilfcaska sličica. A'tur* »O. toda on je najbrž^op azil prevaro! Mary: *Ne. Pisala sem mu. da postanem njeg. va samo pod naslednjimi pogoji: Tclcom bega nc sme govooiti z menoj niti besedice, se me ne sme dotekniti, da, celo, duhovnik, ki naju poroči, smo videti moj obraz in Izvedeti najina imena šele potem, ko bo vse končano. Drugače bi v odločilnem trenutku še megla reči »ne«. Seveda je pri stal na vse to.« Ar tur: »Kako to veš?« Marv: »Ali :ne nisi videl, da sc:n govorila . neko damo, ko sem stopila iz voza?« Artur: Dj, iiu postaji. Opazoval ser.: te... bile je ravno dve, in 2o sem se bal da zamedim vlal Damo sem smatral za družiabr.^n, služabnico., torej, kaj jc žtijo?« Alary: Bila jc ona. Pri-Jget. N;c£Gva žena j-Vs^ ie šlo imenitno. Sc\cJa Ilav.kins divja, lot" hoče., noče:-, moraš: vdati se ■ •-:> n-.val. Tare. kaj praviš na vse to. drage j ■'<: t je m delavci in bodo temu primerno uravnali gotovo tudi svojo politiko. Kar se tfSe ruskih kmetov, se je izvršil podoben proces, kakor glede mirovne volje armade. Kmetje so podpirali boljševike predvsem radi tega, ker so jim obljubljali isti zemljo veleposestnikov in samostanov. Kmetje že imajo sedai zemljo, čeprav se je izvršila razdelitev večinoma na jako neredne načine: kmetje so se polastili zemlje in inventarja, kolikor se je pač kdo mogel in zato nikakor ni izključeno, da se bodo kmečki sovjeti sedaj, ko je izvedena razlastitev, Izrekli za privatno last na deželi. Ako pride do te*a, potem bo pomenilo to konec socialističnih poizkusov v Rusiji. Razpoloženje kmetov le vsekakor merodajno za Rusijo. Slede delavci. Izmed treh faktorjev, ua katere se opira moč sovjetske vlade, armade, kmetov in mestnega proletarijata, so se pri slednje imenovanem, to je pri delavstvu, socijalistično-bolj-ševiške ideje gotovo najbolj ukoreninfle. Kljub temu pa se nikakor ne sme domnevati, da Je velika masa ruskih delavcev sledila boljševikom ravno iz trdnega teoretičnega prepriCanja. Tudi delavci so imeli pred očmi predvsem le skorajšnje izboljšanje svojega gospodarskega položaja. Toda po vseh dosedanjih poročilih, k! so sicer jako pičla, se ta njihova nada nikakor ne izpopolnjuje. Nasprotno. Vse kaže. da desorganizacija gospodarskega življenja ravno pod režimom bolj-ševikov še bolj narašča; veliko število tovaren je moralo ustaviti obrat in brezposelnost delavcev raste od ure do ure, od dneva do dneva. Zato nikakor nI Izključeno, da pridejo delavci prejali-slej do prepričanja, da boIJSeviške metode same nikakor ne morejo rešiti ekonomskih težkoč. In v tem slučaju zamore jo priti končno delavci do spoznanja, da njihove sedanje bede nista bila kriva samo vojna in prejšnji režim, In da se mora samo razjedajoča in razdirajoča sila umakniti u-stvarjajoči, ki spravi zopet vse v redni tok In ki dejanjski Izpolni uresničenje njihovih revolucijo-narnih stremljenj. Tako nastaja sledeče: Ruska stalna armada je razpuščena, mod kmeti in delavci sc pojavljajo simptomi, ki nikakor niso ugodni bcljseviškemn režimu, ampak kažejo na preobrat razpoloženja mas. Ob sedanjih okolščinah In kolikor je mogoče posneti iz redkih poročil Iz Rusije, sicer za enkrat še ni pričakovati kake velike izpremembe v Rusiji; vendar pa na drugi strani ravnotako nika-kakor ni Izključeno, da se ne bi zamcfgel izvršili tak preobrat z Isto naglico, kakor jeseni 1917, ko so radikalni boljševik! kar čez noč pomedli prej vsemogočne zmerne socijalistične stranke s Kerenskim na čelu s površja. Boljševiki sami so že pričeli uvidevati, da njihov položaj le ni tako siguren, kakor so si predstavljali, da bo po sklenitvi miru z Nemčijo. Med njimi samimi so naravnost neposredno po miru nastali spori, kar dokazuje posebno resolucija moskovskega kongresa, ki je sicer mirovno pogodbo z Nemčijo ratificiral, toda le škripaje z zobmi, vsled strankarsko-po-litičnih interesov, ki so bili ravno merodajni pri sprejetju miru. A: :ur: r.Ct:Jc.\ito, r Razfie vesli. Trezen nemški glas o Cehih se je oglasii v dunajski »Zeit« v članku, ki razpravlja o govoru grofa Czernina s posebnim ozirom na čutstvovanje češkega naroda. Obtožbe, ki jih je izrekel minister za vnanje stvari, so morale silno razburiti češko javnost. Kdor pozna razpoloženje med Cehi, ve, da se po očitanjih grofa Czernina, ki je razlikoval med narodom in njega voditelji, čuti zadeta tudi vsa češka javnost Nikdar še se ni toliko pisalo o Cehih, njihovi politiki in njihovi svojstvenosti, kakor se piše v tej vojni; ali tudi nikdar ne še toliko krivega in napačnega. Sedaj, ko se je z govorom Czernina izrekla tako trpka sodba o tendenci češke politike, naj bi bilo to v povod, da enkrat jasno In brez predsodkov pridemo do ocenjevanja dejstev, ki jih — kakor vidimo — ni možno spraviti s pota z nikakiin potaje-vanjem in zatemnevaiijem! Da ]e češki narod — ukljub temu, da je še tako dolgo pri nas v osredjti vse politike — takorekoč še nepoznan in neizsle-den narod: to je poglavje za-se. Vsakako pa nI polltičccnju Dunaju prizasestl očitka, da jc bil jako pocjsnjkljiro iniormiraa o Cehih. Kar prihaja na Dunaj informacij o Ccliih, Je ali hladna taktika oficijozne Češke politike, govor v parlamentu, mnenje časopisja, ali pa »češka politika«, spačena po narod, nasprotnikih In karikaturi- an a namenom? ali nenamenoma. Kako misli češki narod, to ve v resnici Ie malokdo. Czernin se je pobahal, da pozna čežko »lludstvoc; ali domnevati si moremo, da bi bil umerjeneji, če bi je res poznal. Po sporu na Češkem, trajajočem že desetletja, je odvisnost češke kulture od nemške postajala vedno bolj — fabula; v prvi vrsti seveda, kar se tiče stvari, ki niso narodnogospodarskega značaja. V čeških knjigotržnicah vidiš vse francoske tiskopise, ča-opise, najnovejše francoske avtorje. Iz ruščine se ie mnogo prevajalo. V čeških gledališčih so se uprizarjale stvari, ki na nemščino niti prevedene aiso še bile. V znanstvu tudi ni bilo drugače. Ne da bi sc spuščali v nadaljnje podrobnosti, je razvidno že iz rečenega, d;>. so bili Čehi intelektuve!-• :o in poiitiino s tem potlsnc-nl v neko gotovo smer!! K temu prihaja še,- da so Cehi morda "naj-rtemokratičneii narod v Avstriji. Zgodovinska res- Mvši ženin še prej priplul v zakonsko luko. nego i širna! Toda potrpiva, Še deset minut, pa svn .nukaj.« . Mary:. »'Moj Bog...!« Ar tuj: »Mary, za božjo voljo, kaj ti je? Zakaj 5 pobledela.'.. kam strmiš...?« Mary kaže vsa* prestrašena tujca: »Poglej iamlc!« Artur: >Sveti Bog, to je res čudno! Roka se nu premika... poglejva.:. knjiga... piše!!!« Mary: »Heaven save us! Pošast...« Artur: »Morda jc mtfsečnik? Piše v spanju!« — 1a strese. Tujec vzame robec z obraza In se vljudno pogoni: »Dobro jutro, mr. Busonil Dobro jutro, uada dama!« Artur: »Gospod, vi me poznate?« Tujec: »Kdo ne pozna izbornega karakternega bralca gledališča Star?!« Artur se pokloni. Tujec: »Čudite se mojemu dozdevnemu pisanju, cnjcua dama? Pomirite se. pisal nisem ničesar, "e ra^ moja navada, da takole čečkam po papir-čc :ic morem več spat:. Da se mi pomirijo ci. veste.« ArJ::r: J učno!« niča utegne biti, da je Imelo sovraštvo Čehov proti Namcem svoj izvor v boju proti centralizmu, ki fe M nemški, ter da Je razmerje Čehov do »Avstrije« tu dobilo tvojo prvo obliko. Vseh teh stvari ni možao tako enostavno povedati. Ne moremo pa preko dejstva, da češka politika s svojimi cilji, ki so po vojnem položaju postali nekoliko romantični, globoko koraaM ▼ narodu! S tem pa ni nikakor rečeno, da se je morala kritika grofa Czernina obrniti proti vsej češki javnosti. Iz tega sledi ie, da je huda zmota, če se veruje v tako politično čutstvovanje češkega naroda, ki bi se modo sprijazniti z mislijo na »Avstrifo«. kakor je bila nekdaj, predno je vojna otvorila raznovrstne perspektive. Morda sc nista pravica do santo-določbe narodov in ideja prihodnje demokratične preobrazbe Evrope nikjer rt nu minili tako globoko kot pri Čefeft. Se spremlja sicer to idejo ideologija o vspostavitvi kraljestva češkega. Da je temu tako, priča dejstvo ,da se vkljub neugodnostim časa vse stranke združujejo za cilje svoje politike, da se bodo borile v isti vrsti. Da-Ii so s tem na pravi poti — to je drugo vprašanje. Romantično državno pravo nI združljivo z Avstrijo. To bi bife glavne misli v omenjenem članku. Da moremo prav oceniti grajo, ki Jo Izreka na naslov grofa Czernina tn vsega nemštva, posebej pa še ? Dunaja«, moramo se spomniti evolucije, ki se je nedavno Izvršila v »Zeltc. Prešla je v druge roke in s tem — tako se Je vsaj govorilo splošno — v službo vladne politike, ki je danes prav taka, kv kor je bila vodno — nemška. To moramo ime!i pred očmi, Ce hočemo prav taksirati očitanje, da se je grof Czernin v svojem govoru pokazal — nepoznavatelja naroda Celkega In da se je zato prav neprevidno zaletel. Visoko treba ceniti tudi očitanje krivde na naslov »Dunaja« in nemštva. Nikdar niso hoteli imeti stikov s snovanjem češke kulture, dočlm so Jih drugI gojili, n. pr. Francozi. Posledica temn Je bfla, da so bili Cehi — kakor se izraža člankar v »Ze!t« — Intelektuvelno in politično potlsnenl v »neko gotovo smer«! To naj si dobro zapomnijo vsi tisti — vštevšl grofa Czernina, — ki se sedaj zgražajo na (kakor pravijo) državi neprijaznem razpoloženju v češkem narodu. Naj se le trkajo na lastna prsa: mea culpa! Ce je češki narod res v takem razpoloženju, so ga oni »potisnili« (beseda Iz »Zeli«) tja, kjer je!! Se v enem pogledu Je članek v »Zelt« morda velikega simptomatičnega pomena. Da so v Um listu prišle take, vladi neljube konstatacije, to dovoljuje domnevo, da m te m Dunaju ustrašili učinkov Czerninovega govora, da zato trobljo k retiradi in iščejo remedure. To bi pa pomenjalo veleresno posvarilo na naslov nemške politike, naj išče novih orljentacij. ker se Cehi (pa tudi drugi Slovani) nikdar več ne sprijaznijo z »Avstrijo«, kakr-žnja je bila doslej! Ob enem pa bi bilo to znak, da je resnično, kakor smo rekli mi: da se je grof Czernin s svolim nek valili kovanim nastopom proti Cehom in a frontom proti neuemškfm narodom diskvalificiral za ministra vnanjih stvari v naši narodnostni državi 1 TrockiJ se pognla s entento. Agence Havas objavlja neprestano Is Petrograda poročila o izpre-metnbi politike boijievikov. Vsa poročila soglašajo v tem, da Išče Trocklj, kf ae postavlja vedno bolj v ospredje, zopet v vojaškem in političnem oziru stikov s prejšnjimi zavezniki. Trocklj se baje s posredovanjem francoskega generalnega konzula v Moskvi pogaja s francosko vlado, ki je že izjavila, da je pripravljena odposlan na enkrat 500 francoskih oficirjev v Rusijo, da Izvedejo reorganizacijo ruske armade. Agence Havas naglaša, da jc samoobsebi umljivo, da bo Prancija pomagala Rusiji pri obnavljanju njene vojaške moči le pod pogojem, da se bo Rusija prKMa »opet oborožc-vati proti Nemčiji. O Leninu nI nobenih poročil. Baje je težka bolan na pljučih. Trockij se skuša pobotati z ruskim meščanstvom, plemstvom ln finančnimi krogi. Zavezniki so pripravljeni dati Rusiji tudi večje posojilo, seveda predvsem pod pogojem, da se prekliče razveljavljenje ruskega državnega dolga. ^ Lahotnl Izgredi na Nizozemskem, Po vsej Nizozemski so se vršili v petek veliki lakotni izgredi. Posebno nevarnega značaja no bili nemiri v Haagu, kjer le bilo do večera pri spopadih s policijo in vojaštvom ranjenih okoli 50 oseb. Pozno zvečer so se lzpremenđi nemiri v pravcate upore. — Vlada je morala pošiljati v svrho potlačenja izgredov vedno nova ojačenja v mesto. Policija in vojaštvo sta dobila nkaz, naj v slučaju potrebe streljata in sicer ne v zrak. Poslopje angleškega poslaništva je bilo na prošnjo poslanika zastraženo od policije. V mnogih ulicah ni ostalo niti eno okno celo. Tudi pred palačo kraljice so bili izgredi. Tamkaj je bila oddana ostra salva, nakar so se demonstrant! razpršili. Podobni nemiri so se vršili tudi v Rotterdamu, Amsterdamu, Schidamu in Marlemu. V Harlemu je bila pri spopadu z vojaštvom ena oseba ubita, več pa težko ranjenih. Združenje Besarablje z Romunijo. »Ncue Freie Presse« poroča z merodajne strani, da se proglasitve združenja Besarabije z Romunijo še ne more smatrati za končno dejstvo. V dogovoru Romunije z osrednjima vlastima se spravlja rešitev tega vprašanja v zvezo s stališčem Romunije napram osrednjima vlastima. Rešitev tega vprašanja ovirajo nadalje še mnoge druge težkoče, predvsem stališče nove ukrajinske ljudske republike. Ukrajinska vlada !e sedaj že ugotovila svoje zahteve do gotovih delov Besarabije, v katerih prebiva Tujec: »Glejte.:, nekoliko strani tega čečka-nia...« Mary: »O, pokažite. To je stenografija! Znam jo čitati!« Tujec, skrivajoč knjigo: »Motite se. Toda, do-Nolite mi, gospoda, vprašanje. Vozite se v Fila-delfijo, da se skrivaj poročita...?« Artur: »Gospod...!« Tujec: »Le ne prenaglite sef Cul sem del vajinega pogovora In bi vama rad pomagat V par urah se prepričata o resničnosti mojih besedi. By Jo ve! Popeljem se s vama, da vama bom za pričo pri poroki. Artur: »Sprejemam. Dajte nd roka Toda prosim vaše ime?« Tujec: »Pozneje! Vlak k obstal; ▼ Flladelfiji smo. Oprostita me ga detel Mtant da skočim v brzojavni urad fn oddam brzojavko v New-York. Sedaj je itiri... hiteti moram... zadnji čas je za mojo brzojavka Na svidenje I« Artur: »Deset minut dolgo brsojavko? Kdo je neki?« ~Mary: »Bog san ve! Prepričana sem, da je pisal v vozu, daslrftvco Je imel oč! zatisnjene. Morda je stenograflral, kar sva midva... toda že prihaja!« pretežno ukrajinski narod in te ukrajinske želje ne bo mogoče kar tako ignorirati. Besarabija je izredno rodovitna dežela, dežela Črne zemlje in obsega 44.000 km2, ima 2H milijona prebivalcev, od teh baje polovico Romunov. V okrajih Hotin in Bender prevladujejo večinoma Rusi. Glavno mesto je Klšinev. Glavni pridelek dežele sta pšenica in koruza; tudi živinoreja proč vita zelo. Pred par leti je bilo naštetih tam 800.000 glav goveje živine in okoli dva milijona ovac. ADrovSzaciiske stvari. KAJ DOBIMO TA TEDEN? Ta teden, od 15 aprila do 20. aprila (28. razdeljevanje) se bodo mogla proti preščipnjenju številke 28 izkaznice za živila dobiti naslednja živila in dragi predmeti aprovizacijske komisije in sicer na osebo in teden: KORUZNA MOKA. H koruzne moke po K T— kilogram. KORUZNA MOKA NAMESTO KRUHA. 650 g (65 dkg) koruzne moker oziroma nadaljnin 700 g (70 dkg) koruzne moke za delavce pri težkih delih. Dodatni odmerek koruzne moke se bo izročil proti izročitvi odrezkov dodatne izkaznice za kruh, veljavnih od 15. do 21. aprila 1918. OVSENI JEČMEN. %k (ena osminka) ovsenega ječmena po K i*— kg. JAJCA. 2 Jajci na osebo iu teden po 50 vin.; za manj imovite (rdeča črta) po 30 vin.. SMIRENSKE SMOKVE (fige). tO dkg smirensklh smokev po K 14'— kilogram, dokler Jih bo kaj v zalogi. CIKORIJA. 1/» kg cikorije na osebo in teden po K 9*60. KISLA REPA. 1 (en) kg kisle repe po 1'60 kilogram. KISLO ZELJE. K kg kislega zelja po K 2'20 kilogram. Priporoča se strankam, da naj prineso s seboj posodo za kislo repo in kislo zelje, ker komisija ne more dajati papirja za te dve stvari, ker so na tržaškem trgu popolnoma poSle papirnate vrečice. ✓ * SOL. eao osminko soli na osebo in teden po 28 vin. kg. MAST. Na vsakih 6 odrezkov oficijelne izkaznice za maščobe, veljavnih od 15. do 21. aprila t. L, se dobi ob predložitvi izkaznice za živila izkaznica št 37 za slanino, na katero se dobi v vseh pro-dajalnicah svinjine 3 (tri) dkg masti po 22 K kilogram. Cena za neimovite sloje (rdeče prečrtane izkaznice) 10 K kilogram. DODATNE IZKAZNICE ZA MAŠČOBE. Dotične osebe, ki opravljajo težko delo ter imajo zato pravico do dodatne Izkaznice za krtih in do dodatne izkaznice za maščobe z odrezki, za-znamenovanimi s črko S, dobe proti izročitvi odrezkov te poslednje izkaznice, veljavnih za Čas od 15. do 21. aprila 1918 dodatno Izkaznico Stev. 65 ter morajo nanjo do vStete sobote 27. aprila, v običajnih prodajalnah dobiti po 3 dkg slanine. — izkaznice 5tev. 64 veljajo do sobote 20. aprila. IZKAZNICE ZA SVINJINO. Objavi se posebej, kedaj stopijo v veljavo izkaznice §t. 46 za nakup svinjine, ki Jih strank« že imajo. IZKAZNICE ZA GOVEDINO. Razdele se Izkaznice št. 34 za govedino samo za neimovite sloje. KIS. eno osminko kisa na osebo ln teden po 52 vin. liter. Posestniki izkaznic «a javne kuhinje in ubožnico, dobe tokrat kfs. MILO. 1 kos mila, okoH 10 dkg težak, po 40 vin. komad. Dobiti se more samo proti Izroči hi 2 odrezkov (I in H) uradne Izkaznice za milo, veljavnih za mesece april, majnik, juni in juli 1918. REDILNA MOKA IN KONDENZIRANO MLEKO ZA STARCE, BOLNIKE IN OTROKE. 1 zavoj redilne moke (250 g) po K 1— zavoj In kondenzirano mleko po K 7'50 kg (40 dkg stane 2 K). Tekom tega razdeljevanja se preščipne št. HL rumenih izkaznic za otroke (80 dkc) in št. V. sivih izkaznic (za starce ln bolnike, — 40 dkg), veljavnih za meseca marec In april. Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti preščlpljenju Št. III. izkaznice za naravno mleko. Lastniki izkaznic za naravno mleko imajo pravico samo do 1 zavoja redilne moke proti pre-ŠČIpljenju št H. Izkaznice za naravno mleko. KROMPIR. Tekom tega razdeljevanja dobe stranke Izkaznice št. 3 za nakup H kg krompirja. Na te izkaznice se bo dobival krompir samo na trgih Ponte-rosso, Legna, Barriera vecchia, Oiuliani in Peru-gino do vštetega pondeljka 22. aprila. Cena 40 vin. Izkaznice št. 2 za nakup pol kg krompirja so veljavne do vštetega ponedeljka 15. aprila. PETROLEJ. Razdele se izkaznice št. 28. Na Izkaznice št. 27 se dobi petrolej od 15. do 20 aprila v prodajalnah z lihimi številkami (1, 3, 5 tt±) Tudi prodajalne s sodimi številkami (2, 4, 6 itd.), ki imajo še petrolej v zalogi, ga moralo prodati na izkaznice št. 27. Na vsako izkaznico št. 27 se dobi četrtinko 1 petroleja po 56 vin. liter. • m • RAZDELJEVANJ E NOVIH IZKAZNIC ZA MILO LN KAVNO ZMES. V ponedeljek, 15. t. m., se prične razdeljevanje izkaznic za milo za mesece april, majnik, juni in juli t L ter izkaznic za kavno zmes za meseca april In majnik. — Izkaznice se bodo dobival^ pri krušnih komisijah v uradnih urah, od 9—12, od ponedeljka, 15. t. m^ do vštetega četTtka, 18. t. m. Izkazati se je treba z izkaznico za nakup kruha in živilsko izkaznico. — Priporoča se strankam, da preštejejo Izkaznice takoj, ko jih prejmejo. (ob. št. 9) 15. 4. ul. P. L>;«icono fe, ši. 1371 1720 (ob. Št. 9) 15. 4. uL Madonnina 24, st. 1721-176'! (ob. št. 9) 15. 4. ul. Oiuliani 21, (ce::a S4 vin. zu kg). — K jarbola zgornja: št. 207—-115 (ob. it. o) 15. 4. ul. ConccrJia. 5. (cena 84 vin. za Kk). Sv. M. M. zgornja: št. 364—599 (ob. št. 5) in Št. 1 20 (ob. št. )6 15. 4. ul. Bivjo 8. (cena 84 vin. ze KgX Kolonja: st. 251—375 (ob. 4t 8) in št. 1—30 (ob. št. 9) 15. 4. ul. Scussa 1, (cena 84 vin. za kg*. KJadin: št 233—432 (ob. Št. 9) 15. 4. al. Toscolo 19, (cena 84 vin. za kg). — Greta: št. 1—110 (nb. št. 7) 15. 4. ul. Greta 127, (cena 86 vin. za kg). -Rojan: št. 589—788 (ob. Št. 6) 15. 4. ul. S. Ar.a-staslo 9, (cena 84 vin. za kg). Premog (iosslle). 20 ks na modre Izkaznice. Sv. Vid: Št. 141—304 (ob. št. 27) 15. 4. ul. I az-zaretto 17, št. 305—371 (ob. št. 27) 15. 4. ul. F u b-bri 3. (cena 1 K 46 vin. za 10 kg). — Novo mesto: št 1—663 (ob. št. 31) 15. 4. ul S. Francesco 2, (cena I K 46 vin. za 10 kg). — Stara mitnica: 251—514 (ob. št. 3!) 15. 4. ul. S. Maurizio 3, št. 515—«00 (ob. št. 31) 15. 4. ul. Acquedotto 91 (či na 1 K 46 vin. za 10 kg). — Kjarbola zgornja: y, Marijana, nj. soproga.....pdč. I. Kavčič v« Matej Brumen.........g- D. BultovnUc Mile Brurnen, imen Zvczdan, nj. *in g E. Kralj Borivoj Špiačič, gled. ravnatelj . . . g. A. Por.ar Urša hišna pri Gol viče vi h . . . gd 6. M Šrrrtov* Avgusta, liiiua pri Novakovih ..... Mazavec, šolski ilu-a......K "Bxikovr. Kraj: malo mesto na Slovenskem. 1-, III. in IV. del. se vrši v stanovanju proi. Golviča, II. pa pri doktorju Novaku. CENE: Lože po 15 K, sedeži v pritličju od I. -V, vrste po 3 K, od VI—X po 2'50 K. XI.—xV. po 1'50 K. Sedeži na caleruiji 2 K. Stojišča \ pritl Cju 1 '<■ Stojišča na galeriji in vstopnine v lože 60 vin. t Dr. Izo Re|a. Kdo bi bil moKtfl misliti! Zdi s® nam, da ne more biti res. Saj jc komaj par dni, kar smo govorili žnjim, in bil je popolnoma t G in zdrav ter ni kazal aiti naimaiijšena znaka k i.e bolezni. A danes ga vendar poneso k večn. nu počitku. Bil je ljubezniv človek, bla^a, zlata duša, ki ne bi skalil vode svojemu bližnjiku, pomnpal Je rad povsod, kjer |e le mosel, kot zdravr'k a prav tako kot človek. Povsod, kjer Je slu,; al. si je pridobil le prijatelje; sovražnik- me: <. ni Imel med ljudmi. Kristalno čist značaj v vi. m pogledu, zvest sin svojega naroda. Pisec teli vrstic se spominja nekega dogodka, v kater e:;: jc pokazal pokojnik, kako mu je pri srcu narodna stvar. Slo Je za osebo, ki pomenj: naš r. zelo veliko. Pokojnik je bil pripravljen storui vsr. da sc ta oseba ohrani narodu, in je prip/ l vse predpogoje za to. Svoj blatf cil; je sicei de e-gel le deloma, ker so se preokrenilc razmere, -a vse njegovo prizadevanje v tej stvari jc k^/., lo -r. ie bil pokojnik mož. ki ni znal samo govor.:, o idealih temveč tudi žrtvovati zanje. — Neizpr i.i smrt je zadela dr. Rejo v najlepši mo;!:i • Star je bil šele 41 let. Pokojnik je bil rojen v 1-polžah. Cfimnazijske nauke je dovrši! v Oorkf -kar se je posvetil zdravniškim študijam, katere -dokončal n?. dunajskem vseučilišču. Kot zd:av : je služboval v Rihcmberku, Komnu in Ka. tvt: r je bil tik pred vojno imenovan za mestnega zC . -nika v Bazovici, menda prvi po tržaTui obč:^: : meščeni slovenski zdravnik v naši okolici. K r že rečeno, je bila pokojnikova smrt res nen.^na; zadela ga je srčna kap. Z imšCa vdovo^r -;^ Pavlo roj. Praprotnikovo in tri otroke: Pm< a, Sonjo In Zdenko. Njim. najbridkeje prizadetin:, in vsej ostali užaloščeni rodbini naše n^loH-e so-žalje, Tebi, dragi prijatelj pa bod! lahka naša domača zemlja tržaška! - Pogreb bo danes depo -dne ob 10 izpred gnmizilske bolnišnice št. 9 v u, Fabio Severo. VT „ - Nemška ln vladna pravičnost. NemSko Cjsct .s,. ie fe zadalo krik o favoriziranju Slovencc. i'i o pretesen, poslovenievattiu zato. ker K b.Ia „na. novar.a učna moi za bodoče, a seda, 5e ne usta- novlietie slovenske parale.kc na triakl obrM šoli To le prava nemttonaanonaliia toka. Ce « Slovencem enkrat kal da, se čutilo Nemci pr,- kraiianc. Niim vse. nam nič. to bi b.la po m.ho- v h nazorih prava avstrijska pravičnost 2a!,bog pa se dunajska vi,da le malo razUkuje od n. h To se vidi takoj na dvoini mer. zlcde drual. Sol to se viui < avtohton (domač) v Trst«. NemcL " v Trstu n^o ^^^ ^ element ta.a,o državne 1» na rfŽ^ Hudsko iolo sami vzdr- *«vaT- le en de' nčiteljev plačuje država; meščanskih ln srednjih iol pa sploh P* sebno kričeča ie stvar s trgovsKo so.o. ~ so si s pomočjo svojih denarnih zavodov ustano- ili zasebno trgovsko šolo za dečke in dekHce Y Trsi«, dne 14. aprtta »» »EDINOST« Štev. 99. Stru III. In vzdržujejo z velikimi žrtvami. Vkljub velikemu številu šolo obiskujočih otrok daje država le 5(XH> K podpore. Nemci so si tudi ustanovili za-tebno trgovsko šolo, toda le za deklice. Za to Solo daje država na razpolaganje brezplačno vse potrebno prostore, večji del učnih moči in vrhu tega daje še podpore v gotovini I5.09# K!! In to se Imenuje menda tudi — favoriziranje Slovencev!!! Aprovizacijska komisija nam kratkomalo ne daje skoraj Čisto nič več, in ljudstvo je navezano le na one malo živil, ki jih mora naravnost po vnebovpijočih oderuških cenah iskati pri živilskih oderuhih, to je, tistih ljudeh, ki na ta ali oni način vtihotapljajo večje ali manjše množine živil iz sosednjih dežel, ki so Se dobro založene z vsem. Aprovizacijska komisija nam razun 10 dek kruha, ki se sploh že ne more več imenovati kruh, ne daje drugega kot ono malo poleči*, osminko kilograma marmelade, pol kilograma krompirja, pol kilograma kisle repe in četrt kilograma kislega zelja, pri čemer pa je treba pripomniti, da sta repa In zelie skoraj napol gnila, torej večinoma ne-zaužitna. In s tem naj se preživlja človek cel teden! Maščobe nam aprovizacijska komisija sploh re daje več. Za prejšnji teden nam je aprovizacijska komisija pač napovedala po 6 dkg sirovega masla in poleg tega še cele 3 centilitre olja; toda na olje smo morali čakati do konca tedna, sirovega masla pa ni bilo ne prejšnji teden in ne tekoči teden, tako da smo imeli ono velikansko količino — 3 cen'ilitre — olja nič manj, nego za 14 dni. To se pravi, da je občinstvo, ki nima denarja, da bi kupovalo od oderuhov maščobo po 50 do 60 K kilogram, moralo še ona najskromnejša živila. ki jih je moglo dobiti tekom zadnjih 14 dni, jesti nczabeijena. Tri centilitre, torej niti celih 3 dekagrarr.ov olja za 14 dni! Xoliko dobimo za bodoči teden živil, posebno pa maščobe, še ne vemo: vemo pa po današnjem (sobotnem) >Lavora-torn*, da jc aprovizacijska komisija dobila en vagon svinjske masti in da jo je kupila po — SO K kilogram. Nadalje ie povedal »Lavoratore«, da sta šla vodja blagovnega oddelka aprovizacijske komisije, Bcnardon, In poslanec Pittoni na Dunaj k centrali urgirat dopošiljacje maščob, a da so jima odgovorili, da ne morejo pošiljati maščob v Trst, ker jih — ni. Trst naj st pomaga, kakor si more in zna! — Tako torej ne dobimo Sirovega masla, ki smo ie imeli obljubljeno že pred 14 dnevi, in sploh ne dobimo cd dunajske centrale nikake maščobe več. Trst naj si pomaga, kakor si ve ln zna. In tržaška aprovizacijska komisija si je »znala< pomagati: kupila je svinjsko mast po — 50 K kilogram. Po čim jo bo torej oddajala prebivalstvu? Ootovo najmanje po Isti ceni, kakor jo ie kupila sama; torej po 50 K kilogram. Vprašamo le. kako na* tako cene zmaguje prebivalstvo, kateremu se dohodki niso zvišali petindvajsetkrat, kakor se je zvišala cena masti? In koliko časa pa bo trajal ta vagon masti? Naj bi Imel Trst samo 120.000 prebivalcev In naj bi dobHa vsaka oseba samo 3 dkg na teden, ne zadostuje ta vagon niti za tri tedne? Kaj putem? Potem nov vagon po ceni, ki bo gotovo najmanie 30 odstotkov višja od današnje! Itd., itd., toi!a do kam? Kako dolgo pa še more trajati to navijanje? Ali naj prebivalstvo ves svoj zaslužek daje samo za mast ln ob teh malenkostnih dekagTamih masti pogine lakote? Naj nam rnzrcši to vprašanje slavna aprovizacijska komi-s:ia? — — Tu se pač res kažejo v vsej grozoti posledice grehov In to ne samo grehov dunajske centrale, temveč tudi grehov naše tržaške ppro-vizacijske komisije, ki je pač znala v časih, ko ?Svila še niso bila tako pičla, kopičiti — denar. ni si pa znala zagotoviti živil, ki bi se dala ohraniti za slabe Čase, za katere je mogla in morala vedeti, da pridejo. Iz bližnje Furla-nije. kjer je bilo živil, , si naša aprovizacijska komisija ni znala zagotoviti živil, vsaj za prebivalstvo ne. tako da celo tr.m. kier je bilo vsega v nreobilicL — Trgovstvo sc je vse do predkratkim naravnost ubijalo — po onem baje tako blaženem načelu socijalne demokracije, da naj se vsa ljudska prehrana iztrga iz rok trgovcev-zasebnikov In centralizira v aprovizacijski komisiji, seveda pod sodjalnodemokratskim, če ne odkritim, pa vsaj prikritim vodstvom. Namesto da bi bila komisija puščala trgovstvu svobodno kretanje, da bi bili na svoj riziko dobavljali od zunaj Živila in bi bila le nrdzlrala dovoz in lokalno prodajo In regulirala onc, je kratkomalo zaplenjala vse, kar je priha-: ic tržaškim trgovcem, jim odvzemala prislušek. vlačila zaradi najneznatnejših malenkosti Irot uernhe pred sodišče: — sedaj pa sama plačuje 'am zunaj mast po oderuški ceni 50 K. po enaki ceni, kakor jo prodajajo tfžaški — »oderuhi«, pa naj so v resnici, ali pa ne! Trst šteje stotine In stotine dobrih, spretnih, razboritih trgovcev. Naj bi se le bili mogli svobodno kretati, pa bi bilo živil v Trstu, da bi nam ne bilo treba stradati. Naj b! bila ta živila tudi nekoliko dražja, ali vsaj bila bi, imeli bi jih; nikakor bi pa ne bila tako draga, kakor Jih moramo sedaj plačevati oderuhom vkljub vsej centralizaciji nakupovanja In prodaje živil po aprovizacijski komisiji, — živil, In kakor jih bomo morali plačevati tudi aprovizacijski komisiji sami, ki jih mora sedaj kupovat od oderuhov pp oderuških cenah! Da, res, sijajno se je obnesla ta socijalnode-mokratska centralistična metoda; tako, da jo mora prebivalstvo plačevati z Seveda, dokler Je živil v obilici, se da lahko gospodariti žnjimi, toda ko jih zmanka, pa centraliziraj kolikor hočeš, al! živil zato ne bo več, če Jih ne znaš tudi dobiti. Tega pa socijalnodemokratski voditelji niso In ne bodo znali, In žnjimi vred tudi tržaška aprovizacijska komisija ne. Tu so pač na koncu s svojo pametjo, in žnjimi tudi mi, tržaško prebivalstvo. • svojim) Življenjskimi sredstvi ln življenjskimi močmi. Imenovanje. Komisar pri pomorski vladi, dr. Nikola Marlnovlć, je imenovan za višjega komisarja. Iz sodne službe. Predsedništvo tržaškega višjega deželnega sodišča razpisuje, odpravljajoč vsa sistemizirana mesta pri c. kr. rovinjskem okrožnem ln c. kr. pulskem okrajnenr sodišču, pri novoustanovljenem c. kr. okrožnem sodišču v Puli 8 mest deželnosodnih svetnikov, 8 mest okrajnih sodnikov in 2 mesti sodnikov. Prošnje za ta mesta in druga, ki bi eventualno ostala prazna zaradi popolnitve mest VI. činovnega razreda, je primerno opremljene s prilogami in dokazili o znanju deželnih jezikov, vložiti pri imenovanem predsedni-štvu do 25. t m. Razpis mesta deželnosodnega svetnika pri rovinjskem okrožnem sodišču, razglašen zaradi popolnitve mest VII. činovnega razreda pri deželnem sodišču v Trstu, se razveljavlja. Imenovanje. Notranji minister je imenoval na-mestništvenega tajnika dr. Karla Lnsino za okrajnega glavarja in okrajne komisarje Petra Benzo-na, dr. Steinmetza, Franca Lukovica ln Ervina barona Dubskega za namestništvene tajnike na Primorskem, okrajnega komisarja Josipa Mosetti-ga za okrajnega višjega komisarja. In vedno tista stara pesem! Marija Zorman, stanujoča v ulici Media št 9, II. Je šla na velikonočno soboto v razprodajališče aprovizacijske komisije v ulici Fcmderla. Sla je po koruzno moko z dodatno nakaznico svojega moža za teden po Veliki noči. Izročila pa Je razprodajalki tudi nakaznico za naslednji teden. Razprodajalka pa ie — ne vemo, ali po pomoti, ali namenoma — izrezala nepravo nakaznico, torej ne tisto za teden po Velikinoči, marveč ono za naslednji teden. Ko je minolo nedeljo prišla s to poslednjo izkaznico, da bi dohila moko za ta ravno minuli teden, jo je razprodajalka zavrnila, da izkaznica ni več veljavna, da ne more dati moke, ker je izkaznica — izrezana! To Je pomenjalo za ubogo ženo, da za ta teden ne dobi moke!! Uboga ženska je protestirala, da ona ni kriva, da niti pisati in čitati ne zna, marveč da je kriva gospica, ker Je izrezala napačno izkaznico! 2ena je morala oditi, ne da bi dobila moko. Pridržali so modro, neiz-rezano Izkaznico, ki je bila določena za prejšnji teden hi je bila torej za teden neveljavna. Izročili pa so ji tisto izrezano, določeno za ta teden. Zormanova je zopet včeraj šla v rečeno razprodajališče, zahtevajoč, naj Ji dajo moko na to izkaznico, ker ona da ni kriva, če Jo Je gospica izrezala — po pomoti I In zopet jej niso hoteli dati, z izgovorom, da Je izkaznica izrezana, na čemer pa da oni niso krivil! Prišlo je do daljšega prerekanja. Končno jej Je gospica vendar napravila listek, da je Zormanova prejela moko. AH zopet s hudim koncem za ubogo ženo: pridržali so si drugo izkaznico, čemur bo posledica ta, di ne bo imela s čim It! po moko prihodnji teden!! Ženska je bila v našem uredništvu vsa obupana; plakala in klela je ter jadikovala: »Kaj bomo Jedli? Stradati bomo morali! Ali bomo morali res pogi-niii od gladu!!« — Komentarja ne treba pisati, ker kriči dogodek sam. Le eno besedo: organi aprovizacijske komisije zagrešajo, potem pa mečejo krivdo na siromašne nevedne in neuke ženske ter jim odtezajo še tisto malo, ki je preveč za smrt In premalo za Življenje! Krekov spomenik. V ljubljanskem časopisju je nastala Živahna diskusija o Krekovem spomeniku. Pred vsem nasprotujejo nekateri (»Demokracija«) že Ideji spomenika samega. Tak demokratičen mož, kakor je bil Krek, — pravijo — bi se gotovo sam proti vil temu da se ga vlije v bron, ali izkleše v kamen. S posebno vnemo se vodi prepir o prostoru, kjer naj bi se spomenik postavil. Predlaga se PogaČarjev trg. Nekateri nasprotujejo temu, češ: tam je preveč branjevk, preveč krika in ropota. Drugi odgovarjajo, da Je ravno za to ta trg primeren za ljudskega zastopnika, kakor je bil dr. Krek. Tretjf ugovarjajo z razlogi estetike in arhitetktonike. V ta prepir se nočemo vmešavati; pač pa bi hoteli izraziti željo, ki gotovo boli vstreza počaščen ju pokojnikovega spomina, nego vse diskusije o njegovem spomeniku. Dr. Kreka slavimo kot stvaritelja majniške deklaracije; vedno in vedno se sklicujemo pri svoji propagandi za jugoslovansko Idejo na njegove nauke, na njegove nazore o tem vprašanju. 2a-libog. pa so ti nanki raztreseni po različnih časopisih in knjigah; večinoma so dotični članki izšli celo brez podpisa. Velezaslužno delo bi torej napravili njegovi prijatelji, ako. bi zbrali vse te raztresene članke o jugoslovanskem vprašanju in o naši taktiki ter jih objavili v posebni knjigi. Posebno zanimivi bi bili tudi članki, ki jih je dr. Krek napisni med balkansko vojno. Po taki knjigi bi gotovo segel vsak Slovenec; žnjo pa bi bil tudi postavljen dr. Kreku literaren spomenik. Begunski oddelek deželnega cdbora bo še nadalje uradoval na Dunaju VIII. Schicsfngerplatz 2/M., kamor naj se begunci obračajo. i Besu ženltna ponudba. S^u hibo na nogi), ki je svoj Su dovršil kmetijsko šolo, z par desettisofi kron prihranka, bi se rad, I--Z X--; 1 4aV>n rn^Altcn Udr ki —— bavil * »A. s po- i živnostenska banka 5 PODRUŽNICA v TRSTU l Slita vogal bL Mana Terasi - Lastna psltfa. Delniška glavnica K 100.000.000. - Rez. zaklad K 32,560.000 izvršuje kuhata vse basfte ii BMjdnftis transakcija. = Uradee uro od 9—t pop. -- priženil na taco posestvo, h$er bi —----- ljedelstvom, živinorejo, vinarstvom, sadjarstvom itd. Šel bi tudi nm gostilno, Jqer bi se daJo vpeljati vinsko ali kako drugo trgovino. Ugleden posredovalec proti dobri nagradi ni izključen. Podpisano ponudbo, fce ie mogoče s sliko, poslati do 5. maja Ins. odd Edinosti pod „Samostojna pocestnica". Tajnost aajamčona 8171» Hntn leto staro, adravo, odstopi se dobrosrčni IIISIB družini brsz otroka a svoje. Natančneje se izve pri okrajnemu načelnika v Hojami 2018 Vreče vsake Tiste kupuje BabiS Fran Molino g ran do 20. 2017 Itofflrn z* barvanje blaga, baterije, prižigavce ftTUJlItS tn brusilna kamne prodaja trgovina gramofonov „Helvetia 4 Barriera 19. 2014 Stav<fo 9 Grijanu na proda]. Leže ob cesti vodovoda, v bližini železniike postaje Grijan, imajo krasen razgled. Naslov pove Inser. odd. Edinosti. 2000 Kupujem železnino in kovino. Ollai Antmdo Catcla it. 4. VfffUH učitelja ali učiteljico sa razgovor slov« IStem venskem jeziku. Pismene ponudbe pod Razgovor" na Ins. odd Edinosti, B 10 ?Nfflfftrf i^č® gospoda ali gospodično, absolventa £11 vUU trgovske lole. veiča slovenskega ali hrvatskega -ter nemškega ali italijanskega jezika v govoru In pisavi Lastnoročne ponudbe ter navedba plače pod »Stalno aameščenje" na Insar. odd. Edinosti 3170 nik« triletne sajanice imam na prodaj po RlCSZf zmerni ceni. V. Sirca, Sežana. 1956 OBmiAlvfinf podrnini gostilni na Lipskem DOSUKUvI trgu it. 7 dobijo vedno to ' jedila po zmernih cenah. Voditelj Fr. Novak. (1991 Dvorec v Grijanu, staje, se takoj proda. Naslov se izve ▼ Ina. odd. Edinosti. 2001 Prodajalna — "a. aa im ske cerkve St. 200, naznanja, čeških velikih in malih rakev zraven open-veliko izbero 1935 Ribiško zadruga Sv. Rrfž-Tret rog. zadr. s neona. por. vabi na občni zbor ki se bo vršil dne 21. aprila ob 3 popoldne v gostilni Košuta. DNEVNI RED: 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Občni zbor a« vrši ob vsakem številu NAČELN1ŠTVO. zborovalcev. Kopališče v Trstu unca Gelđ Sten. 14 je odprto vsako sredo, četrtek, soboto in nedeljo od 9 zjutraj do 6 pop. V praznikih do 3 popoldne* — Vsi prostori so desinfesciranL Češko Budjevicka Restavracija (Bosi-« kova uzorna češka gostilna y Trstu) so nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavna pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. j ■■ii hi Proda se večje posestvo (nekdaj štrekljevo posestvo) y Gorjanskem pri Komna, blizu železniških postaj Nabrežina oziroma Štanjel, obstoječe iz dveh enonadstropmh hiš in gospodarskih poslopij ter okroglo 58 oralov vrta, njiv, travnikov, pašnika in gozda. Natančni pogoji se izvedo v IfestOl hranilnici minski v UaMlatf. iimbhmiimuiii za no) dobro, skrbno, pofteno ie priletno gospodinjo k velikem posestvu in številnim otrokom brez matere. Naslov 3 Rudolf Makarovič, Novomesto. OdoetnKkego konclpllenta sprejme takoj dr. Edvard Slatik odvetnik«Trsta Dunajska ulica it 10, L n, n 0AMBRII1US n | vsaki veter f ob 9«/, velita mm predstava. Vino iz sadia bralk la Jabolk L vrste — po K 2.40 liter — m prodal« o nlld Barriera oecchla 16 (vosal nI. Sapone, Bnffet Continental). ii ii Ustanovljeno 1. 1 Ustanovljeno 1- 1893. Vzajemno podporno društvo o LiuMJiml registrovana zadruga z omejenim jamstvom dovoljni* članom posojila proti poroštvu, zastavi življenjskih polic, posestev;vrednostnih papirjev ali proti zaznambi na službene prejemke. Vranje se posojila v 7V„ 15 ali 22«/, letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih Kdor teli posojila, aai «e obrne aa pisarno v Ljubljani, Kongresni trg Stav. 19, k daje vsa potrebna pojasnila. Zadrug* sprefoma tudi hranilne vloge »n Jih obrestuje po 47«7. Društveno lastno premoženje znaša koncem leta 1915 6».34SM0 K. — Dcležnlkov je bUo koncem leta 1915 1924 s 15615 deleži, ki reprezentnjejo Jamstvene glavnice za 6.089.8o0 K Vsaka ženska naj Hta uelezanlmleo navodilo moderna gojitev prs izleta nasvet ml ostabeloti In paiaanlKaiilu krepkostl. Pilite z polnim zaupanjem na DO KRAUS, Mg ((M Schaozitrasse Z M. 19 No Usnt nlc ! No slono nič! Amerikansko duble-ziato v zlatarnici ln urarnid A. Jerman, Trst, ul. Barriera vecchla 19 Velika zaloga dolgih In ovratnih verižic, zapestnic prstanov, uhanov, obeskov za slike, medaljone i. t. d, Vse stvari so po zmernih cenah, izdelane v najboljši, tovarnah. — Srebro in zlato kupujem in menjam PoSilfa se po povzetju. Ceniki se ne razpošiljajo trnu OCiUISl. s Dam v najem obširno senožet pri Sv. Andrejn. Naslov pove Ins. odd. Edinosti 2U39 Citlf-ffll vdovec sam z vojno podporo in ne-kaj denarja, zaposlen, išče s^ozn-iiga z ubogim dekletom ali vdovo brez otrok, tndi begunko. — Ponudbe na Inser. odd. Edinosti pod .Mir«. - »Ml Posirežnlco Fe sprejme takoj. Rojan-Vemie les 445. 2042 Zamenjani iolica 14, II. poroten ko3, velik zaboj ali pt*. rilo za olje ali mast. uliea Ma 2010 flffttPl sem mehanično delavnico aa popravo UUPIl dvokoles, šivalnih strojev, gramofonov ter trgovino z raznimi stroji. -- Sprejmem tndi ufienca. F. Ba^jel, Oonoa, mehanik in trgovec z raznimi stroji. 8178 PaIaAmmC Anton Jerkič posluje v svojem ateljefu rOIOgi&i v Trstu. Via delle Poste Št 10 40 IIII NAZNA suojlin cenlsnlm odjemalcem, da KUPUJEM naprej naslednje m*: Kenjakova stepenice..............K do — iaatpanjeve „ . . Mešane . • Ra&Hjesse vraže r. . -Vre!« sa cemanft £ . . . TerTš........ . . • . Raiaovrstns preproge . . Mešana cunje -...... Bere cunje......... Navadne zamaSke za uporabe buNlJk Nove samaifce ............. Pluto vina................................^__- m_ fnraiNa khb vrelce s enim, tfveml In ftreiKl plameni, ŠTEDILNIKE ter kose POHIŠTVA — CENE ZMERN?. TVRDKA MUSTACHI. • • • • • II —.30 19 ~~ ■1 1 • • . • . «1 —.10 •1 12-— 5.— 19 6.— 2.- «1 2.30 • • • • • II 20.— II 30. - 3«- »t 6. • • • . . 99 —.70 71 — • • • • • 91 —.eo Vf 1.80 . ■ • • • » 20.— 0 —. * ■ • • • • 9» 40.— ■ 60.— 8.- n 10.— n n 9* 9» 91 «9 99 «9 II Klimi ■in mm li u Hranili »preiema od vsakega tndi te ni ud aadrnae. In jih ohto-M 01 večje zneske po do-stoje po fO govoru. Trgevcta otvaija čekovne vtftane s dnevnim obresto-vi jstn ■•Rtal davek ptohli udruga ummm* Vlaga se lahko po eno krono. httu-biuMii ratu 75.171 Ml tHl Trgoosko-obitna zadruga o Trstu unes 1 Pnmasn iten 20, D. nasimple s M listo „Edinost" Posojila daje na osebni kredit in na zastav« proti plačilu po dogovora. Uradne ore: vsak dan za stranke od 8 predp. do 1 popoldne. Priporoča male hranilne skrinjice, ki so posebao primerne za družine. Stran IV. »EDINOST« štev. 99, V Trstu, dne 14. aprila 1918. i Pod predsedstvom namestnika barona Fries-Sktne se je vršil dne t m. letni občni zbor deželnega društva c. kr. avst vojaškega in slrotin-skega sklada iu za otroško varstvo in mladinsko skrbstvo. Iz društvenega poročila je razvidno, da je raztezalo delovanje tudi na skrb na preosta-ie padlih Junakov in splošno skrb za mladino. — Kljub zelo omejenim finančnim sredstvom, se je na obeh imenovanih poljih storilo že mnogo koristnega. Omeniti je zlasti poleg posameznih darov vdovam padlih znesek 5*500 K, ki ie bil izročen organizaciji oskrbnic vojnih sirot v Trstu in znesek 5.000 K, ki je bil izročen okrajnemu uradu v Kopru, potem razdelitev 4.000 parov sandal in 4.000 parov čevljev revnim učencem, kar je stalo skoro 48.000 K. Seveda se je zanimalo deželno društvo v ostalem sploh za vse akcije mladinske oskrbe. Iz poročila dež. sod. svet. dr. barona Ri-naldinija je posneti, da se je organizacija oskrbnic vojnih sirot nazdelila sedaj v dve samostojni, toda enotno vodeni sekciji, namreč v italijansko-nemško in slovansko. Nameravajo se ustanoviti v kratkem podružnice v vseh primorskih sodnih okrajih. Za delegate za glavno skupščino so bili izvoljeni: ekscelenca gospa baronica Fries-Skene, baron Rinaldini in ravnatelj Endlicher, za pregle-dovalca računov bančna ravnatelja gospoda Schutz in Oartner. Krekova proslava svetoivansklh narodnih društev je privabila v nedeljo toliko občinstva, da je bila prostorna dvorana za vse veliko premajhna. Program se je izvajal v občo zadovoljnost in navdušenje je bilo v vseh navzočih. Petje, sami mešani zbori, pod vodstvom g. Petrovca, ki je, prevzemši težko nalogo le par tednov pred nastopom, vadil zbor dan na dan, je dokazalo, kaj zmore vztrajnost in disciplina. Zaivsako pesem je žel pevovodja kakor tudi zbor soglasno odobravanje in ploskanje. Prav tako je ugajal orkester pod vodstvom g. V. Požarja. Tudi ta je izvršil svojo nalogo v občo zadovoljnost. Slavnostni govor, katerega je govoril g. kapelan Sček, je bil tako temeljit, in je podal tako točno zgodovino našega slovenskega naroda ter bil ob enem vendar tako poljuden in tudi preprostim ljudem razumljiv, da moramo g. govorniku le čestitati. Znana naša de-klamovalka gdč. Vera Ponikvarjeva je deklamo-vala dr. J. Lovrenčičevo * Kreku« s tako globokim um c van jem, tako čustveno in navdušeno, da je občinstvo kar elektrizirala. Poleg slavnostnega govora ie bila njena deklamacija pravi duševni užitek. Krekova igra »Tri sestre«, katero so igrali domači igralci, je povzročala obilo smeha. Igralci in igralke so izvršili svoje naloge tako, da so bile vse osebe izvrstno karakterizirane. — Po ofi-cijclnem programu se !c razvila najprisrčnejša prosta zabava. Dr. Rybar in dr. Wilfan sta vzbudila s svojimi govori viharje navdušenja in odobravanja. Govorili so še gg. Grmek, Danev in Trobec, vmes pa se je glasila nasa lepa slovenska pesem in opetovano naša jugoslovanska himna. O priiiki Krekove proslave svetoivansklh narodnih društev je bilo 3246 92 K dohodkov in K 3145'72 stroškov. 2101*20 K čistega se je razdelilor 1S00 K za Krekov sklad »Dijaškega podpornega društva v Trstu- in 301*20 K se pošlje v Ljubljano za Krekov spomenik. .Slovensko gledališče v Trstu. Opozarjamo še enkrat na današnjo predstavo »Ugrabljenih Sa-fcinka, ki io priredi ^Dramatično društvo« pod vodstvom režiserja g. M. S. z našimi najboljšimi igralci. Več v gledališkem listu, ki ga objavljamo na drugem mestu. Kakor se nam javlja, je v priprli vi za prihodnjo predstavo Dario Niccodemijeva »Perjanica« v prevodu g. M. S., v kateri bomo imeli priliko videti naše igralce zopet enkrat po dolgem času v resnih, velikih in težkih vlogah. Predstava se bo vršila v dober namen, in sicer se čisti dobiček nakloni oslepelim slovenskim vojakom v »Odilienlieimu« v Gradcu. — Pri tej predstavi stopi pred tržaško občinstvo prvič v vojnem Času tudi g. M. S. — Kot »adnja noviteta v tej seziji je v pripravi izvirna slovenska stvar, Milćinskega pravljica roparja »Volkašin« s petjem. Ulogo Volkašina bo kreiral g. M. S. Cesar v Bademi, iz Baderne (v Istri) dne 9. aprila: Minolega četrtka, dne 4. t. m., jc bilo naznanjeno. da naslednjega dne pride na svojem potovanju po Istri Njeg. veličanstvo semkaj. V vsej na..lici so postavili na križišču pod Baderno skro-me:i slavolok, okrašen s sliko cesarjevo, priličnim številom cesarskih zastav in krasno narodno tro-bc.jiiico. Tu, kraj slavoloka, pod trobojnico, je zbrani narod živahno in radostnim vsklikom pozdravil vladarja, ki je poizvedoval pred vsem: kaVo ie s prehrano stradajočega naroda? Veleč. g. župnik Goreč je odgovoril skupno z načelnikom r.provizacije, da jc ta jako pomanjkljiva, radi česar narod strada. Nj. Veličanstvo jc odgovorilo, da p( skrbi in stori vse možno, da se tolika beda ublaži. Živahno pozdravljan je vladar nadaljeval svoje potovanje. Obnovitev Goriške iu Gradiščanske. V ponde-Ijek. 29. aprila, ob 10 dopoldne, se bo vršila v Gi ■ :ci, ul. Codelli 11 pod predsedstvom gospoda i.- .i.cstnika, druga seja deželnega sosveta za go-sp darstveno obnovo Goriške in Gr.vJlfičanske. Tržaški Vojaški dom. V soboto, 20. aprila, zvečer ob 8 se bo vršilo v slavnostni dvorani telovadnega društva »EintrachU, ul. Coronco 15, pod pokroviteljstvom ekscelence gospe bar niče Lucije Pries-Skenejcve v prid tržaškemu vojaškemu domu predavanje gospoda ces. svetnika ravnatelja Adolfa Brunnlcchnerja o »Tržaški mladini in njeni bodočnosti«:. Vstopnice po 2 in 1 K se dobivajo pri F. Al. Schimpfu, Borzni trg, v tržaškem Vojaškem domu in zvečer pri blagajni. Tržaška kmetijska družba je dobila razno se-menje in ga bo razdeljevala članom v času od 8 do 12 opoldne v svojih prostorih v ulici Vienna 10. Nekoliko več hltrfce bi ne škodovalo, namreč begunskemu uradu (c. kr. nam. svetovalca) v ulici Sanita St. 10. Marija Pahor, ki biva v ulici Marije Terezije št. 12, sc ie n. pr. že 18. januarja t. 1. priglasila za begunško podporo, pa vkljub opetovanim urgencam 5e drnes nima rešitve. — Naj bi gospoda vendar pomislila, da ubogi begunci ne n-c rejo večno čakati na skromno podporo, tem manj, ako so sploh samo na to podporo navezani. — Nekoliko več hitrice v poslovanju bi tedaj na vs.Tk način želeli. Vrvica za čevljarje. Ker mu jc dalo društvo za dobavo usnja na Dunaju na razpolago majhno partijo klobčičev šivilne vrvice, je zavod za pospeševanje malih obrtov primerno količino te vt-.vice izročil zadrugi Čevljarskih mojstrov, ki jo razdeli zadružnikom. Sedlarji, knjigovezi ln morebitni drugi interesiram obrtniki morejo dobiti posamezne klobčiče v torek, 16. t. m., od 3 do 6 jicp. v uradu zavoda za pospeševanje malih obrtov v u l.Lazzaretto vecchio št. 52, kjer se moralo izkazati z obrtnim Ustom ali kakim drugim od kake javne oblasti Izdanim izkazilom. Poslovalnica organizacije vojnišklh sirot ostane zaprta do preklica zaradi ureditve sekcij. Zopetna obnovitev se objavi. Oskrbnice vojniških sirot so naprošene, da nadaljujejo svoje delo ter se prepričajo o stanju svojih varovancev ter iim pomagajo, ako je treba, s svojimi sveti. Vse tozadevne podatke naj zabeležijo v »Izvidih«, katere bodo oddale, ko se zopet prične redno delovanje. Članom »Zveze jugoslovanskih železničarjev« se naznanja, da se je zopet uredila pisarna strokovnega tajništva. Urad posluje v prostorih »Tržaškega podpornega in bralnega društva« v ulici Carintia št. 39, I. nadstr„ ter je tov. Vek. Mrak, ki je zopet prevzel posle strokovnega tajništva »Zveze«, v teh prostorih v vseh stanovskih zadevah na razpolago članom vsak pondeljek, sredo in petek od 6 do 8 zvečer. Ljudski oder. Danes, v nedeljo, ob 10 in pol se bo vršilo v zeleni dvorani »Delavskega doma« v ul. Madonnina št. 15 drugo društveno predavanje. Predava g. Golouh o »značaju«. Vstop prost. Po članih vpeljani gostje dobrodošli. »Akad. fer. dr. »Balkan«. V četrtek, 18. t. m., zvečer prijateljski sestanek pri Katalanu v Rojanu. Vabljeni so vsi bivši, sedanji In bodoči Člani In njihovi prijatelji. Za oprostitve ln doposte iz vojaške službe. — »Osrednji odbor« na Dunaju, I. Bankgasse 2. poroča: Ministrstvo za deželno brambo je opozorilo »Osrednji odbor«, da |e večina dohajajočih prošenj za odpuste in dopuste — pomanjkljiva; zato ni potem nobene rešitve. Tudi ministrstvo za javna dela je z odlokom 14. marca 1918 št 15811 nujno opozorilo vsa okrajna glavarstva, naj natančno izpolnjujejo obrazce za oprostitve takin vojaških oseb, ki bodo potrebne pri obnovitvi Goriške, sicer da nastanejo nepremagljive težave itd. Naši ljudje so v tem pogledu strašno površni. Izmed petdesetih informacij je komaj ena popolna. Tu ni letnice rojstva, tam nI domovne občine, r.i dneva vpoklica, vojnega krdela Itd, ali vojne pošte. Zapišite tOrej točno svoje: ime, priimek, rojstno leto (brez dneva), domovno občino, naborno leto, kraj prebiranja, kjer je bil kdo zadnjič potrjen, dan vpoklica in kam, sedanjo vojno službo (šaržo> s priznanimi, kraticami, ali ves naslov (če !e možno tudi poveljstvo — komando), vojno pošto, ali pa sedanje bivališče in pošto. In končno sposobnostni razred (A, B ali C Befund). »Osrednji odbor« naznanja, da se, žal, ne bo mogel ozirati na dopise, ki ne bodo obsegali vseh potrebnih podatkov. Dopisovanje v tem pogledu ni več m^-žno. Kdor ne zapiše niti svojega krstnega imena, svoje domovne občine (takih je zelo veliko) itd, naj ne pričakuje, da bo »Osrednji odbor« mogc.l zanj uspešno posredovati. Dostavljamo še, naj se vojaki ne oglašajo več pri »Osrednjem odboru« r.a Dunaju, marveč vsak pri svojem županstvu, kakor je bilo že povedano v listih. Vojno doplačilo za učiteljstvo v Istri. Deželna upravna komisija se je obrnila do njeg. ekscelence, ministra-predsednika z nujno prošnjo, naj zastavi vse svoje sile, da zadobl zakonito pravo-veljavnost projektirani zakon, tičoči se vojnega doplačila učiteljstva za leto 1918, ter da se čim prej nakažejo deželi prispevk^državnih davkov za leti 1917. in 1918, ki so predvidjeni v omenjenem projektu, in to še poprej, nego stopi ta zakon v veljavo. Vojna oskrb za vdove in sirote. Prejeli smo: Na korist zaostalih po pripadnikih domačega črno vojništva in tukajšnjega strelskega polka št. 5 obstoje, kakor znano, posebni oskrbni zakladL Ti so po neumornem snubnem delovanju nekega častnika strelskega polka št. 5 v zadnjem času pridobili izdaten prirastek. Imenovani častnik, ld jc v letu 1914 vodil mobilizacijo črne vojske v Trstu, se je v hvaležnosti čutil dolžnega, da Je v gornji namen nabiral v znanih slovenskih krogih. Dohodek je določen za imenovane vdove In sirote vseh narodnosti Trsta in Istre. Dosedanji zbirka je po zaslugi velike požrtvovalnosti in izvrstnega sodelovanja tukajšnjega gostilničarja Angelja Dekleve (ulica Molin piccolo) donesla presenetljivi znesek nad 10.000 kron. Vsem darovateljem se izreka najtopleja zahvala v imenu vdov in sirot teh domačih polkov. Dosedanji uspeh zbirke je najlepši dokaz, da vkljub težkim razmeram sedanjega časa živita dalje nezmanjšano požrtvovalnost in ljubezni polna hvaležnost našega državi zvestega prebivalstva do zaostalih po naših padlih junakih; in to izpoznanje nas vspodbuja k nadaljevanju dela, zapričetega s tako krasnim uspehom. Vsled odhoda gori imenovanega častnika naj se nadaljni dobrotni prispevki za formacijo črne vojske pošiljajo okrajnemu črno-vojniškemu poveljstvu št. 5, a za domači strelski polk na poveljstvo deželnobrambnega dopolnilnega okraja, oba v Trstu, ulica Cecilia, v. Ritt-ma3*cr št. 1, II. nadstropje. Redni občni zbor »Podružnice I Z. J. 2.« se bo vršil v nedeljo dne 21. t. m. ob 4. uri popoldan v društvenih prostorih, Via G. Rin. Carli 10. — Dnevni red! 1. Volitev odbora. 2. Predlogi za izredni občni zbor zveze v Ljubljani. 3. Slučajnosti. Prosimo člane, naj se polnoštevilno udeleže tega zbora. Za naš prirodni svet! V soboto, dne 20. aprila 1918. se bo vršil v prostorih »Glasbene Matice«, ul. Galatti št. 18. I., občni zbor tržaške podružnice »Slov. plan. društva*, s katerim bo združen tudi* zabaven del, da v neprisiljeni domači zabavi oživimo vesele spomine ter se pripravimo na novo delo v lepem prirodnem svetu. Po zelenih gorah in logih, pisanih poljanah in pestrih dolih vstaja priroda k novemu življenju. Že se razlega petje in vrisk veselega pastirčka čez cvetočo plan; viri šepečejo, ptice prepevajo in vse vstaja in raja ter se hoče veseliti v veličastni neskončni prirodi, ki objema vsa bitja z enako ljubeznijo, z enako zlato svobodo. Planinci, planinke, prijatelji piirode! Prihitite kar brez nahrbtnika, prinesite pa seboj blage volje in veselja! Za vse drugo bo oKlno preskrbljeno. Planinke postavijo na tem večeru nalašč za to priliko prihranjen šotor z izborno kapljico in tečnim prigrizkom. Za družbo le košček kruha v žep. Pa tudi s tem bo preskrbljeno. A Se nekaj. Izpod »Stola * naše Gorenjske pride »Kranjski Janez« s svojimi gorskimi pevclj ki zapojo veselo in ubrano »Da na pla-nineah luštno je I« C. kr. avstr. skla* za vojaške vdove in sirote za Primorje v Trste je ustanovU posebno okrajno poslovalnico za politični okraj sežanski v Sežani ter poveril vodstvo okr. šolskemu nadzorniku g. Matku Kantetu v Sežani. Pisarna se nahaja v dr. VrČonovi hiši, pritličje. Istotako Je ustanovljena okrajna poslovalnica v Oorici, ki se nahaja v Gledališki ulici št 18. V kratkem se ustanovi tak urad tudi za poL okraj tolminski, za sedaj najbrže s sedežem v Cerknem. Predavanja v Tarttaljevem konservatoriju. V četrtek, lfll t m., bo predaval v veliki dvorani konservatorila predavatelj Narcis Schmidichen o temi: »Med možganskimi zavoli«- Začetek ob 8 zvečer. Vstopnice se dobivajo v Schmidlovi trgovini (mesta palača), v papirni trgovini ul. Barrie-ra vecchla St. 19 im v konservatorijevi pisarni. Promet zasebnih vojnopoštnih zavitkov je pod obstoječimi pogoji dovoljen zanaprej tudi na vojnopoštne urade 231, 557 in 635. Mestna zastavljalnica. V ponedeljek, 15. t m., se bodo prodajali na javni dražbi že zapadli ne-dragocent predmeti, zastavljeni meseca julija leta 1917. na listke seri]e 142 od št. 3101 do 5t. 4000, in sicer različno perilo brez izkaznice In druga oblačila. DAROVI. — V veseli družbi pri gospodu Katalanu v Rojanu je bilo nabranih za otroški vrtec na Greti K 62'80. — Za Krekov spomenik daruje Rocolčan K 5. — Iz Poreča »v protest« 10 K za šentvidsko Solo. — V počeščenje spomina pokojnega Vinka En-gelmana je poslal g. Anton Prelc iz Milj K 20 za novo šentvidsko Solo. Denar hrani uprava. i ii C-J.Hl ■ i ——— PR1P9R0ČLIS3E TVRBuE ■ ■ i Damska krojačnica A. RIEGER, Trst, ulica Commerciale 3. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze za gledališče itd. Cene zmerne. 337 Trgovina jestvin IVAN BIDOVEC, Trst, ul, Campanile 13 (Ag Ponteroeso). Ima ▼ zalogi: čaj, paradižno kem-servo, mnogo vrst kock za juho, ženf in tudi blago aprovizacijske komisije. Pristni Jamaika rum, konjak Mart v, vermoutb, malinovec, slivove« ter več vrst mineralnih vod. Vse po zmernih penah. 414 Mehanična delavnica. ODLIKOVANA. LJVARNICA OSVAX.DELL.A- Via Media 20. Izdelovanje In poprava strojev in motorjev. Proračuni. __ Knjigoveznica PIETRO PIPP^N, Trst, ulica Valdiriv« 19. Artistična vezava. Žepni koledarji lastnega izdelka* — Vpisniki (registri) posebnega sistema. 207 Majolične peči in Štedilniki 1L ZEPPAR, ul. 8. Giovanni 6 in 1 i. Najboljša izdelovanja in najpopolnejia vrsta. Cene zmerne. 202 Hotel Continental Trst, ulica San Nicold St. 25 (blizu Corsa). Prenočišče za vojake. Dvigalo. Cene zmerne. Postrežba točna. " 190 Papir. VELIKA ZALOGA PAPIRJA za ovitke, papirnatih vre čio lastne tovarne — Valčki raznih barr in velikosti. Cene zmerne. — Gastoue Dollinar, Trat, Via dei »elsi 16. 256 UPIH 64° C »steni TRGANJE kipalift udov In ziravi reumatlzem = v Slavoniji =' (Me bolezni ii notranje bolezni potom kopeli, blatnih kopeli, pitja vode, solnčnih kopeli in električnega zdravljenja. S kopeljo spojena penzija, restavracija, kavarna, slaščičarna z lastnim obratom. Godba. Izborna oskrba. — Stanovanja in kopeli v istem poslopju. Prospekte pošilja ravnateljstvo. Radioaktivne, alkalične, solnčne ln jodne toplice. Zdravljenje z vodo, Pozor I KAPENBK v ulici Carlo Chega št 11 kupuje vrv od 3-9 K tanko vrv po 50 K ter vreče za cement po K 2. tkanine, moderno vol-' neno blago, pletenine, namizne prte in prtiče prodaja tvrdka Prokop Sko?kovsb9 In sla Hnnpoltc, iefto. Viljem Tuscher ZOBOTEHNIK sprejema od 9—6 o Trstu, al. nadvojvode Josipa (U Caserma) St 13 na Opčlnah produla Crno in Belo vino v vsnki Strocnfce, cigaretni papir in druge potrebščine za tobakarne dobi se v veliki zalogi ANTOiNA STARY, Trst, ulica deli' Istria št. 12 — PošIIjatve na deželo po povzetju. — Trst — Corso št. 4 ima i/eliko zalogo pre-peeencev ter slašeie. - Ponija po poštnzm poszdju. - tftiuBUUiiUBanDBaaacaaaUimsaaaaaPDd ca--nci ! nplDi alElji MIHE I § Trst - Corso štev. 39 - Trst □ a d g Razglednice v platinu. Specijaliteta: g □ slike v barvah, fotosehizzi. Gabinet, o S visit, povečanja, reprodukcije vsake § g slike. — Električna razsvetljava. — g □ □ na-—----na □annnacrtaoacjoonnooaacaanDanoncoD I KM-Me U te!-Ulo Stadion 10 -Trsi Odprt od 8' i zveče? naprej vstopnina K Z HermangiScfl Trocea TRST, ulica Barrlera vsccMa 8 Ima veliko zalogo mrtvaških predmetov Venci iz porcelaiie in biserov, vezani z medeno žico, iz umetnih cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcelanastih ploščah za grobne spomenike itd. Itd. Najnill« konkurenčna cene« Uudska hranilnica In posojilnica v Trstu« ulica Carinila Si. 19 daje posojila na osebno poroštvo fn proti zastavi neprimičnin, otvarja tekoči račun s kreditom, oboje po zelo ugodnih pogojih i vloge na knjižice obrestuje po 47* brez odbitka za rentni davek. Uradne ure blagajne od 9. do 12,( za pojasnila tudi od 3. do 5. ure. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Čerma! r iv v Trstu, ulica Poste vecchle 12 vogal ulice del le Poste. Izdiranje zobov brez bo* leein. — Plombiranje. « UMETNI ZOBJE 4 Josip Struckel Trst. uognl Vin Harla Ter m*. Caferina Novi dohodi volnenega biaga jj za moške in ženske. Velika izbera kožuhovine, nogavic, volnenih srajc (maje) bar-hanta, svilenega in volnenega blaga za bluze, čipko-vih ovratnikov in okraskov. Umetno-fotogralični atelje Trst ulica m Rivo ti 42 (pritllčte) Trst tiit Izvršuje Titako fotografično dalo kakor tudi razglede, posnetka, notranjost lokalo7, porcelanast« plošče vsakovrit. spomenika. POSEBNOSTI POVE^Nll m VSAKE FOfOGftAFIJs :u Radi udobnosti gosp. naroćai* kor sprejema naročba in jih ia* ttšujo na domu, 67. tudi zunaj mesta po najzraernejjih cenah. m Trst, ul. del Rivo lim 42 Zlatarnico i O. Pirio v Trsta se Je preselila na Corso it 15 v bivšo zlatarnico G Zercowlta A Flgffo. Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne. Cene zmeroe. Uublianilii kvrnđ^Mm banka s Podružnica v TrsSu = ulico Caserma šfzo. 11. Hne ure Gd 9-1. Kupuje in prodaja vrednostne papirje vsake vrste, srečke, tuje zlate in papirnate novce in devize. Daje predujme na vrednostne papirie in blago in izvršuje vse v bančno stroko spadajoče tranzakcije. Vlose na Eniižite oftestnls 4 % miti Uloge na tekoči ln žiro-ron naMa po dogovoru. Obavlja nakssšSa volstim ujetnikom. ■ . -j PosEovaSiiica & kr. razredne loeerEjo. JADRANSKA BANK Kapital in rezerva K FIUJALKE: Dunaj Tegethofstrasse 7-9, Dubrovnik KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije. zastavna pisma, prijoritete, delnice« srečke Hd. VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v Javnih skladiščft. SAFE - DEPOSFTS PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. = MiN jnimcn = Trst« Via Cassa di Risparmio Stv. 5 (Lastno poslopfe) 9*5? Kapital in rezerva K 23,500.003.— Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Spit, Šibenik, Zadar. VLOGE NA KNJIŽICE 3 T. T. 94 daeva vloge do dneva vzdiga. Rentni davek računu od svojega. Obrestovanje vlog na tekočem bi žiro-po dogovoru. — Akrdditivi, čeki in nakaznice na vsa tu- in inozemska tržišča. Prodaja srečk razredne loterije. Zavarovanje vsakovrstnih papifje? proti kurzni izgubi revizija žrebanja srečk itd brezplačno. Stavbni krediti, rembours-krediii. Krediti proti dokumentom ukrcanja. — Borzna naročila. — Inka s o. Telefoni: 1463» 1793 ln 2076. UM: od t-1 ESKOMT MENIC