Vafžne interpretacije določil uradniškega zakona. Ministrstvo pravde je razposlaio pod štev. 32.641 z dne 30. aprila 1925 5. serijo objašnenj centralne komisije za tzvedbo in uporabo novega uradniškega zakoha, katerih kratka vsebina in najvažnejše točke so nastopne: ¦1. Na zahtevo tretje osebe ni treba izdajati uverenja o osebnih podatkih državnih uslužbencev, ako dotičnik ne dokaže, da ima interes na tem uverenju (tar. t. 3. zak. o taksali), in pa, če zadeva, v kateri se zahteva izdaja uverenja, sploh ne more biti predmet administrativnega spora; 2. Delavcem vojnotehniškega zavoda se mora všteti v časovno napredovanje (osnovno plačo) ves čas, ki so ga prcvedli po 21. letu, ako iu bilo njih službcno razmerje sta.no; 3. K čl. 237 ur. zak.: Cas svobodnega poklica se more vračunati le onim. ki so zapustili svojo, v svobodnem poklicu že zasigurano eksistenco z namenom, da olajšajo državno organizacijo (iz patriotskih pobuda, da joj pomognu pri organizovanju izvesnih grana drž. uprave), n. pr. odvetnikom, a ne odvetniškim koncipijentom; 4. Za prevedbo in razvrstitev je merodajna le vsebina nastavitvenega dekreta; 5. V državno službo se šteje Ie služba, prevedena neposredno pred vstopom v drž službo. lorej se prekinjenje službe v občin.i ne sme vraeunati. (K čl. 137); 6. Nagrade dncvničarjem za nedelje in praznike naj urede posamezne stroke v lastnem delokrogu; 8. Pri sprejemanju dnevničarjev je treba štev.ilčno fiksirati nagrado že v pogodbi; 9. Minister more poveriti podpisovanje dekretov za njegovo stroko tudi drugemu. Imenovanja s kraljevim ukazom pa mora sam podpisati; 11. K čl. 153.; Upokojenke, ki so si že pred 1. septembrom 1923 pridobile pravico do dvojne penzije in jih tudi uživajo po starih predpisih, obdrže še i dalje vdovnino poleg svoje osebne penzije; 12. K čl. 38.: Neoženjenec ima pravico do polne stanarine; a) če živi z osebo, ki jo mora po zakonu vzdrževati, v skupnem- gospodinjstvu; b) če dotična oseba nima dohodkov ali premoženja; in c) da jo uslužbenec res in edini vzdržuje; 13. K čl. 243.: 5-Ietni rok se mora tu računati nazaj od dneva donošenja odloka, da sc uslužbenec ne prevede; 14. Kdor se tekom 3 let ne prijavi k strokovnemu izpitu, ne more napredovati, a lahko ostane v državni službi. Pač pa se more to dejstvo vpoštevati pri oceni za stalnost, kar ima lahko za posledico odpust iz službe; 15. Uslužbenec, ki je dobil pri razvrstitvi nižji položaj, kakor ga je imel do sedaj, se mora postaviti na »zvanje«, ki1 odgovarja njegovi prevedbi in mora dobiti poseben dekret s oozivom na razvrstitev, s katero. je bil pomaknjen v nižjo grupo: 16. Člen 4.: Uredbe o razvrstitvi zamore spremeniti le nova uredba; 17. K čl. 97.: Pod »pridobitnitni združbami in zadrugami« ni razumeti le čisto denarnih zavodov, temveč tudi take, ki' ne dele dividend ali tantijem, razen državnih (nabavljalne zadruge); 21. Kdor prejema od samoupravne korporacije kakršnokoli stanarino, ne more prejemati cele stanarine v smislu čl. 39. uradniškega zakona; 22. Odlok o višji osnovni plači mora izdati organ, ki je pristojen za odločbo o napredovanju; 23. Računoizpitači imajo pravico do 10 odstotnega poviška prejemkov, če bi tudi ne Imeli predpisane predizobrazbe za II. kategorijo; 24. Čl. 234. uradniškega zakona nima vpliva na stalnost (čl. 16.). Državni nameščenec, ki je od 1. septembra 1923 imel 3 leta državne službe, se smatra za stalnega, a ne za začasnega. 25. Predpugcji za piestop iz pripravniške v pomcžne grupe so: 1. strokovni izpit, čl. 54.; 2. da je bil pripravnik vsaj 3 leta (čl, 56.); 3. da je bil komisijsko spoznan sposobnim za stalnost. To napredovanje pa ni obvezno, temveč fakultativno, če so prosta mesta. Naprcdovanje v 2. stopnjo osnovne plače pa je avtomatično, ako postoje sledeči predpogoji: a) 3-letna doba, b) stalnost po členu 16. Ni pa predpogoj strokovni izpit; 3-letni rok za napredovanje iz pripravnišli. v višjo grupo jt; torej minimalni rok, 3-letni1 rok za napredovanje v 2 .stopnjo osnovne plače pa mak&imalen. Glede važnosti strokovnega izpita glej točko 14.; 26. Kot posmrtnina se izplačajo tudi draginjskigi doklade; 27. Dvanajstleina vojaška služba bivših avstrijskih certifikatistov ne daje pravic iz 3. odst. čl. 7. za one, ki 1. septembra 1923 niso bili v državni službh 28. Odst. IV. čl. 137. uradniškega zakona se nanaša le na bodoče primere; 29. Tudi neoženjenci imajo pravico do polne stanarine, ako žive v skupnem gospodinjstvu z osebami, ki jih morajo po zakonu vzdrževati. (Glej točko 12!); 30. Izdajanje odnosno podpisovanje dekretov o višji osnovni plači more minister poveriti tudi podrejenim organom, razen dekretov za uradnike glavnih grup; 31. Proti odločbi, da uslužbenec ni bil preveden, ni pritožbe. Pritožba je mogoča le proti temu, da ie bil uslužbenec odpuščen, namesto vpokojen; 32. Tudi avtomatično napredovanje sodnrkov v glavnih grupah se mora vršiti s kraljevim ukazom; 35. Za prevedbo v posamezne kategorije ni merodajna življenjska starost uslužbenca. temveč le edino to, v kateri kategoriji je predvidena služba, v kateri je bil ob času prevedbe, in če je drugače izpolnil druge zakonske pogoje. 36. K ost. 2. čl. 239.: Uslužbenci s polnimi službenimi leti morajo se prevesti, potem se šele morejo vpokojiti po novem zakonu; 37. Samo tisti dnevničarjj so bili prevedenl po novem zakonu, ki so bili stalno nastavljeni; 38. K čl. 132.: Z obsodbo zaradi hudodelstva je zvezana tudi izguba službe, (tudf že po srb. zakonu od 10. junija 1890); 39. Pravico diievničarjev do dopusta in prejemkov za časa bolezni je prcsojati po prejšnjih propisih, odnosno tudi analogno uporabljati propise uradniškega zakona. Glede odmora teh dnevničarjev mora starejšina odrediti, da li ga obče dobe ali ne; 40. Odredba čl. 39. uradniškega zakona se nanaša v obče na vse uslužbence. ki imajo stanovanje od države ali samoupravnega telesa, ne glede na to, da li jim pripada to stanovanje vsled njihove funkcije ali ne; 41. Po zmislu čl. 111. uradniškega zakona ni minimalnega roka, v katerem bi moral uslužbenec vršiti službo, da mu znova teče 12-mesečni rok Da se prepreči obrezuspešenje predpisa člena 111., je postopati po čl. 109. in staviti konkreten prcdlog za odpust iz službe ali za upokoiitev, odnosno za disciplinsko postopanje; 42. Da li višja pedagoška šola odgovarja fakulteti, mora odločiti zakon. Uslužbenec z visokošolsko izobrazbo morc biti1 tudi' v stroki, za katero je propisana II. kategorija, v katerem slučaiu postane uslužbenec II. katcgorije; 44. Za dnevničarje v zmislu čl. 130. z nalogo, da vrse posle zvaničtiika, se morejo postaviti tudi osebe, ki' nimajo predizobrazbe za zvaničnike; 46. Za ocenitev naturalnih stanovanj državnih uslužbencev je treba izdelati poseben pravilnik; 47. Računskim uradnikom ne pripadajo za 10% povišani prejemki po čl. 17. urad. zak.; 48. Glede prvih prejemkov reaktiviranega uslužbenca je uporabijati prvi odst. čl. 106. urad. zakona; 50. Kontraktualni uslužbenec (dnevničar) se sme s polno zakonsko odgovornostjo uporabljati za vse posle v državni službi. Zakon tega n.ikjer ne omejuje. Le računopolagač v smislu zakona o državnem računovodstvu ne more blti; 51. S propisi o stanarini v uradniškem zak. so ukinjeni vsi prejšn.ii propisi o uživanju naturalnih stanovanj in o eventualnem relutumu za stanovanje. Državni uslužbenec ima le pravico do stanarine, ne glede na to, da bi ime! po starih predpisih pravico do naturalnega stanovanja. Ce pa uživa naturalno stanovanje, je uporabljati predpis čl. 39., ne oziraje se na preišnje predpise: 52. Neukazni uslužbenci, ki se niso prevedli, se morajo v smislu čl. 239. urad. zakona upokojiti, tudi če imaio šele 10 let službe. Državni uslužbenci, ki so imeli že pred uveIjavljeniem uradniškega zakona 3 leta službe, a 1. septembra 1923 niso bili v državnr službi, pa kasneje stopijo v državno službo, se morejo sprejeti kot stalni v smislu čl. 16.; 54. Dodatek za otroke po čl. 149. uradniškega zakona pripada tudi porodici takih upokojencev, ki so imeli penzijo po starih propisih, a se je njihovim d_užin_kim članom, ker so umrli pod novim zakonom, odmerila rodbinska penzija po novih propisih, toda po izmcri penzije umrlega upokojenca; 55. Osebe, »proti katerim imaio zakonito doižnost vzdrževanja« v besedilu čl. 38. pomenja osebe, katere rnora uslužbcnec vzdrževati po propisih občega drž. zakonika; 56. Uslužbence zaprisega starejšina brez navzočnosti svečenika; 58. Za »odsluženje kadrskega roka« zadostuje, da uslužbenec prinese potrdilo vojne oblasti, da je opravil svojo vojaško dolžnost. ne glede na to, da li je kadrski rok faktieno odslužil; 59. K čl. 239.. uradniškega zakona: Besede »zakonsko število službenih let« pomenijo, da je treba pod tem številom razumeti ono število, ki ga zahteva novi zakon. Tu je mišljenih polnih, -iektivnih 35 let: (Dalje prihodnjič.)