YU ISSN 0040-1978
IZ VSEBINE
Usmeritev poslovne politike banke (stran 2)
Zdravstveni ukrepi za Ptujske toplice (stran 4)
Med mladimi v Rogoznici (stran 6)
Pred trinasktim festivalom DZG (stran 9)
Končana planinska šola (stran 13)
LETO XXXV.. ŠT. 30
Ptuj, 5. avgusta 1982
CENA 8 DINARJEV
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
OB PRAZNIKU OBČINE PTUJ
Vsako leto praznuje ptujska občina svoj praznik na
dan 8. avgusta. Na ta dan se je Slovenskogoriška —
Lackova četa poslednjič bojevala z okupatorskim
sovražnikom v Mostju. Ob tem dnevu se spominjamo
hrabrih borcev te čete: Jožeta Lacka, Franca Osoj-
nika, Mirka, Vinka in Kostje Reš, Franca Kramber-
gerja. Draga Stojka, Alojza Zavca, Janeza Pukšiča,
ki so v Mostju padli v poslednjem boju, ali bili ujeti in
kasneje ustreljeni kot talci; spominjamo se narodnega
heroja Jožeta Lacka, ki je zaradi izdaje padel v so-
vražnikove roke in zaradi zverinskega mučenja pod-
legel v ptujskih zaporih. Spominjamo se vseh aktivi-
stov, ki so pod vodstvom komunistične partije poma-
gali in sodelovali pri ustanovitvi te prve organizirane
partizanske enote na tem območju.
Partizanska enota je bila ustanovljena aprila leta
1942 po odločitvi Pokrajinskega komiteja KPS za
Štajersko in okrožnega komiteja KPS za Ptuj. S
svojimi borbenimi akcijami in razgibanim političnim
delom na območju tega dela Slovenije je Sloven-
skogoriška — Lackova četa ustvarjala pogoje za
razmah narodnoosvobodilnega gibanja.
Ob praznovanju se spominjamo tudi vseh komuni-,
sto v in aktivistov, ki so s svojim naprednim političnim
delom, z aktivnim idejnim, ideološkim delom vzbujali
in oblikovali razredno pa tudi nacionalno zavest.
Nakazovali prihodnost v drugačni družbi, ki ne bo
dopuščala izkoriščanja človeka po človeku, ki ne bo
dopuščala razrednega zatiranja, pač pa bo družba
enakopravnosti, družba, ki bo opredeljevala položaj
vsakega na podlagi njegovega dela, torej družba so-
cializma. Med take ljudi komuniste se je uvrstilo mno-
go znanih Ptujčanov borcev za boljši jutri. Med njimi
je izstopal dr. Jože Potrč, kot izkušen komunist, hu-
manist, teoretik. Med delavci so najaktivnejši Franc
Kramberger, Ivan Spolenjak, Olga Meglič, Voda,
med kmeti Jože Lacko in Franc Osojnik. Med borci,
ki so izšli iz naprednega komunističnega gibanja na
gimnaziji, pa sta najvidnejša narodni heri^j Dušan
Kveder-Tomaž in Tone Žnidarič.
Letos poteka 40 let od ustanovitve in poslednjega
boja slovenskogoriške — Lackove čete.
Letošnje praznovanje občinskega praznika sovpa-
da tudi v izredno razgibano družbeno politično ži-
vljenje. Za nami so volitve v delegatske skupščine
družbeno politične skupnosti, skupščine samoupra-
vnih interesnih skupnosti. Za nami so tudi republiški
in pokrajinski kongresi Zveze komunistov in KIL
kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Temeljna
značilnost, ki se je izrazila ob volitvah in na kongresih
je potrditev dosedanje Titove samoupravne poti in
začrtanja nadaljnjega razvoja samoupravljanja. Dru-
ga značilnost, ki se je na kongresih manijestirala je
ocena gospodarskega položaja, stabilizacija gospo-
darstva, prestrukturiranje gospodarstva, poudarek na
izvozu in pokrivanju zapadlih obveznosti do posojil iz
tujine.
Vse to se odraža tudi v življenju v ptujski občini, zato
je ob občinskem prazniku tudi priložnost za ugota-
vljanje uspešnosti sedanjega razvoja, prehojene poti,
sedanjega stanja, pa tudi razmišljanja o nadaljnjem
razvoju.
Na gospodarskem področju bi lahko ocenili, da smo
v vseh dejavnostih dosegli dobre rezultate. Tako na
področju samoupravnega utrjevanja organizacij
združenega dela, njihovega medsebojnega sodelova-
nja in tudi združevanja organizacij združenega dela v
širše oblike v občini in izven občine. Nadaljevala se je
izgradnja v skladu s sprejetimi planskimi dokumenti
posameznih organizacij združenega dela in občine,pa
tudi v skladu z materialnimi možnostmi in stabiliza-
cijskimi usmeritvami Tako je bilo v letu 1981 vseh
naložb v občini nekaj čez 1,1 milijardo dinarjev, od
tega v gospodarstvo 72,5 %, v negospodarstvu 5,9 %, v
stanovanjsko-komunalne dejavnosti pa 21,6 %. V pr-
vih šestih mesecih letos je bilo vloženih okrog 545,6
milijonov din. Struktura investicijskih naložb pa kaže
bistveno večji delež za gospodarstvo, saj je bilo za
gospodarstvo izločenih 78,4 %, v negospodarstvo 4,1 in
za stanovanjsko komunalne dejavnosti 17,5 %. Tudi
delež organizacij združenega dela se bistveno menja,
saj se v naložbah pojavlja večji lastni delež in delež z
naslova združevanja dela in sredstev. Sredstva so bila
vložena v naslednje objekte in proizvodna sredstva: v
TGA Boris Kidrič Kidričevo je bila dokončana v
lanskem letu modernizirana livarna, v kateri je uve-
dena proizvodnja proizvodov višje stopnje predelave
alum inija; v ŽG CD TOZD za vzdrževanje voz v Ptuju
je bila končana hala za vzdrževanjepodstavnih voz; v
P P TOZD Ptujska tiskarna je bila dograjena hala za
kartonažno embalažo; v MIP TOZD Zaščita je bila
dograjena proizvodna hala; v Kmetijskem kombinatu
TOZD Tovarna močnih krmil je izvedena rekon-
strukcija mešalnice in stolpnih silosov za žita; v
TOZD Kletarstvo je v centru za predelavo grozdja še
dograjena polnilna linija za polnjenje vin.
V	letu 1981 je bil izgrajen novi proizvodni objekt
Gumarne v Agisu. V kmetijstvu je potrebno omeniti
usposabljanje zemljišč, saj je bilo v tem času uspo-
sobljenih nekaj čez 600 ha zemljišč.
V	družbenih dejavnostih so naložbe pičle, saj poleg
pričetka izgradnje zdravstvenega objekta v Majšper-
ku ni drugih naložb.
V	krajevnih skupnostih se je tudi v lanskem in
letošnjem letu nadaljevala aktivnost za izboljšanje
pogojev življenja in bivanja, predvsem na področjih
kot so modernizacije lokalnih in krajevnih cest;
gradnja primarnega in vodovodnega omrežja in na-
prav: gradnja trafopostaj in nizkonapetostnega
'omrežja; gradnja oziroma adaptacije ter opremljanje
PTT zmogljivosti oziroma naprav, gradnja novih oz.
rekonstrukcije oskrbovalnih objektov ter urejanje
drugih komunalnih objektov. V te namene so bila
koriščena sredstva v precejšnji meri iz krajevnega
samoprispevka občanov, dodatnih dogovorjenih
sredstvih po pogodbah, precejšen delež pa je bil
usmerjen v skladu s programi preko samoupravnih
interesnih skupnosti. Pri izgradnji primarnega vodo-
vodnega omrežja v Slovenskih goricah in Halozah
prispevajo s svojim delom in drugimi aktivnostmi
mladinske delovne brigade, ki delajo v okviru zvezne
mladinske delovne akcije Slovenske gorice.
In katere naloge so pred nami?
V	sedanjem času stabilizacijskih ukrepov, v okviru
katerih se pogoji gospodarjenja zaostrujejo, zahtevajo
precejšnje napore tudi v ptujski občini, da se prilagodi
proizvodnja in poslovanje v organizacijah združenega
dela novonastalim pogojem. Vse druge dejavnosti pa
prilagodijo svoje aktivnosti in potrošnjo materialnim
možnostim. Omenil hi le nekatere aktivnosti, ki so
pred nami oz. smo že v središču izvajanja.
V	skupščini smo obravnavali analizo uresničevanja
družbenega plana občine Ptuj za obdobje 1981—1985
v letih 1981 in 1982 ter dogovor o spremembah in
dopolnitvah dogovora o temeljih družbenega plana
občine Ptuj za obdobje 1981—1985. Torej gre za
spremembe in dopolnitve samoupravnih planskih
aktov organizacij združenega dela, samoupravnih
interesnih skupnosti in družbeno politične skupnosti.
Dejstvo je, da so bile v sedanjih planih ocene možne
rasli posameznih ekonomskih kategorij preoptimi-
stično postavljene, glede na nastalo situacijo je bilo
potrebno zato ocene planskih rasti realno postaviti. To
pa ima za posledico spremembe možnosti za realiza-
cijo postavljenih planskih ciljev ter konkretno plani-
ranih nalog. Zato je nujna široka in temeljita obra-
vnava teh aktov v organizacijah združenega dela,
samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih sku-
pnosti ter uskladiti vse planirane aktivnosti z realnimi
možnostmi in realno ocenjenimi razpoložljivimi
sredstvi.
Osnovna usmeritev stabilizacijskega programa je
med drugim usmeritev na izvoz. Tudi naložbe imajo
prednost v proizvodnjo za izvoz. Ta kriterij je pri
naložbah eden izmed bistvenih. V ptujski občini
imamo neposredne ali posredne izvoznike, vendar
realizirajo največ izvoza: TGA Boris Kidrič Kidriče-
vo, Mesokombinat Perutnina, Kmetijski kombinat;
med posredne izvoznike štejemo Marinko TOZD
Volneni izdelki Majšperk, Labod TOZD Delta, LIK
Savinja TOZD Lesna industrija Ptuj ter druge. Po-
datki nam za letošnje in lansko leto kažejo, da so
organizacije združenega dela v ptujski občini realizi-
rale postavljene planske naloge na tem področju. Če
smo v letu 1981 dosegli večji izvoz zaeno petino več kot
leta 1980 in uvozili za 38 % več kot leta 1980 ter tako
pokrili 75,6 %uvoza z izvozom, se letošnji šestmesečni
podatki razlikujejo od prejšnjih v tem, da smo dosegli
55 % več izvoza, pri uvozu pa le 13 % več in da se je
razmerje pokritosti med izvozom in uvozom izboljša-
lo. Računajoč na zastavljeni trend izvoza je računati,
da bo realna rast izvoza za 10 % kot je bila planirana
presežena.
Glede na spremembe pogojev pri razpolaganju z
devizami, pridobljenimi z izvozom blaga in storitev, ki
so nastali s sprejetjem ustreznega zveznega zakona,
dogovora, odloka in operativnega načrta, ki sta ga
pripravila gospodarska zbornica in izvršni svet skup-
ščine SR Slovenije, se bodo tudi organizacije zdru-
ženega dela v ptujski občini znašle v povsem drugačniS
pogojih gospodarjenja in poslovanja kot doslej. Z,ato
so bilipodvzeti vsi ukrepi v organizacijah združenega
dela za oceno stanja ter pripravo konkretnih progra-
mov za gospodarjenje in poslovanje v novih pogojih.
V ptujski občini imamo nedvomno še posebne
planske in družbene obveznosti v kmetijstvu. Sred-
njeročna planska obveza do leta 1985 je za SR Slo-
venijo, da sama s svojo proizvodnjo pokrije 85 % po-
treb po hrani, je velika obveza. Ker smo še vedno
občina s precejšnjo in pomembno kmetijsko strukturo,
nas ta obveza toliko bolj zadeva. Tudi postavljene
prednosti v planskih in družbenih dokumentih naj bi
omogočile tudi večjo intenzivnost realizacije. Kaj po-
meni to za ptujsko kmetijstvo. Izkoristiti vsa razpo-
ložljiva in sposobna zemljišča za pridelovanje pšenice,
sladkorne pese, koruze in oljaric v poljedelstvu; ne
glede na lastništvo, le obveznosti so postavljene tako
pred družbeni kol zasebni sektor. V živinoreji je po-
udarek na govedoreji, prašičereji m perutninarstvu.
Že dolgo vrsto lel je za živinorejo, zlasti govedorejo
poudarek na izkoriščanju domače krme, kar pomeni
tudi intenziviranje travništva, kjer so pogoji tudi pa-
šništva. Za naše območje, ko imamo tudi predelovalne
zmogljivosti za povrtnino, nadaljevati in širiti s ko-
operacijskim pridelovanjem povrtnin. Tudi druge
kmetijske panoge se morajo vključiti v programe za-
gotovitve čimvečje proizvodnje, zlasti širjenju zmog-
ljivosti za pitanje prašičev.
Na enem mestu smo omenili pridobivanje zemljišč z
usposabljanjem to je z regulacijami, agro in hidro-
melioracijami. Te obveznosti so velike zahtevne,
venaar pa tudi neodložljive. Pesniška dolina je v gla-
vnem. razen nekaj izjem, usposobljena za poljedelsko
in drugo rastlinsko proizvodnjo. Na pobkavskem
območju se izvajajo hidromelioracije, vendar ne na
vseh razpoložljivih površinah. Prav tu je potrebna
odločna akcija za uresničitev postavljenih planov, ne
glede na težave, kise vsakodnevno kažejo, zlastialede
sredstev. Franc Teličkovič, predse Mik SO Ptuj
Tretji udarniški
dan kluba
brigadirjev
v soboto 7. avgusta bo udarni-
ški dan Kluba brigadirjev Franc
Belšak-Tone. Zbirališče bo pred
magistratom, od koder bo avtobus
brigadirje veterane odpeljal na
delovi.šce v Medvedce. Seveda se
bodo brigadirjem veteranom pri-
družili še mladi iz osnovnih orga-
nizacij Sestrže, Medvedce in iz
drugih OO ZSMS. Torej brigadi-
rji veterani vidimo se na uclarni-
skem dnevu v Medvedcah. Se
brigadirski Z-D-R-A-V-O. ^^
Slavnostna
seja bo
v Juršincih
Ob praznovanju 8. avgusta —
praznika občine Ptuj bo v nedeljo
ob 10.30 v lovskem domu LL)
Juršinci v Juršincih slavnostna seja
Skupščine občine Ptuj in vodstev
družbenopolitičnih organizacij
občine Ptuj.
Po nozuravu delegatov in go-
stov. bo Franc Tetickovič. pred-
sednik skupščine občine Ptuj pre-
bral slavnostni govor. Za tem bo
svečana podelitev pri/Jianj občine
Ptuj, imenovali pa bodo tudi de-,
legacije za položitev vencev k
spomrnskim obeležjem NOV.
V kulturnem programu, ki bo
sledil slavnostni sai,^ sodeloval
pihalni orkester Ptuj, mladinski,
zeniki in moški pevski zbori iz
Juršincev, folklorna skupina DPD
Cirkovce. Franio Vičar.clanJiNLi
Maribor. Mirko Vaupotič iz Gra-
jene, Lojze Matji^ič Iz Gorišnice
in Jože Krivec iz Zetal.
DEVETI PTUJSKI
PADALSKI POKAL
člani ptujskega aerokluba so kljub težavam z vremenom prvo
prireditev ob letošnjem občinskem prazniku dobro izpeljali. Nebnih
skokov v soboto ni oilo, zato pa so v nedeljo dopoldan na leta'išču v
Moškanjcih izvedli skoke na cilj, popoldan pa še tradicionalne skoke v
jezero pri Podlehniku. Med 16 pacfalci iz Maribora, Murske Sobote,
Zagreba in Ptujji so največ uspeha imeli domačini. Med posamezniki je
zmagal Bojan Zmauc, med ekipami pa prva ekipa AK Ptuj. Več o
tekmovanju pa na zadnji strani!	1. kotar
Del oMinstva na prireditvi v PoHnkrnSuL	Foto: B. Ro^
Skok na cilj v vodo.	Foto: B. Rode
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
5. avgust 1982- TEPMIK
Dela na novem 104 stanovanjskem bloku uspešno napredujejo.
Foto: S. Kosi
Stanovanja bodo
vseljiva v septembru
Gradnja 73-stanovanjskega bloka na zazidalnem območju Rabelčja
vas-zahod (pri domu učencev) nekoliko zaostaja za planom. Zaradi tega
bodo stanovanja vseljiva šele v septembru in ne v avgustu, kot je bilo
predvideno. Izvajalec del je industrijsko gradbeno podjetje Gradiš
TOZD Gradnje Ptuj, ki ima težave z nakupom potrebnega materiala,
zato je tudi prišlo do enomesečne kasnitve.
Na Samoupravni stanovanjski skupnosti Ptuj so nam f)ovedali, da bo
drugi stanovanjski blok na tem zazidalnem okolišu, ki bo imel 104
stanovanja vseljiv že v decembru letošnjega leta.
N. D.
O PLAČEVANJU
STANARINE
Nekatere stanovalce v družbenih stanovanjih je v mesecu juliju pre-
senetilo zvišanje stanarine, ker so pač pozabili, da je bil sprejet samo-
upravni sporazum o postopnem prehodu na ekonomske stanarine. Ob
tem je treba povedati, daje bilo povišanje le za 15 odstotkov, občinska
skupnost za cene pa je dovolila 20 odstotno povišanje, torej je bilo
povišanje stanarin in najemnin za 5 odstotkov nižje od dovoljenega. To pa
obenem pomeni zmanjšanje sredstev za tekoče vzdrževanje stanovanj-
skega fonda v občini, čeprav vemo, da nam sredstev za vzdrževanje hiš
nrimanjkuje, zlasti še starejših.
Na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Ptuj so nam tudi po-
vedali, da se še vedno spopadajo z neredmmi plačniki stanarm m naje-
mnin. V lanskem letu je bil izpad stanarin za okoli 9 odstotkov, letos pa
je še nekoliko višji.
Ker so prešli na avtomatsko obdelavo podatkov, so ob koncu junija vsi
dolžniki prejeli opomine, predvsem tisti, ki niso plačali stanarine za mesec
ali dva. Trdovratne dolžnike, ki stanarine niso poravnali že dalj časa pa so
tožili in čakajo, da izreče končno besedo pristojno sodišče.
Žal tak! primeri kažejo, daje med stanovalci še vedno nekaj takih, ki
žive na račun drugih, saj jih družba takorekoč brezobrestno kreditira, ko
dovoljuje, da stanujejo v stanovanjih od katerih ne plačujejo stanarine.
N. D.
Sodišče potrdilo sklep zbora
združenega dela
Sodišče združenega dela SR Slovenije je 14. julija letos obravnavalo
pritožbo TGA Kidričevo TOZD Proizvodnja aluminija in osnovne or-
ganizacije sindikata v tej temeljni organizaciji na sklep o začasnem
ukrepu družbenega varstva v vseh temeljnih organizacijah združenega
dela in delovni skupnosti skupnih služb za dobo enega leta. Na obravnavi
oziroma preizkusu zakonitosti tega sklepa, sprejetega na seji zbora
združenega dela, 19. maja letos, je sodišče ugotovilo, daje sklep zakonit.
Ugotovitev sodišča je, da ni nobenega dvoma, da je začasni ukrep
družbenega varstva, ki je bil izrečen delovni organizaciji TGA Boris
Kidrič Kidričevo, zakonit, »saj temelji na povsem nespornih dejstvih in
celo na podatkih, ki jih je posredovala sama delovna organizacija, prav
tako pa so delavci temeljnih organizacij oziroma delovne skupnosti pre-
vzeli enotne obveznosti iz dogovora o uresničevanju družbene usmeritve
razporejanja dohodka v letu 1981, zato zahtevi predlagateljev o ugoto-
vitvi nezakonitosti tega sklepa sodišče ni moglo ugodili.«
V TGA se morajo sedaj le dogovoriti, kako oziroma v kakšnem času
bodo poračunali prekoračeno delitev osebnih dohodkov, saj začasni
ukrep družbenega varstva velja do omenjenega poračuna. Po sklepu
skup.ščine so to dolžni storiti do konca tega leta.
N.D.
URESNIČEVANJE LETNEGA NACRTA KBM PE PTUJ
Nadaljnja usmeritev poslovne politike
banke in novosti v poslovanju z občani
v sredo, 28. julija je bila seja po-
slovnega odbora Kreditne banke
Maribor — Poslovne enote Ptuj.
Med drugim so delegati obravnava-
li in sprejeli poročilo o polletnem
poslovanju Poslovne enote in
periodični obračun banke. Obrav-
navali so akcijska programa za na-
daljnje delo komunistov v banki ir.
o usmeritvi nadaljnje politike ban-
ke, zlasti na deviznem področju, o
ohrabritvi in pospeševanju proiz-
vodnje. Obravnavali so tudi
predloge treh novih pravilnikov s
področja poslovanja z občani in
drugo gradivo za sejo izvršilnega
odbora KBM, sklicano za 30. 7.
1982.
Iz poročila o polletnem poslova-
nju je razvidno, da je poslovna
enota uspešno uresničevala v let-
nem načrtu banke zastavljene cilje.
Prirast sredstev (bilančne vsote) v
prvem polletju znaša 306 mio din in
dosega 52 % letnega načrta. Zani-
miva je ugotovitev, da skoraj polo-
vica prirasta sredstev (146 mio
din) predstavljajo sredstva obča-
nov; med njimi so se najbolj pove-
čale hranilne vloge na vpogled. Vi-
soko stopnjo rasti so imela namen-
sko vezana dinarska sredstva za
stanovanjsko gradnjo ter ostale
vloge. Pospešena rast namenskih
vezanih vlog je v precejšnji meri
posledica usmerjene politike
banke, ki je na podlagi odprodaje
deviz in vezave dinarskih sredstev
odobravala občanom ugodne na-
menske kredite. Zaradi tega je letos
bil dosežen skromnejši prirast de-
viznih sredstev na računih obča-
nov. Toda stanje deviz se je kljub
temu povečalo za 49 mio din. Ce
upoštevamo, da je v prvem polletju
bilo odkupljeno v poslovni enoti za
cca 1,7 mio USA dolarjev deviz,
porast deviznih vlog ni mogel biti
dosti višji.
Drugače pa je z gibanjem sred-
stev organizacij združenega dela.
Sredstva OZD na računih poslovne
enote so se v primerjavi s pričetkom
leta znižala za 5 Zaostajanje ra-
sti sredstev gospodarstva je prisot-
no že več let, ker je to povezano z
gibanjem akumulacije. Letošnji pa-
dec sredstev, ki nekoliko preseneča,
je posledica občutnega zmanjšanja
deviznih sredstev izvoznic, ki takoj
porabijo vsak devizni priliv za pla-
čilo uvoza. V drugem polletju pa
bo devizna likvidnost še slabša, v
kolikor Je to še sploh mo/no, saj se
je od junija dalje močno zni^ai ot-
lež OZD od deviznih prilivov. Spri-
čo tako nizkega deleža deviz za iz-
voznice se bo devizna likvidnost ta-
ko zaostrila, da bo le s skrajnimi
napori mogoče preprečiti večje
ustavitve uvozno odvisne proizvod-
nje. Na področju plasmajev pa
stanje prikazuje posledice izredno
restriktivne kreditno-monetarne
politike. To se posebej odraža v
naložbah v osnovna sredstva, ka-
mor je bilo usmerjeno le okrog 106
mio din.
Sk ono z odplačili dolgoročnih
krediiov OZD bi v prvem polletju v
poslovni enoti lahko plasirali v na-
ložbe 441 mio din. Dejansko pa je
bilo v dolgoročne naložbe OZD v
prvem polletju usmerjeno le 237
mio din ali okrog 40 % letnff na-
črtovanih naložb. Vzrok za
zaostajanje teh in drugih naložb je
zakonska omejitev plasmajev, po
kateri so se v letošnjem prvem pol-
letju smele povečati naložbe le za
7 % računajoč na stanje na koncu
lanskega leta. Da bi se izvedle naj-
nujnejše naložbe, si je banka celo
izposodila limit. Ta ukrep pa velja
tudi za tretje tromesečje. Možna
rast plasmajev v lil. tromesečju
znaša 3 % ali skupno v 9 mesecih
10 To seveda pomeni, da bo tu-
di v tretjem tromesečju mogoče
odobravati kredite le za najožje
družbene prioritete.
Živahnejše se je odvijala moneti-
zacija vrednostnih papirjev. V
prvem polletju je bilo escontiranih
1369 menic v vre^inosti 647 mio
din, kar je OZD nekoliko olajšalo
likvidnostne težave. Zaostrena lik-
vidnost v gospodarstvu pa se odra-
ža tudi v podatku, da je v prvem
polletju bilo odobreno za 158 mio
din kreditov za izplačilo osebnih
dohodkov. Največja dinamika teh
kreditov je bila v mesecu marcu, ko
so OZD odvedle obveznosti po za-
ključnem računu. Proti polletju se
je situacija nekoliko izboljšala ven-
dar nekatere OZD le s težavo vrača-
jo te kredite. V odnosu na stanje na
koncu preteklega leta, so se kratko-
ročni plasmaji povečali ob polletju
za 131 mio din. Pretežno so bila
sredstva usmerjena za kreditiranje
selektivnih namenov v kmetijstvu.
Nekoliko pa sta se povečala pla-
smaja v eskont menic in v selekti-
ven uvoz. Zaradi nižjega direktne-
ga izvoza, se je stanje izvoznih kre-
ditov celo zmanjšalo.
Stanovanjska sredstva so se
hitreje povečala kot je bilo načrto-
vano. To je omogočilo tudi večji
plasman teh sredstev za stanovanj-
sko gradnjo. Za gradnjo dveh no-
vih stanovanjskih blokov, komu-
nalno ureditev naselja Rabelčja vas
zahod in za gradnjo kotlovnice je
bilo skupno usmerjeno 227 mio
din.
Občanom je bilo odobreno 78
mio din kreditov, kar predstavlja
84 % načrtovanih usmeritev. Hi-
trejša Tast teh kreditov je posledica
namenske vezave sredstev oz.
prodaje deviz. Temeljne banke v
Ljubljanski banki združeni banki
so se s posebnim dogovorom zave-
zale zagotoviti članicam bank na-
kup deviz v višini 80,6 mio USA
dolarjev. Na našo banko odpade
obveznost odkupa iz tega naslova
9,1 mio USA dolarjev. Zaradi tega
bomo v poslovni enoti v drugem
polletju z ugodnimi namenskimi
krediti pospeševali odkup deviz od
občanov, čeprav se zaenkrat tudi
takšni krediti vštevajo na osnovi
prodaje deviz z vezanimi depoziti.
To na eni strani omogoča poveča-
nje plasmajev. Ugodno pa je tudi
za občane, ker se jim znižajo obre-
sti. Te ugodnosti se občani množič-
no poslužujejo. Način in postopek
sta bila deponentom razložena na
povabilu.
Iz periodičnega obračuna banke
za prvo polletje pa zaključujemo,
da je banka zaključila polletje pozi-
tivno, čeprav bodo nekatere banke
v Sloveniji in izven nje zaključile z
izgubami. Prihodki banke so reali-
zirani z 48 odhodki pa so dose-
ženi s 46 % letno načrtovanih,
skupni dohodek pa se približuje
60 % letnega načrta. Pri tem je tre-
ba poudariti, da so v odhodkih za-
jete v letošnjem prvem tromesečju
nastale in iz prejšnjih let razmejene
tečajne razlike. V letošnjem letu je
bil saldo tečajnih razlik pozitiven,
kar je brez dvoma posledica fleksi-
bilne Dolitike banke.
Sredstva za delovno skupnost ter
omejeni izdatki so v mejah
družbenih usmeritev.
Precej je bilo razprave o predlo-
gih akcijskih programov. Prvi
dokument, to je ,,akcijski program
uresničevanja idejno političnih
usmeritev in nalog komunistov pri
samoupravni preobrazbi banke in
gospodarjenja z denarjem v letu
1982", predstavlja skupno osnovo
za nadaljnjo dejavnost komunistov
v delovni skupnosti banke in dele-
gatov v organih upravljanja v
banki. Ta dokument natančno
opredeljuje usmeritve in naloge
komunistov, ki izhajajo iz za-
ključkov problemske konference
ZKS, o preobrazbi bančništva in
gospodarjenja z denarjem in na-
loge iz operativnega načrta ukre-
pov in aktivnosti v SR Sloveniji za
zagotavljanje odplačevanja posojil
najetih v tujini in za ohranitev
proizvodnje, ki se nanašajo na
banke. Naloge iz tega programa
(posebej so navedeni nosilci in
izvajalci teh nalog) bodo vnešene
v planske in druge dokumente
banke in njeno poslovno politiko,
v programe in akte delovne skup-
nosti banke. O'uresničevanju tega
dokumenta, katerega so delegati
ocenili za realnega in ga dopolnili,
bodo strokovne službe vedno
poročale komunistom v delovni
skupnosti in organom banke. Ker
ta akcijski program zajema več
področij bančnega poslovanja in
delovanja delovne skupnosti, bodo
za posamezna področja izdelani
konkretnejši programi aktivnosti.
Eden od takšnih programov je bil
že predložen na tej seji. To je pro-
gram nalog in aktivnosti za zago-
tavljanje devizne likvidnosti in
ohranitev proizvodnje ter usmer-
janje dor-olnilnih sredstev člani-
cam banke in občanom. Ta doku-
ment natančneje d«loča usmeritve
poslovne politike banke in ukrepe,
ki jih bomo pričeli takoj izvajati.
Tukaj gre tudi za ukrepe, ki bodo
npr. terjali od članic večjo
finančno disciplino pri vračanju
kreditov itd. O obeh dokumentih
bomo zaradi njihove aktualnosti
"poročali v naslednji Številki Ted-
nika.
iz dnevnega reda za sejo 10
KBM, sklicano za 30. 7. 1982 so
delegati poslovnega odbora s po-
sebno pozornostjo obravnavali
dopolnitev tarife obrestnih mer in
storitev KBM z določili o višini in
veljavnosti zamudnih obresti, ki
po Zveznem odloku znašajo 25 %.
•• Veliko pozornosti pa je bilo
namenjeno sprejemu treh novih
aktov o kreditih občanom na
podlagi prodaje deviz. Posebno
novost predstavlja za občane novi
pravilnik o kreditih občanom za
pospeševanje kmetijske dejavnosti
na podlagi namenskega varčevanja
dinarskih, konvertibilnih deviz in
vezave dinarskih sredstev in pro-
daje konvertibilnih deviz.
Ta pravilnik omogoča kreditira-
nje nakupa lažjih kmetijskih stro-
jev in orodja, osnovnih sredstev za
čebelarje, manjše adaptacije
govejih in svinjskih hlevov, uredi-
tev nasadov ribeza, robid, lešni-
kov, višenj, breskev, marelic in
jagod ter ureditev objektov za
proizvodnjo vrtnin. Pogoj pa je,
da kreditojemalec proizvaja za trg,
kar dokazuje z ustrezno odkupno
pogodbo.
Drugi tak akt je sklep o kreditih
občanom za pospeševanje gospo-
da^-ske dejavnosti in opravljanje
svobodnih poklicev na podlagi
predhodnega namenskega varče-
vanja konvertibilnih deviz. Tudi ta
akt nudi številne možnosti obča-
nom, ki se želijo pričeti ukvarjati
z gospodarsko dejavnostjo in s
svobodnim poklicem.
Tretji takšen akt je sklep o
stanovanjskih kreditih občanom
na podlagi predhodnega namen-
skega varčevanja konvertibilnih
deviz.
Prva dva akta bosta pričela ve-
ljati 15. avgusta, sklep o stano-
vanjskih kreditih pa velja od 1.
avgusta letos. Podrobnejša obraz-
ložitev teh aktov bo podana v na-
slednji številki Tednika, infor-
macije in napotke pa lahko dobijo
zainteresirani občani v oddelku za
poslovanje z občani in ekspo-
ziturah poslovne enote.
F. LUKMAN
Kako nadomestiti zmanjšana sredstva
V prejšnjem tednu je bilo izre-
dno zasedanje skupščine Požarne
skupnosti občine Ptuj. Obravna-
vali in sklepali so o osnutku spre-
memb samoupravnega sporazuma
o temeljih plana razvoja požarnega
varstva v občini Ptuj za obdobje
1981 — 1985, o osnutku sprememb
in dopolnitev srednjeročnega plana
razvoja požarnega varstva v občini
Ptuj za obdobje 81/85 in o osnut-
ku dogovora o temeljih družbene-
ga plana občine Ptuj za obdobje
81/85, ob koncu pa še vprašanja
delegatov.
Glede na to, da je bilo izredno
zasedanje pomembno zaradi na-
daljnjih aktivnosti na področju
planiranja, bi moralo delegacije in
konference gradivo, ki so ga preje-
le z vabilom, poprej obravnavati
Žal seja ni bila sklepčna in zato so
gradivu niso mogli tako temeljito
razpravljati kot sicer in ne veljav-
no sklepati. Kljub temu so najve-
čjo pozornost namenili vprašanju,
kako nadomestiti sredstva, ki Su se
/natno zmanjšala. Delegati so me-
nili, da bo odslej temu vprašanju
potrebno nameniti več pozornosti,
ker se razmere iz leta v leto bolj
zaostrujejo. Da pa je napredek ga-
silstva nujen, kaže dovolj zgovor-
no podatek, da so gasilci letos po-
sredovali v precejšnjem številu po-
žarov, pred kratkim pa jim je po-
nagajalo tudi hudo neurje.
Kako nadomestiti zmanjšana
sredstva? Verjetno se bo moralo
vsako gasilsko društvo znajti po
svoje. Nekateri so bili mnenja, da
bi za napredek gasilstva poskrbeli
tudi občani sami, in sicer tako, da
hi Vsak občan prispeval delež (ki
seveda ne bi bil velik, delegati so
menili 50.— din), ki bi znatno pri-
pomogel k napredku gasilstva in
njihove dejavnosti.
Ker seja ni bila sklepčna, žal niso
mogli sprejeti nobenih sklepov.
Dogovorili so se, da bodo sejo po-
novno sklicali v mesecu septem-
bru.
JH
3900 ton
pšenice
v torek sd zaključili žetev pšenice
ludi na poljih kmetijskega kombi-
nata Ptuj. Težko je bilo istega dne
natančno izračunati vse kilograme
pšenice, ki je prispela v silose, do-
končna številka pa ne bo bistveno
drugačna, kol smo jo zapisali v
naslcvu.
Zeiev na nekaj nad 1000 hekta-
rih, na takšni površini je kombinat
imel posejano pšenico, bi bila
zaključena že prej, če ne bi žetve
za nekaj dni ustavilo deževje. Pri-
delek pšenice je letos zelo dober,
na hektar so pridelali okoli 45
metrskih stotov, povprečje pa 'ni-
ŽLije pridelek na površinah, k jO
bile pred kra'kim zamočvirjene
in bodo za intenznno kmetovanje
uspos'bljene šele čez nekai let.
Vendarle pa so v kombmatu tako s
pridf''ki)m kot ^an.o žetvijo zeio
ziidovcMjni.
J8
ODMEVI NA ODKUP PŠENICE
ZATOŽNA KLOP-ZA KOGA
Odkup in zamenjava pšenice sta še vedno v
središču naše pozornosti, vendar lahko zdaj rečemo,
da že precej razburjata duhove, saj načrtovanega
prevzema pšenice iz zasebnega kmetijstva Se vedno
nismo uresničili niti do tretjine, medtem pa prihajajo
iz sosednjih občin od Pomurja do Dolenjske, zelo
spodbudni podatki, o 90 odstotnem uresničevanju
plana odkupa pšenice ah celo o preseganju plani-
ranih površin.
v petekjesteklao tem p.-ccej razburljiva razprava
na skupni seji sveta za družbenoekonomske odnose
v kmetijstvu in na vasi in koordinacijskega odbora za
intenziviriipje kmetijske proizvodnje, ob prisotnosti
predsednikov svetov in krajevnih konferenc nekate-
rih krajevnih skupnosti. Sicer bi bilo mogoče takšno
razpravo napovedati že ob jesenski setvi, saj bi
moral vsak približni poznavalec razmer v našem
kmetijstvu vedeti, da od laaskih 200 in nekaj ton
pšenice ni mogoče doseči v enem letu več kot de-
oCtkratm) povečanje odkupa. Planjesenske setve je še
zahtevnejši, zato se bo potrebno pred začetkom ak-
cije resnično vprašati, kaj je v našem kmetijstvu
realno načrtovati. Bomo še vedno načrtovali na
osnovi želja in in potreb, ne glede na možnosti, potem
pa bomo ob neuresničitvi načrtov razočarani?
Potrebno pa je vendarle priznati, da smo se na
letošnjo akcijo prevzema pšenice pripravili kot nikoli
doslei ter resnici na ljubo dodati, da je bilo tudi
odkupljene oziroma zamenjane pšenice kot .še nikoli
doslej. Razvneti razpravljale! na omenjeni seji so
zahtevali klicanje na odgovornost, toda koga? Nihče
ne more trditi da predstavniki kmetijstva niso že
jeseni opozorili, da so planske obveznosti previsoke
in da jih ne bo lahko uresničiti predvsem glede na
precejšnje površine hribovitega sveta, ki pa je v
statističnih podatkih prikazan kot primeren za pri-
delovanje pšenice. Resnica je na drugi strani tudi ta,
da ne vemo. koliko pšenice dejaasko lahko pridela-
mo in koliko smo je. recimo letos, tudi pridelali.
Najboljši dogovor s te seje je zato tisti, da moramo
najprej zbrati te podatke, kar bo osnova za realno
planiranje. Pomemben je seveda tudi dogovor, da
akcija odkupa in zamenjave pšenice še traja, kar bo
gotovo dodalo sedanjim še kakšno tono pšenice.
Ko je bila beseda o spodbudnih rezultatih od-
daje pšenice v sosednjih občinah, je eden izmed
udeležencev seje dejal: »Vprašati se moramo, kaj je
bolj prav — manj planirati in to doseči ali preseči, ali
pa planirati na veliko in .se potem prerekati kdo je
kriv. da plana nismo dosepli!«
Da ne bi kdo napačno razumel! Ne mislim
delati reklamo za plamranje pod možnostmi, temveč
za resnično realno planiranje. Pa četudi to pomeni
namesto 2.800 ton. le 1500 ton pšenice. Bomo vsaj od
vsega začetka vedeli pri čem smo.....I
JB
Začetek nove izmene
v nedeljo, 1. avgusta dopoldne so prišle v brigadirsko naselje v Dorna-
vo štiri nove mladinske delovne brigade. Brigada Džemal Bijedič je iz Sara-
jeva, brigada Boško Dedejič iz Mojkovca v Črni gori, iz Nove oorice je bri-
gada Simona Gregorčiča in hrvaška brigada Zivko Matic iz Metkoviča. 2e
takoj v nedeljo so imeli sestanke brigadnih konferenc in brigadnih komisij,
ob 17. uri pa ie bila svečana otvoritev akcije Pozdravili so jih komandant
akcije Mile Miloševič in predstavniki družbenopolitičnih organizacij in ob-
čin iz Ptuja in Lenarta.
Ponedeljek je bil tako za nove brigadirje prvi delovni dan. Nad delom
se niso še prav nič pritoževali, rekli so, da ni pretežKO nad začetkom akcije
pa 50 bili navdušeni. Tri brigade so izkopavale in zasipavale vodovodne
jarke na delovišču v Medvedcah, ena brigada j^ delala v lenarški občini.
Prepričani smo, da bodo brigadirji ohranili navdušenje prav do konca in
da jim delo tudi v naslednjih anen ne bo pretežko
Danica Petrovič
TEDNIK -5. avgust 1982
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
ii. izmena pririla do konca
Brigadirji so se po vseh štirih kilometrih vo-
dovodnih jarkov, ki so jih izgrebli in izkopali v
devetnajstih de k) vmh dneh II. izmene, pririli do
konca. Ker so jih ob koncu pohvalili vsi, od
5taba akcije do predsednika skupščine akcije in
predstavnice organizacij Rdečega križa, ni
razkjga, da bi ne bi veijeli v usf)€Šnost, zagna-
nost in zagrizenost brigadirjev. Izkopali so
spoštovanja vrednih 5250 kubičnih metrov
zemlje, zasipah 6438 m' in splanirali 2223 m^
povrSin.
ZgledrK) je bik) tudi sodelovanje domačinov
z brigadirji Sodelovanje ni ostalo samo na
besedni ali »jezični« ravni, kot pri nas ponavadi
sodelujemo, pač pa so se domačini pridružili
brigadirjem v veselju in žalosti tudi v jarkih. V
lenarški občini je bilo na tak način sodelujočih
80 domačinov in mladincev, v ptujski občini pa
40.
Še podatki o urah (s prevajanjem v dni naj se
mak) pomuči vsak sam, če ima veselje): briga-
dirji so dosegh 14.815 efektivnih ur in 23.863
riorma ur.
Še nekaj: brigadirje bi si lahko postavili kot
svetel vzgled vsi tisti, ki imajo vsak dan polna
usta stabilizacije, pri tem pa pridejo v službo
uro in pol pozneje kot drugi in odidejo uro in pol
prej kot drugi. Brigadirji so se namreč čisto sami
odločili (šokirani so bili celo njihovi »šefi« v
štabu), da bodo delali tudi na sam dan praznika,
ob Dnevu vstaje 22. julija. Delali so štiri ure.
vendar tako, kot bi-delali udarno — skupno
povprečno normo so presegli za 115 %, torej so
imeli po 215 %.
Tudi v naselju brigadirji niso zaostajali s
svojo vnemo za deloviSčein. Sami so priredili 15
brigadirskih večerov, obiskali pa so jih Andre
Valdes s predstavo, folklorna skupina iz Cir-
kovc in predstavniki občin Ptuj in Lenart, ki so
predstavili ti dve občini in krajani Domave, ki
so brigadirjem predstavili KS Domavo »do
obisti« (kolikor je brigadirji še niso poznali).
Brigadirji so sami naredili tudi veliko sten-
časov-stenskih časopisov in biltenov, kjer so
predstavili svoj kraj, sebe in svoje poglede na
akcijo.
Za vse to so bili tudi nagrajeni. Čeprav najbrž
m motto akcij delitev priznanj, bi bilo narobe, če
tistih, ki se trudijo, ne bi pohvalili.
Vse brigade II. izmene so dobile priznanje za
družbene dejavnosti II. dekade, za delo na de-
lovišču in v naselju pa so dobile vse brigade
)riznanja, najuspešiKjša in najtiesreč^jša je
3ila brigada Matija Gubec, ki pa se ni mogla
potegovati za uradna priznanja, ker ni bila
številčno popolna. Priznanje je dobila tudi
brigada Mirko Tomič in brigada Rdečega kri-
ža. ki je gotovo veliko naredila na zdravstve-
nem, vzgojnovarstvenem in socialnem področ-
ju. Njihovega dela ni moč meriti s kubiki in
metri, morebiti so bili zato nekoliko bolj v senci
ostalih, toda tako je pač, tudi v vojni so tiste
»sile« nekoliko za bojno linijo v senci herojev m
junakov iz prvih vrst, pa vendar bi brez njih ne
mogli niti heroji...
Trak akcije pa sta si prislužili brigadi Iva
Lole Ribarja in brigada 3. julij. Vsa priznanja so
bila podeljena v soboto, zadnjega julija, ko je bil
v brigadirskem naselju v Domavi uradni za-
ključek II. izmene Zvezne mladinske delovne
akcije Slovenske gorice 82. Kljub veselju zaradi
uspehov in priznanj je bilo to hkrati grenko
veselje — veselje, ker so brigadirji vedeli, da
bodo po mescu dni spet videli svoje domove,
prijatelje m grenko zato, ker so vedeli, da so
izgubili neke druge prijatelje.
Če kaj pomeni bralstvo in prijateljstvo, po-
tem je to tudi haloška in slovenskogoriška trda
in mehka in žilava in mastna zemlja, kije spila
že litre brigadirskega znoja iz tako različnih
krajev Jugoslavije in se opijanjala nad števil-
nimi bolečimi žulji. Zemlja ne pomni, pomnili
pa bodo ljudje. II. izmena ZMDA SG 82 je
končana, II. izmena ZMDA SG 82 bo živa še
dolgo.
Danica Petrovič
PREDLOG ZAKONA O SPLOŠNI LJUDSKI OBRAMBI
IN DRUŽBENI SAMOZAŠČITI
Predlog zakona o splošni ljudski obrambi in
družbeni samozaščiti bodo obravnavali zbori
republiške skupščine na sejah 29, septembra.
S predtogom zakona je v skladu z zveznim
zakorK)m o sptošni ljudski obrambi — sprejetje
bil aprila letos — opredeljen enomi obramb-
nozaščitni sistem ter določena vsebina splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite kot
celovite enotne obrambnosamozaščitne funk-
cije samoupravne socialistične družbe.
Predlog zakona med drugim ureja splošna
načela za ustanavljanje, sestav in dek)vanje
komitejev za spbšno ljudsko obrambo in
družbeno samozaščito; dopolnjuje in jasneje
opredeljuje določbe o obrambnih pripravah in
uresničevanje družbene samozaščite v kraje-
vnih skupnostih, temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela ter drugih samoupravnih organi-
zacijah in skupnostih; ureja pravk:e in dolžnosti
samoupravnih interesnih skupnosti, poslovnih
skupnosti in drugih oblik združevanja organi-
zacij združenega dela na področju splošne
ljudske obrambe in družbene samozaščite;
ureja naloge družbenopolitičnih in družbenih
organizacij in društev ter družbenop>ohtičnih
skupnosti na področju splošne ljudske obrambe
in družbene samozaščite,
V posebnih poglavjih opredeljuje še terito-
rialno obrambo, narodrK) zaščito in civilno za-
ščito, sistema za opazovanje in obveščanje ter
obrambo in samozaščitno usposabljanje delo-
vnih ljudi in občanov.
PRAZNIK KS PODGORCI
v krajevni skupnosti Podgorci so v soboto in
nedeljo z vrsto uspelih prireditev in manifestacij
proslavili svoj peli praznik krajevne skupnosti.
Čeprav jim je v soboto nekoliko ponagajal dež.
so vse prireditve izpeljali.
V	soboto popoldne so najprej sprejeli goste in
prijatelje iz pobratene krajevne skupnosti Po-
dunavci pri Vmjački Banji v SR Srbiji. Za tem
pa so v prostorih prosvetne dvorane odprli
kulinarično in cvetlično razstavo. Nadaljevali
so z vaškim srečanjem »Igre brez meja«, zvečer
pa je bil še kultu miprogram in zabava s plesom.
V	nedeljo. 1. avgusta ob pol devetih je bila
svečana seja skupščine in vodstev družbeno-
političnih organizacij krajev ne skupnosti, ki so
jo obogatili s kulturnim programom učencev
osnovne šole Podgorci.
Glavni govornik je bil .Miroslav Tramšek.
sekretar komiteja OKZKSOrmož. ki je govoril
o pomenu prenašanja tradicij^NOB ino nalogah
v sedanjem času. Stanko Ziger. predsednik
skupščine KS pa je govoril o razvoju krajevne
skupnosti. Na slovesnosti so podelili tudi pri-
znanja. Bronaste značke OF so prejeli: Ivan
Hergula, Franc Le betu Viktor Preac, Mirko
Venta in Stanko Žiger, pisna priznanja KS pa so
dobili: Stanko Ignac. Albin Kavčič ter Ciril in
Slavko Preac.
Po svečani seji so udeleženci odšli h kraje-
vnemu spomeniku, kjer je bila krajša kome-
morativna slovesnost.
Ob 10. uri je bilo strelsko tekmovanje ekip
ZRVS in lovcev z območja občine Ormož. Po-
poldne so izvedli še povorko kmetijske meha-
nizacije s prikazom najnovejših strojev KK
Slovin Jeruzalem Ormož. Za tem je bilo še
kolesarjenje za Trim značko, prevoziti je bilo
treba 10 km. praznovanje pa so končali z veliko
vrtno veselico,	—u
Skupne akcije ob praznikih revolucije
Na ptujskem območju Sloven-
skih goric so se krajevne konferen-
ce SZDL in druge družbenopoliti-
čne organizacije dogovorile, da
bodo organizirano razvijale in ne-
govale tradicije NOB in socialisti-
čne revolucije. V ta namen smo
ustanovili skupni koordinacijski
odbor, ki sprejme za vsako leto
delovni program, V okviru tega
programa je tudi naloga, da ob
vseh praznikih naše revolucije ure-
jamo okolja spominskih obeležij
NOB in organiziramo skupne akci-
je-
V počastitev 8, avgusta, ko
praznujemo 40-letnico junaškega
boja Slovenskogoriške Lackove
čete organiziramo partizanske pa-
trok; ki bodo na dan praznika obi-
skale vsa spominska obeležja NOB
na območju krajevnih skupnosti
Destrnik, Grajena, Heroja Lacka
Rogoznica. Polenšak, Juršinci,
Trnovska vas in Vitomarci. Patro-
le bodo položile cvetje in počastile
spomin padlih za svobodo,
Vsdi 7 partizanskih patrol bo
prispelo v Juršince na dan prazni-^
ka ob 10. uri, kjer formiramo"^
SLOVENSKOGORIŠKO-LAC-
KOVO CETO, ki jo bo vodil Ja-
nez STARCiC iz krajev ne skupno-
sti Polenšak, Točno ob 10,30 bo
četa prispela na osrednjo proslavo
praznika občine Ptuj, kjer bo
komandir čete poročal predsedni-
ku občinske skupščine, da so par-
tizanske patrole na območju Slo-
venskih goric obiskale vsa spomin-
ska obeležja NOB, položile cvetje,
počastile spomin padlih za svoIk)-
do, vsem udeležencem proslave pa
izročajo pozdrave vseh prebivalcev
Slovenskih goric,
V partizanskih patrolah bodo so-
delovali borci NOB, mladina, pio-
nirji, predstavniki družbenopoliti-
čnih organizacij, ali bolje rečeno,
organizirane bodo frontno. PB
12.700 prostovoljnih ur
za novi dom
v letošnje slovesnosti ob občinskem prazniku se s pomembno de-
lovno zmago vključujejo tudi krajani Skorbe. ki bodo na sam praznik 8.
avgusta predali namenu rtovi dom krajanov, v katerem bodo našli svoje
mesto v.si, ki so v vasi ali krajevni skupnosti voljni delati v družbeno-
političnih organizacijah in vaški samoupravi, v vrstah mladih, športu in
vseh oblikah kulturne dejavnosti
Dom krajanov v Skorbi odpirajo tudi v okviru drugega praznika
krajevne skupnosti Hajdina, temeljni kamen zanj pa so položili L maja
1980, Vaščani Skorbe. iz krajevne skupnosti Hajdina in drugi, ki so
pomagali pri gradnji, se po dobrih dveh letih dela lahko pohvalijo z
izrednim uspehom — sredstva za novi dom krajanov so v celoti zagotovili
sami. največ pa so prispevali s prostovoljnim delom — opravili so kar
12,700 udarniških ur. 230 traktorskih in drugih prevozov ali skupaj 6200
kilometrov. Na delovi.šču se je v tem času izmenjalo kar 210 ljudi. 1600
prostovoljnih delovnih ur pa pomeni rekord za posameznika.
Predračunska vrednost doma krajanov v Skorbi je bila leta 1979
2.600.00.000 dinarjev, danes pa ga ocenjujejo na 10 milijonov dinarjev.
Naj zapišemo še, da bo v njem okrog 440 kvadatnih metrov uporabne
površine, največja pa je dvorana s 170 kvadratnimi metri.
mš
MDB bratstvo in prijateljstvo
v Posočju
V soboto so na Zvezno miaauisKO delovno akcijo v Posočje odšli bri-
gadirji MDB Bratstvo in prijateljstvo. Na akcijo je odpotovalo 50 briga-
dirjev. Brigado Bralstvo in prijateljstvo sestavljajo brigadirji 11 bratskih
občin SR Hrvatske in Slovenije.
Brigadirji so na akcijo odšli dokaj pripravljeni, saj so imeli kar 4 bri-
gadirske zbore, roke pa so si utrdili tudi na udarniških dnevih. Za ZMDA
Posočje 82 se je prijavilo kar 93 brigadirjev, žal vsi niso mogli na akcijo,
saj je bilo brigadirjev kar za dve brigadi.
Tokrat je komandant brigade Branko Beranič, ki je letos sodeloval na
^DA i bar Lepenac v SAP Kosovo.
Brigadirji delajo na aerodromu pri Bovcu* kopljejo kanale za vodovod
in telefon ter čistijo pašnike. Z akcije se bodo vrnili 28. avgusta.
J. Hvaleč
Nadi Komel plaketa ZZB
NOV Jugoslavije
Pred dnevom vstaje slovenskega naroda je bila v Ljubljani slovesna
seja republiškega odbora ZZB NOV Slovenije. Na seji so podelili na-
grade vstaje slovenskega naroda in plakete zveznega odbora ZZB NOV
Jugoslavije. Med 78 prejemniki plakete ZZB NOV Jugoslavije je tudi
NADA KOMEL iz ptujske občine.
Tov arišica Nada Komel je aktivistka od začetka vstaje slovenskega
ljudstva in nosilka Spomenice 1941. Skupaj z možem, kije delal v TG.A
Kidričevo, je kmalu povojni prišla v Ptuj. kjerje vse do uTX)kojitve delala
v organih notranjih zadev, bila pa je vseskozi družbenopolitično aktivna
tako na terenu kot v okviru občine. Sedaj živi v Kidričevem. Ob prejemu
visokega priznanja lov. Nadi Komel tudi naše iskrene čestitke!
FF
Ptujska kulturna srečana
v ponedeljek. 9. avgusta, bodo ob 20. uri fanfare naznanile začetek
10. ptujskih kulturnih srečanj. Gledalci si bodo lahko na letnem prire-
ditvenem prostoru ogledali nastop folklornega ansambla Ubsnurskega
ajmaka iz Mongolije, ki prvič gostuje v Jugoslaviji. Skupina je bila
ustanovljena leta 1972. V svoj spored so uvrstili zahodno mongolske
ljudske pesmi, plese in instrumentalne ljudske melodije z bogatim rit-
mom. melodičnostjo m lahkotnostjo gibov. Ansambel, ki ga sestavljajo
plesna skupina, narodno instrumentalni in vokalni an.sambel. pevci solisti
in iaMrumentalisti. je med najbolj popularnim" v Ljudski republiki
Mongoliji.
Podrobnejši spored prireditev letošnjih ptujskih kulturnih srečanj, ki
bodo potekala pti^ pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor in po-
sbvne enote Ptuj. bomo objavili v naslednji številki Tednika.
N D
SVET ZA SLO m DS OBČINE PTUJ
Dogovor o vsebini dela
Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občine Ptuj
se je sestal v četrtek, 29. julija na svoji redni seji. Najprej so potrdili pro-
gram obrambne vzgoje mladincev in mladink, ki ne obiskujejo Sol srednje-
ga usmerjenega izobraževanja v občini Ptuj. Nato so razpravljali o
obrambnih načrtih posameznih področij dejavnosti in sklepali o sestavi
vojne organiziranosti posameznih organov.
Ob analizi udeležbe vojaških obveznikov na vojaških vajah so člani
sveta ugotovili, da v ptujski občini vojaški obvezniki zavestno in odgovor-
no sprejemajo svoje vojaške obveznosti in se redno udeležujejo vojaških
vaj.
Na seji so se dogovorili tudi za vsebino dela sveta za SLO in družbeno
samozaščito v bodoče. V programu je dan poudarek predlogu novega
zakona o ljudski obrambi, analizi obrambnih načrtov, programu dela na-
bornih komisij in pouku ljudske obrambe in družtene samozaščite v
osnovnih šolah.	^
PRIPRAVE ORMOŠKIH MLADINCEV
NA ZMDA »KRAS 82"
Okrog 35 učencev, študentov in delavcev iz ormoške občine bo v nede-
ljo, 8. avgusta, krenilo na zvezno mladinsko delovno akcijo Kras '82. V
brigadi Jože Kerenčič bo tudi nekaj brigadirjev z daljšim brigadirskim sta-
žem, tako da pričakujejo uspešno delo na delovišču pa tudi pri interesnih
aktivnostih.
Pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine Ormož so pričeli s
kadrovanjem dovolj zgodaj, da so lahko izbrali res prizadevne brigadirje.
Da bi se na sodelo' anje na akciji dobro pripravili, se bodo v soboto udele-
žili udarniške akcije pri Obrežu. Tam se ne bodo preizkusili le brigadirji,
temveč tudi vodstvo ormoške brigade.
N. D.
4 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
5. avgust 1982- JEDNIK
ŠESTO SREČANJE MLADIH ZADRUŽNIKOV
SLOVENIJE
Mladi ne molčite
- spregovorite
o svojih problemih
Kako ustvariti pogoje, da se bodo mladi odločali ostati na kmetijah, je
bil naslov okrogle mize, kije bila letos v Vranskem. Okroglo mizo sta
organizirala Republiška konferenca ZSMS in sekcija kmetijskih novi-
narjev. Mislili smo da bodo mladi skupaj s predstavniki DPO in DPS
poskušali najti odgovore na zastavljena vprašanja. Čestokrat pa se zgodi,
da ostane vrsta vpra.šanj brez ustreznega odgovora, problemi pa brez
prave rešitve, če jih v pogovoru nizamo drugega za drugim.
S takšnimi težavami so se ubadali tudi tokrat. Bila je vrsto vprašanj,
vendar smo ugotovili, da se mladi vse manj odločajo razpravljati o
stvareh, ki so družbenega pomena. Če pa mladi spregovorijo, pa spre-
govorijo o problemih, ki .so le kanček tistega, kar znanima mladega, ki želi
ostati na kmetiji.
Čestokrat se mladi vprašajo, ali bodo imeli dovolj enake pogoje za
življenje in delo, kot takrat, če bi našli zaposlitev drugje.
Dandanes si sodobnega kmeta ne moremo zamišljati »brez strokovne
izobrazbe << ali vsaj srednje šole. Zato tudi opravičeno govorimo, daje v
usmerjenem izobraževanju j^otrebno f)osvečati vse več pozornosti raz-
voju kmetijstva in ostajanju mladih na kmetijah. Pri vsakdanjem delu pa
je zraven šolskega znanja potrebno pridružiti še vrsto drugih izkušenj, če
hočemo doseči, da bo mlad človek uspešno kmetoval. Zagotoviti bi mu
morali osebni dohodek, socialno varnost in ugled v družbi, tako kot imajo
vse našteto delavci v združenem delu.
Če se mlad človek zaposli v združenem delu, mu ni potrebno razmi-
šljati ali bo lahko plačeval prispevke, kot so zavarovanje, invalidninsko in
pokojninsko zavarovanje ...
Odvisno je tudi kakšno »srečo« ima mladi človek, ko mu starši pre-
pustijo kmetovanje. Kmetija je lahko opremljena z najnovejšo mehani-
zacijo, lahko pa je obratno. V drugem primeru se bo mlad človek raje
odločil za drugo pot, torej delo v tovarni, kot na kmetiji, saj bi v
nasprotnem primeru ne zmogel (zaradi finančnih problemov) preurediti
kmetije kar čez ikjč.
Seveda lahko pritegnemo mlade da ostanejo na kmetiji tako, da
stremimo za večjim podružbijanjem zasebne kmetijske proizvodnje.
Prav tukaj so lahko mladi prvi med pobudniki, saj se zavedajo, da z
združenimimočmi lahko veliko več naredijo in tudi pridelajo. Velikokrat
govorimo, da stroji samo povečujejo stroške na kmetijah. Toda zavedati
bi se morali, da razdrobljenost zemlje to tudi povečuje. Če bi imeli
zemljišča združena, bi lahko veliko hitreje in bolje obdelali v enakem času
veliko več zemlje kot je obdelajo sedaj.
Tako kot mladi delavci začnejo odločati v trenutku, ko se zaposlijo,
tako bi morali tudi mladi kmetovalci soodločati o razvoju kmetije, o tem
in o podobnih rečeh bi morali spregovoriti mladi preteklo nedeljo na
Vranskem. Seveda bi morali reči tudi kakšno o razvijanju dohodkovnih
odnosov, da bi tudi mladi kmetovalci enako plačevali dohodke za skupno
in splošno porabo ter uživali pravice, ki izvirajo iz tega.
Ne smemo opustiti nobene priložnosti, kjer mladi kmetovalci lahko
spregovorijo o takšnih ali podobnih problemih. Vendar je potrebno reči.
daje treba spregovoriti povsod, kjer je to možno pa naj bo to v kmetijski
zadrugi, krajevni skupnosti ali na okrogli mizi.
J. Hvaleč
V ORMOŽU MANJ DENARJA
IZ PRORAČUNA
v proračun občine Ormož je v letošnjem prvem polletju priteklo za
7 odstotkov manj denatja kot so načrtovali, kar pomeni, da so-letni načrt
prihodkov uresničili le s 43 odstotki. Čeprav so si najeli 2,750.000 din
posojila iz rezervnega sklada, je moral izvršni svet SO Ormož zmanjšati
sredstva porabnikom za 2 odstotka glede na plan. Ukrep je le začasen, če
bo v drugem polletju večji priliv v proračun, bodo razliko poravnali.
Med tednom je v bazenih Ptujskih toplic manj kopakev, tako da Je plava-
nje v rekreacijskem bazenu zares prijetno.
Drugače je ob koncu tedna, ko je parkirni prostor premajhen za vse moto-
rizirane goste, pa tudi v bazenih je gneča skorajda neznosna.
Foto: L. Kotar
.ZDRAVSTVENI UKREPI" ZA PTUJSKE
TOPLICE
Ker se Ptujske toplice že leta otepajo z izgubo
in z bolj ali manj neuspešnimi sanacijskimi
programi, so se tokrat v tej temeljni organizaciji
odločili za temeljite ,.zdravstvene ukrepe".
Toplice želijo dokončno ozdraviti tako, da se
bodo usmerili v zdraviliško dejavnost. Sanacij-
ski program, ki so ga sprejeli letos, podaja
temeljito analizo sedanjega stanja in vzrokov za
izgubo, podaja pa tudi dovolj dobre ukrepe, ki
bodo pripomogli k odpravi negativnega poslo-
vanja.
,,Kot veste, so Ptujske toplice objekt splošne-
ga družbenega standarda, večina objektov je
namenjena komunalni rabi, v širšem turističnem
smislu pa seveda gostom, ki prihajajo od dru-
god," je povedal direktor temeljne organizacije
Marjan Ciglenečki." Število kopalcev je iz leta
v leto večje, ob tem pa ugotavljamo, da je v
sezoni izkoriščeno letno kopališče, zimsko pa še
premalo. Normativ v pokritem kopališču je 600
kopalcev dnevno, po naših izračunih jih je bilo
okrog 380 na dan prek celega leta. Moram pa
takoj povedati, da to ni malo. Vsa ostala pokri-
ta slovenska kopališča imajo veliko manj ko-
palcev kot mi. Kljub temu pa bi morali, če želi-
mo izgubo odpraviti, število kopalcev povečati.
Razlogi za manjšo izkoriščenost pokritih
bazenov so tudi v tem, da nimamo lastnih
prenočitvenih zmogljivosti. Tako nimamo
stacionarnih gostov, ki bi dnevno zagotavljali
boljšo izkoriščenost bazenov in prinašali v
gostinski del najmanj petkrat več kot dobimo
danes. Gostinski del bi lahko dnevno pripravljal
4(X) obrokov, vendar ni povpraševanja po teh
uslugah, zato je čez celo leto gostinski del izko-
riščen le 15-odstotno. To je tudi eden od vzro-
kov za sedanje finančno stanje.
Naslednji razlog za izgubo so cene kopaliških
vstopnin. Te niso oblikovane po ekonomskih
zakonitostih, niti pri nas niti drugje. Oblikuje-
jo se pač skladno z zmogljivostjo uporabnikov.
Ekonomska vstopnina za kopališče je namreč
najmanj 150 odstotkov višja od sedanje. Višina
vstopnine je približno enaka v celi republiki, s
tem da ostala kopališča krijejo izgubo pri
vstopnini z drugimi uslugami. Morda bi bilo
bolje, če bi rekel zdravilišča, ne pa kopališča —
slednja se tako ali tako povsod otepajo z izgu-
bami."
Kakšni pa so kratkoročni in dolgoročni ukre-
pi, ki ste jih zapisali v sanacijski program?
,,Glavni kratkoročni ukrep je prenova letnih
garderob, kjer bo sedaj suha terapija. Od te
investicije, ki bo zaključena v tem mesecu pri-
čakujemo, da bo pospešila n£iš razvoj v zdra-
viliško smer. Učinek te investicije se sicer ne bo
pokazal v kratkem času, vendar se bo počasi
naša usmeritev spreminjala od tipično kopališke
v zdraviliško. S to investicijo bomo imeli vse
možnosti za pridobitev statusa naravnega zdra-
vilišča. Seveda pa je treba čimprej zgraditi
določene nastanitvene zmogljivosti, kar je dol-
goročni ukrep.
Sedaj smo se odločili za postopno gradnjo
bungalovov zimskega tipa. V prvem letu bi
zgradili okrog 50 postelj, v naslednjih letih pa
po 70 postelj vsako leto. Predvidevamo, da bi
do konca leta 1985 zgradili okrog 150 postelj, v
naslednjih dveh letih pa prav toliko. Kako bi
lahko to uresničili? Cena postelje v bungalovu
je po sedanjih ocenitvah okrog 490 tisoč dinar-
jev.
Prvi bungalov z dvajsetimi ležišči bi zgradili
sami — kot vzorec — vse ostale bungalove pa bi
gradili s pomočjo organizacij združenega dela
zunaj občine, seveda tistih, ki bi imele za tako
gradnjo interes. Ce bom.o te načrte uresničili, bi
v letu 1986 že poslovali pozitivno."
Sprejeli ste tudi nekatere druge ukrepe, o
sanacijskem programu je razpravljal tudi izvršni
svet skupščine občine Ptuj in sprejel določena
stališča — bi povedali še kaj o tem?
,,Med ukrepi je še predlog, da bi vse tiste orga-
nizacije združenega dela, ki doslej niso pristopile
k samoupravnemu sporazumu o skupnem poslo-
vanju v Toplicah — teh je šest — to storile in s
tem omogočile, da bi se izguba, ki še vedno
nastaja, 100-odkotno pokrila. Sedaj je pokrita
le 82-odstotno, zaradi tega pa smo morali ves čas
najemati kredite iz sklada skupnih rezerv, kar
nas je še globlje potiskalo v izgubo. To pobudo
je izvršni svet podprl in dal pobudo socialistični
zvezi in sindikatu, da izpeljeta to akcijo.
Precej težav imamo zaradi kreditov, zato
bomo zaprosili sklad skupnih rezerv, da nam jih
odpiše. Eden od bistvenih ukrepov je tudi iz-
gradnja druge vrtine. Vode je sicer dovolj, ven-
dar je treba zagotoviti še eno vrtino, da ne bi pri-
šlo do zastojev in da se bomo lahko razvijali v
predvideni smeri. Izvršni svet je tudi ta predlog
podprl in ga posredoval občinski raziskovalni
skupnosti.
Urediti želimo tudi avtobusno zvezo med top-
licami in Ptujem. Doslej še nismo uspeli vzposta-
viti teh zvez — dosedanji poizkusi Certusa in
Komunalnega podjetja so bili neuspeSni. Ko bo-
mo pričeli s terapijo, bodo avtobusne zveze nuj-
nost, sicer bo uničen ves učinek zdravljenja v
Ptujskih toplicah. Poskušali bomo uresničiti to
zamisel skupaj z zdravstveno skupnostjo in avto-
busnimi podjetji."
Obiskovalci letnega kopališča se precej prito-
žujejo zaradi pomanjkanja sence ob bazenih. Je
pričakovati tudi tu kakšne spremembe?
,,Predlagali smo, da bi v najkrajšem času
posadili višje in hitrorastoče drevje. Hkrati pa bi
zasadili drevje in ostalo na predelu, kjer bi naj
bil park bodočega zdravilišča.
Potem so še tu ukrepi na področju komer-
cialne dejavnosti Ptujskih toplic. Doslej smo na-
menili premalo sredstev za reklamo. Se v Slo-
veniji nas ne poznajo, kaj šele v sosednji repub-
liki ali čez mejo. Sedaj smo pripravili bolj podro-
ben program reklamne dejavnosti, posebej še
sodelovanje s turističnimi agencijami.
Med ukrepi moram omeniti še odnos do gos-
tov, razporeditev delovnega časa, delovno disci-
plino — skratka, sami moramo poskrbeti za
kakovostne usluge in s tem privabiti čimveč gos-
tov."
Načrti zvenijo obetajoče in upajmo, da bodo
pripomogli k ozdravljenju Ptujskih toplic.
Tekst N. Dobljekar
tednik - 5- avgust 1982
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
SEJA PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
CE planiramo o delu sindikata
V	ponedeljek, 26. julija je bila
v domu Franca Krambergerja 5.
redna seja predsedstva Občiaske-
ga sveta Zveze sindikatov Slove-
nije Ptuj. Seja je bila sklepčna,
predsedstvo pa je obravnavalo
Jest točk dnevnega reda. Po-
membnejše so bile: sprejem pol-
letnega obračuna OS ZSS Ptuj,
operativni plan za II. polletje in
naloge zveze sindikatov v samo-
upravnem odločanju.
Kljub temu, da je seja trajala
dve uri in pol in da je tretja
točka, to je naloge zveze sindika-
tov v samoupravnem odločanju
dala slutiti, da bo seja živahna in
učinkovita, se slutnje niso uresni-
čile.
Poleg tega, da je predsedstvo
sprejelo polletni obračun OS
ZSS Ptuj, je sprejelo tudi »opera-
tivni plan za II. poIletje.<(
V	mnogih jugosk>vanskih do-
kumentih je jasno opredeljena
vloga zveze sindikatov v samo-
upravnem socializmu, opredelje-
na je v naši marksistični teoriji
(E. Kardelj — Smeri razvoja
političnega sistema socialistične-
ga samoupravljanja in drugod),
jasno je predstavljena in konkre-
tizirana v kot^resnih dokumen-
tih zveze sindikatov, pa je še
vedno videti, da je naš sindikat
na podobnih pozicijah kot so
sindikati običajno.
Pri nas naj ne bi bila glavna
naloga sindikata, da .ščiti delavce
v materialnem smi.slu, torej da
skrbi za ustrezne delovnike oz.
umike, stvari okoli dopustov in
regresov, da skrbi da jim ne
pada življenjski standard in po-
dobno, čeprav so seveda tudi te
stvari že po tradiciji »sindikalne
zadeve«. V samoupravnem socia-
lizmu bi sindikat kot ena od
družbeno-političnih organizacij
moral ščititi delavce in delavsko
samoupravljanje pred nesamou-
pravljanjem.
Občinski svet Zveze sindikatov
Slovenije Ptuj pa ima v vseh
svojih enaintridesetih (31) nalo-
gah operativnega programa dela.
ki so predvidene za drugo polle-
tje letošnjega leta le okoli sedem
takih, ki se nanašajo (bolj ali
manj neposredno) na samou-
pravljanje.
Na tej točki me seveda kdorko-
li, ki se mu to, kar je napisano, ne
zdi prav, lahko pobije s frazo (ki
v svojem jedru nekoč ni bila
fraza), da je vse treba gledati
dialektično, ker je vse tudi v
samoupravnem socializmu, med
sabo povezano in spremenljivo.
Vendar bi me težko prepričali
in delavce še težje, da se trije
^minarji in dve predkongresni
razpravi ter dve okrogli mizi (iz
izkušenj lahko kdo napove, da ne
boste formalni), o športu in
rekreaciji v združenem delu ter
druga o kulturi in ZSS, odločilno
tičejo delavcev in njihovega sa-
moupravljanja. Precej verjemo
ie da nobena od teh »razprav«
ne bo pomagala, da bi bilo
proizvodno delo nagrajeno pra-
vičneje glede na administrativno,
da bi delavcem nehal padati
realni osebni dohodek, da bi si
poleg belega kruha (ki je zdaj
cenejši od črnega) lahko kupili
tudi kakšno bolj kvalitetno vrsto
kruha ali celo pecivo, kar bi bil,
kot se da sklepati po besedah
predsednika OS ZSS Ptuj, že
luksuz. (... ob zvišanju cen kru-
ha sindikat sicer ni dal soglasja,
na ceno specialnih vrst kruha in
peciv pa niso imeli pripomb —
»tisti, ki ima denar, naj si to
kupi!«)
Za delavce zanimive teme
bodo uveljavljanje zdravstvene
in socialne varnosti in razprava o
dopolnitvi zakona o zavarovanju
v primeru brezposelnosti, analiza
uresničevanja načela delitve po
delu in rezultatih dela ter ovred-
notenje proizvodnega dela, raz-
prava o spremembah in dopohii-
tvah zakona o delovnih razmer-
jih. Zanimiva bi lahko bila tudi
razprava o gibanjih dohodka in
osebnih dohodkov v prvem pol-
letju in izvedbe ankete o najniž-
jih in najvišjih osebnih dohodkih
v občini Ptuj, vendar je vprašlji-
vo v čem in komu bo koristila.
Sindikat bo ocenil še uveljav-
ljanje ukrepov v težjih pogojih
gospodaijenja v prvem polletju.
Svoj program dela je predsed-
stvo Občinskega sveta ZSS Ptuj
dopolnilo še s predlogi akcij, ki
jih je predlagal družl^ni pravo-
branilec samoupravljanja, to so
akcije, ki bi jih naj izpeljali
sindikati in pravobranilec sa-
moupravljanja skupno.
Nekatere od njih: preveijanje,
ali imajo organizacije združene-
ga dela izdelane programe go-
spodarjenja v zaostrenih pogojih.
Ne gre samo za kontrolo, ti
programi morajo biti tudi sestav-
ni del letnih načrtov za leto 1983.
Kot je dejal pravobranilec sa-
moupravljanja, ne potrebujemo
političnih programov »prizade-
vali si bomo za stabilizacijo,
zmanjšali to in oik), krepili
samoupravljanje ...« ampak
konkretne programe, ki bodo
tudi uporabni. Glavna vprašanja
so torej: ali programi so, ali jih
izvajajo in ali jih delavci poznajo.
Druga skupna naloga je ocena
izvajanja planskih aktov. Pri
mnogoštevilnih nujnih spremem-
bah planskih aktov za srednje-
ročno obdobje je vprašljiva real-
nost planov.
Z zvezi s planiranjem je eden
od razprav Ijalcev na kratko ugo-
tovil, da »dostikrat planiramo od
zadaj, namesto od spredaj«. To
se pravi, da naši plani temeljijo
na željah, potrebah in sanjah,
namesto, da bi izhajali iz tistega.
kar zaslužimo, torej, kar nam da
proizvodnja. Če se ne (in se ne)
dela tako, je verjetno kdo odgo-
voren, na odgovornost pa doslej
še ni bil poklican nihče, kar je
povedal tudi razpravljalec.
Vroča vprašanja in naloge so
■še: ugotoviti, kako se uresničuje
dogovor o delitvi dohodka in
svobodna menjava dela med
delovnimi skupnostmi skupnih
služb in temeljnimi organizacija-
mi združenega dela. V primeru,
če bo ugotovljeno, da so dohodek
in osebni dohodki v DSSS rasli
hitreje kot v TOZD, bodo imeli
precej dela tudi delavski sveti,
samoupravne delavske kontrole
in še kdo (vendar je ponavadi po
toči zvoniti — prepozno). Se
vedno imamo preveč pogodbe-
nega in nadurnega dela, pri tem
bi se moral sindikat še posebej
truditi, da bi to delo zmanjšali na
najmanjšo mero.
Pri nas vedno aktualna in
vznemirljiva tema so cene. Ali
spremembe v občinskem merilu
j)Otekajo po veljavnih postopkih
ali ne in čemu koristijo nenehna
zviševanja.
Eden od naslednjih predlogov
družbenega pravobranilca sa-
moupravljanja je razprava o
privatnem delu na družbenih
sredstvih, ki gaje v nekaterih DO
precej.
Vsega nima smisla naštevati,
odmeve akcij, če bodo izpeljane,
bomo takrat tako ali tako slišali.
Po tej točki dnevnega reda je
tekla razprava naprej. Ena od
misli je bila tudi, da je treba-^
delavsko kontrolo postaviti na
mesto, ki jo mora imeti.
Čisto logični pomisleki so, da
torej delavska kontrola pravega
mesta še nima. če jo je treba šele
postaviti nanj, in kdo naj bo listi,
ki bi poslavljal delavsko kontrolo
na njeno mesto in kdo naj ji bi
dirigiral, lepo postavljeni na
sv(ye mesto.
Se en razpravljalec, je omenil,
da planirano, ne da bi videli, kaj
zmoremo, bilo je tudi nekaj
vprašanj o rezervah v ptujski
občini. Glede na programe orga-
nizacij združenega dela o poslo-
vanju v zaostrenih pogojih pa je
bilo rečeno, da je stvari treba
jemati bolj resno, da ponekod
skorajda grozi prenehanje dela
(surovine, energija, material),
torej se lahko zgodi, da ostanejo
delavci brez dela, s tem pa tudi
brez dohodka.
Na seji je bil tudi predsednik
Medobčinskega sveta ZSS za
Podravje, kije poleg sp)odbudnih
besed povedal tudi nekaj ostrih.
Dejal je, da je kup počitniških
domov zaprtih, po drugi strani
pa je še več zahtev za nove
investicije, torej bo treba razmi-
sliti tudi o ekonomskem in delav-
skem turizmu. Zanimivo je, da
pri težavah DO z materialom
vodi pomanjkanje domačega
materiala in da s tujim v prvem
polletju še ni bilo večjih težav.
Včasih tudi varčujemo s pohvalo
tistim delovnim organizacijam,
ki delajo dobro.
Po nekoliko bolj žolčnih bese-
dah v točki razno o solidnem ali
nesolidnem poslovanju Ptujskih
toplic in velikem zadetku mimo
pri načrtovanju odkupa in dejan-
skimi rezultati odkupa pšenice,
se je seja končala.
Danica Petrovič
PRIZNANJA GASILCEM
OBČINE ORMOŽ
v okviru dneva gasilcev so v ormoški občini iz-
vedli gasilsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15
desetin. Med najboljše enote so se uvrstili gasilci iz
Velike Nedelje. Savec in Pršetinec.
Na sklepni slovesnosti, ki je bila v Središču ob
Dravi, saj je to GD slavilo 95-letnico delovanja, so
}x)dehli tudi gasilska priznanja. Za 50 let dela v
gasilstvu so prejeli plakete občinske gasilske zveze:
Alojz Holc, Drago Klobučar, Alojz Obran, Ivan
Petovar in Ivan Skoliber. Priznanji sta prejeli tudi
gasilski društvi Središče ob Dravi (ob 95-letnici) in
Miklavž pri Ormožu (ob 60-letnici delovanja).
Priznanje republiškega sekretariata za ljudsko
obrambo je prejel Franc Polič iz Ormoža za uspešno
delo na področju SLO in družbene samozaščite, ki jo
je organiziral tako v Tovarni sladkoija kot v Krajevni
skupnosti Ormož. Na slovesnosti so izročili tudi pi-
sna priznanja Gasilske zveze Slovenije za 50 let dela
v gasilstvu, ki so jih prejeli: Franc Pintarič, Ivan
Tkalec in Franc Lah.	-u
Noga sladkornega bolnika
To je problem, ki je v zgodovini zdravstva že dolgo
posebno poglavje. Zamašitve, razjede, gnitja
(^ngrene) i. p. so stalne težave na nogah starejših
diabetikov. Koristno bo o tem nekoliko podrobneje
razmisliti.
Pri nastajanju teh komplikacij je na delu več vzro-
čnih faktorjev, ki si med seboj drug drugemu posega-
jo v proces nastajanja. Pri spr\'a neopaznem bolezen-
skem stanju pogosto že neznatna poškodba lahko
sproži dolgotrajno obolenje.
Za preprečitev trdovratne komplikacije je
najvažnejše poznavanje predvsem dveh osnovnih
bolezni, ki sta posledici diabetesa: obolenja ožilja in
obolenje prizadetemu ddu telesa pripadajočih povr-
šinskih živcev.
Pogostnost gangrenoznega obolenja je pri sladkor-
nem bolniku približno 50-krat večja, kakor pa pri
zdravem človdcu. Povprečno vsak deseti diabetik
zapade tej usodi, ki zadoie pravtako tudi mladostne
diabetike, če bolezen traja dovolj dolgo.
Statistike kažejo, da nastopajo zamašitve v žilah
odvodnic v medeničnem predelu telesa in na nogah
pri diabetikih do 6-krat pogosteje, nego pri zdravih
ljudeh. V tej smeri naravnane obsežne sistematske
preiskave so pokazale, da povprečno vsak 6. DIABE-
TIK ZBOLI NA ZOZENJU ALI POLNI
ZAMASITVI ZIL. Te komplikacije prizadevajo na
diabetesu bolne ženske enako pogosto kakor moške.
Relativno zavarovanje ženskega spola pred oboleva-
njem velikega ožilja, ki ga sicer na splošno zaznava-
mo, za diabetičarke ne velja.
Diabetiki obolevajo najpogosteje na ožilju na pod-
kolenju. Pri tem je značilno, da sladkorni bolniki
kljub okvaram na žilah odvodnicah na oodkolenju ne
^življajo sicer običajnih zavornih težav (claudicatio
iniermittens) pri hoji, kakrSne zaznavamo pri podo-
bnih obolenjih nedi^hrtiknv.
Prav dejstvo, da primanjkuje občutnih subjektiv-
nih težav terja v PRESLEDKIH 1 — 2 LET TEME-
UITEJSE PREISKAVE ZA ODKRIVANJE EVEN
TLIALNO PRIKRTITIH DELNIH ZAMASITEV.
Take preiskale so priporočljive predvsem tudi zato,
•^er oboleli nagibajo na grozeče srčne, oziroma
•nožganske kapi. Ti udari so pri diabetikih
POVRECNO 7-krat POGOSTEJŠI.
Nepravilna prehrana, kajenje in zvišan krvni tlak
•^datno pospešujejo te usodne komplikacije. Najbolj
poženi so listi diabetiki, pri katerih iz kakrSnihsi-
razlogov uravnovešenje koncentracije sladkorja
^ krvi ne uspeval
Poleg obolenj na večjih žilah se pojavljajo
bolezenske spremembe tudi na drobnejšem ožilju;
vendar lega procesa z običajnimi preiskavami zaen-
krat Se ne uspeva ugotoviti. Takšno obolevanje
pomeni pri diabetiku vsesplošen pojav na celem tele-
su in na vseh organih.
Značilno obolenje živcev pri sladkornikih prizade-
va površinske živce. Funkcija teh pa je prenašanje
občutkov s površine telesa v možgane. Tak bolnik ne
občuti bolečin, ki naslajajo na ogroženi nogi!
POMANJKANJE OBČUTKA BOLEČIN JE KA-
RAKTERISTIČEN ZNAK TAKOIMENOVANE DI-
ABETIČNE NEUROPATIJE. Primeri se, da lak
bolnik tudi po več tednov ne zazna manj vidne ranil-
ve. Zalo je potrebno ranitve iskati in zasledovati.
Pri dalje časa trajajočem obolenju se sčasoma
pojavijo DEGENERATIVNE SPREMEMBE tudi
na koži, nohtih, ovojnicah in sklepih. Sposobnost
znojenja preneha, koža postane suha in krhka in kaže
znake odmiranja; vse to pa zelo zvišuje možnost
različnih prisadov. Na mestih, kjer se stopala na-
slanjajo na podlago in so izbočena mesta izpostavlje-
na stalnemu pritisku, nastajajo natiski, pod katerimi
se rado zagnoji. Nohti spremenijo svojo prvotno
obliko in se hrapavo zadebelijo. GANGRENOZNl
RAZPADI NASTAJAJO POVPREČNO PRI 10 %
OBOLELIH. Tudi na kosteh nastajajo težje bolezen-
ske spremembe
Da bi dovolj zgodaj odkrili resnejše komplikacije,
so pri diabetikih potrebne nekatere preiskave vsako
leto. Pri bolnikih starih nad 35 lel je potrebno vsaj
vsako drugo leto preveriti stanje krvoobtočnih
organov vključno s srcem; pravtako tudi površinske-
ga živčevja!
Širokim krogom ljudi je že dolgo znano nagnjenje
k prisadom in okužbam, ki mnogokrat vodijo v tr-
dovratna in dolgotrajna gnojenja. Zaradi
deceneraiivnih sprememb v koži se priiajajo tudi
različna glivična obolenja. Žal takim sprva
nepomembni!" nadlogam bolniki NT POSVEČAJO
DOVOLJ ZGODNJE IN SKRBNEJSE NEGE V
kožo 2arit nohet n. pr. se lahko kaj hitro zagnoji in
gnojenje kmalu zajame širšo in globljo okolico. Čim
pa gnojenje napade kost, je tako komplikacijo zelo
težko zaustaviti.
Iz vsega sledi, da je, kakor žc povedano, najbolje
'^Vnrekoč stikali za znaki začetnih komplikacij!
(Prirejeno po Doc. Dr E Stand! in D. H. U. Janka)
PRI NAS V KLUBU . ..
NADALJUJEMO Z ODGOVORI NA VPRAŠ.-VNJA
1.	Kdo je v delovni organizaciji dolžan skrbeti za preprečevanje
alkoholizma? Tu so mnenja deljena. Nekateri celo trdijo, da vodilna In
vodstvena struktura podpira alkoholizem. Socialne službe v dek)vnih
organizacijah pa so ob tem nemočne, ker nimajo podpore od vodilnih.
2.	Kaj lahko stori okolje za alkoholika, kako mu lahko pomaga iz
zasvojenosti?
ODCJOVORI:
V naši delovni organizaciji so dolžni preprečevati alkoholizem
delovodje, varnostniki pri delu, sekretar podjetja, predvsem pa direktor
podjetja. Po mojem je vsak delavec dolžan preprečevati širjenje alko-
holizma. Žal pa ugotavljam, vsaj z moje strani, da tega nihče ne dela, ker
se pač ne zavedajo bt)lezni alkoholizma.
2. Alkoholiku bi bilo treba povedati, kako je alkohol škodljiv za
človekov organizem. Zaradi alkoholizma često propade družina, pri tem
pa največ trpijo otroci. Alkoholika je treba pridobiti za sodelovanje pri
zdravljenju, približati se mu je treba s toplo besedo, mu pomagati.
Naloga delovne organizacije je, da zdravljenega alkoholika vrne nazaj
družbi. Če bo zdravljen alkoholik delal, našel smisel v delu in bo za delo
tudi ustrezno nagrajen, bo počasi pjozabil na alkohol. Okolje mora
spremeniti odnos do njega, v družini, na delovnem mestu in gotovo je,
da se bo tudi sam spremenil.
^ravljenec »F«
1.	Za preprečevanje alkoholizma v delovnih organizacijah je dolžan
skrbeti predv.sem vodilni kader.
2.	Okolje, ki obdaja alkoholika, se mora vzdržati uživanja alkohola,
ga na škodljivost opozarjati, prikazovati posledice alkoholizma, ki pri-
peljejo človeka v gotovo propast. Skratka, treba ga je MOTIVIRATI za
zdravljenje.
Zdravljenec »G«
1.	Ukrepi boja proti alkoholizmu v delovni organizaciji so jjotrebni
v smislu preprečevanja alkoholizma, omogočanja zdravljenja in reha-
bilitacije tistim, ki so že zboleli za alkoholno boleznijo. Nosilec boja proti
alkoholizmu v detovni organizaciji bi morala biti organizacija sindikata,
njena naloga je — skrb za varno in zdravo življenje vsakega zdravljenega
alkoholika. Pri tem naj sindikalna organizacija tesno sodeluje s socialno
in zdravstveno službo in s samoupravnimi organi v organizaciji zdru-
ženega dela. Samoupravni akti morajo biti usklajeni z zakonom o
združenem delu, mislim s členom 194. in morajo omogočati ukrepanje.
2.	Alkoholiku lahko pomagamo iz zasvojenosti na tri načine tera-
pevtskih postopkov:
a)	zdravljenje z zdravili,
b)	psihoterapija in
c)	kompleksna socialno-psihična obravnava.
Po zdravljenju naj zdravljenec nadaljuje rehabilitacijo v klubu
zdravljenih alkoholikov oziroma v terapevtski skupini. Vsi člani tera-
pevtske skupine naj aktivno sodelujejo v delu terapevtske skupine,
negujejo vzajemno pomoč v rehabilitaciji in razrešujejo vedenje v
medsebojnih odnosih.
Zdravljenec »H«
(Nadaljevanje prihodnjič)
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
5. avgust 1982 - TB|>MH(
Pelo mladih pri Lovrencu na Dr. polju
Pred kratkim so v krajevni skupnosti Lovrenc
na Dravskem polju praznovali 7. krajevni
praznik. Obiskali smo mlade na večer, ko so
prižgali kres. O delu mladih pa smo se
pogovarjali s Cvetom Pšajdom, predsednikom
osnovne organizacije ZSMS, ki je dejal:
,,V naši krajevni skupnosti je sicer precej mla-
dih, vendar povsod kot je že skoraj v navadi, jih
dela le peščica. Toda ti, ki delajo, delajo zelo
aktivno in človek se na njih lahko tudi zanese.
Delo mladih je dokaj razgibano. Ob krajevnem
prazniku smo pomagali pri vseh prireditvah.
Veseli smo, da nam tudi člani drugih di užbeno-
političnih organizacij zaupajo Mladi zelo dobro
sodelujemo z drugimi družbenopolitičnimi
organizacijami, saj se vključujemo v vse akcije,
ki jih organizira krajevna skupnost. Sicer je
akcij, ki bi jih organizirala mladina bolj malo.
Na zadnji seji OO ZSMS smo se odločili, da se
bomo v mesecu avgustu povezah z Zvezno mla-
dinsko delovno akcijo Slovenske gorice 82.
Skupaj z bngadirji, ki so prišli v naš kraj iz raz-
nih krajev Jugoslavije, tramo pomagali našim
krajanom na manj razvitem območju Haloz in
Slovenskih goric."
Prav na dan. ko smo jih obiskali, je bila v
krajevni skupnosti slavnostna seja, kjer so bila
med drugim podeljene tudi bronaste značke OF
in priznanja krajevne skupnosti. Tudi mladi so
prejeli priznanje krajevne skupnosti. O tem kak-
šen ob^tek ima mladina ob tem priznanju pa
nam je Cveto dejal:
..Ne da se povedati, kako smo veseli, da smo
prejeb priznanje krajevne skupnosti. Seveda to
pomeni, da bo mladina morala za delo prijeti še
bolj trdo. saj je potrebno dokazati, da smo si
priznanje resnično zaslužili. Veliko smo delali in
bili smo veseli, ko so nas člani drugih DPO
pohvalili, saj smo vedeli, da imajo zaupanje v
nas. Upam, da se to zaupanje ne bo skalilo.
Mladi v osnovni organizaciji se trudimo, da bi
naše delo opravljali čim bolje. Med drugitQ
imamo ustanovljenih več komisij, ki svoje ddo
dokaj dobro opravljajo. Med najaktivnejšimi je
vsekakor kulturno umetniška skupina, kj
sodeluje na vseh proslavah in vseu večjih
prireditvah."
Časa za pogovor ni bilo več. saj so vsi hiteli h
kresu. Mladi se trudijo, da J)i resnično svoj
program dela, ki so si ga zastavili v začetku leta,
kolikor se le da dosledno uresničili.
Na večer obiska me je motilo samo to, da je
razmeroma malo mladih prisostvovalo
slavnostni seji. Čeprav so bili priznanja zelo ve-
seli, jih je verjetno bolj prit^nil kres, ki so ga
medtem že prižgali.
J. Hvaleč
POVEZOVANJE POTEKA PREK
KRAJEVNEGA SVETA MLADIH
Tokrat smo se odpravili med
mlade v krajevno skupnost hero-
ja Lacka v Rogoznici. O delu
mladih v tej krajevni skupnosti
smo se {X)govaijali s predsedni-
kom krajevnega sveta mladih v
Rogoznici Marico Lenart.
»V krajevni skupnosti heroja
Lacka Rogoznica je organizira-
nih 5 osnovnih organizacija
ZSMS. V krajevni sveta se zdru-
žujejo OO ZSMS Podvinci, Paci-
nje, Velovlak, Franc Kramberger
Rogoznica in Kicar. V okviru
krajevnega sveta pa se povezuje
še tudi osnovna organizacija
mladih iz Opekarne Ptuj. Z njimi
sodelujemo predvsem na šport-
nih področjih, skupno izvajamo
tudi takšne prireditve kot so
sprejetn štafete mladosti. Moram
povdariti tudi to, da nam poma-
gajo tudi po finančni plati, če je
to potrebno. Mladi v krajevni
skupnosti si prizadevamo, seveda
prek krajevnega sveta mladih, da
enotno izvajamo določene nalo-
ge. Potrebno je omeniti predv-
sem, da zelo dobro sodelujemo z
družbenopoUtičnimi organizaci-
jami v krajevni skupnosti, saj
moramo nastopati z enotnimi
mnenji in stališči. Težimo pa tudi
k temu, da bi bile vse osnovne
organizacije v krajevni skupnosti
čim bolj aktivne. Imamo zelo
velik problem, ker vse osnovne
organizacije kadrovsko niso do-
volj močne, zato tudi niso enako
aktivne. Moram omeniti, da
sodelujejo vse osnovne organiza-
cije, kadar je potrebno izvesti
kakšno akcijo ali nalogo. Težko
pa je reči. katera osnovna organi-
zacija je v tem trenutku najaktiv-
nejša. Veljalo pa bi pohvaliti
mlade iz Kicarja, saj so v zad-
njem času pri svojem delu dose-
gli velike uspehe, saj so se dobro
organizirali tako da so v vsakem
trenutku sposobni organizirati
določene akcije.
Z zvezno mladinsko delovno
akcijo Slovenske gorice še letos
nismo sodelovali, ker ni bilo
časa, vendar v krajevni skupnosti
načrtujemo lokalno mladinsko
delovno akcijo, saj bomo izkopa-
vali jarek za vodovod v Kicarju.
To akcijo bomo izvedli v avgu-
stu. takrat bi sodelovali z njimi v
okviru udarniške akcije, odločili
smo se tudi. da bomo z njimi
sodelovali tudi na špormem
področju, če bi bil čas pa bi se
odločili, da srečanje pripravimo
ob tabornem ognju.
Zelo dobro sodelujemo s kra-
jevno konferenco SZDL. kjer
smo mladi močno zastopani,
enako velja tudi za vse ostale
organe v krajevni skupnosti.
Velja povdariti tudi to. da smo
bili dobro zastopani v delegaci-
jah pri volitvah, saj je bilo
izvoljenih kar 32 odstotkov mla-
dih. To je verjetno dovolj zgovo-
ren dokaz, da imajo družbenopo-
litične organizacije in krajani v
krajevni skupriosti v mlade zau-
panje.
V mesecu avgustu bomo priče-
li s pripravami na krajevni pra-
znik, ki ga bomo slavili 17.
septembra. Prireditve se bodo
pričele že s prvim avgustom,
izvedli pa bomo tudi lokalno
mladinsko delovno akcijo. Večjih
nabg za ta mesec si ni^o zadali.
saj vsi vemo, da se v avgustu
odpravljajo ljudje še na počitni-
ce.
Sodelujemo z mladimi s po-
dročja slovenskih goric. To sode-
lovanje že poteka dalj časa v
obliki kvizov, iger brez meja ter
špormih srečanj. Ve^ih sodelo-
vanj od teh pa ni.
Zelo dobro sodelujemo z ob-
činsko konferenco 2SMS. izvaja-
mo vse naloge, ki so v programu
OK ZSMS.«
Pogovor smo nadaljevali s
predsedniki osnovnih organizacij
fX)sameznih vasi in sicer z Iva-
nom Zagorškom iz Facinj in
Martinom Vilčnikom iz Rogozni-
ce.
Ivan Zagoršek je predsednik
OO ZSMS v Pacinjah. Ob pogo-
voru kako dela njihova osnovna
organizacija je dejal: »Naša os-
novna organizacija šteje približ-
no 25 članov od tega je stalno
aktivnih okrog 15 članov. To niso
vsi mladi, ki živijo v našem kraju.
Delali bi lahko več, samo nekate-
ri nimajo časa, nekateri pa ne
pokažejo interesa.
Vestno opravljamo vse delo, za
katerega se dogovorimo v krajev-
nem svetu, seveda pa imamo tudi
svoj program. Izvedli smo miting
ob pohodu po poteh revolucije v
Mostje, imeli smo tudi akcijo
čiščenja okolja po vasi. Do konca
leta bomo vlagali moči predvsem
v reahzacijo za izgradnjo spo-
minskega obeležja v Pacinju, ter
izvajali akcije v okviru krajevne
skupnosti.
Zelo dobro sodelujemo z druž-
benopolitičnimi organizacijami,
tako kot vse osnovne organizaci-
je v naši krajevni skupnosti.
Veliko mladih pa dela tudi v
gasilskem društvu. Mladi se med
sabo v naši krajevni skupnosti
povezujemo prek krajevnega sve-
ta.«
Martin Vilčnik je predsednik
osnovne organizacije ZSMS v
Rogoznici. O delu OO ZSMS je
dejal: »Naša osnovna organizaci-
ja šteje okrog 90 članov, od tega
jih dela dobra polovica, ki pa so
zmeraj pripravljeni poprijeti za
dek). Tudi sej se udeležuje polo-
vica mladih, razpravljamo pa o
stvareh, ki zanimajo mlade, o
tekočjh problemih v krajevni
skuprjosti in tudi izven krajevne
skupnosti.
Program dela za letošnje leto
je podoben lanskemu. Zelo dob-
ro se povezujemo z oigani kra-
jevne skupnosti. Skupaj naredi-
mo načrt dela, na osnovi njihove-
ga načrta pa poskušamo narediti
tudi svojega.
Letošnje leto smo izvedli že
nekaj akcij kot so čiščenje okolja,
izkop jam za luči, skupaj z zvezo
rezervnih vojaških starešin pa
smo pred kratkim izvedli Trirn
akcijo.
Do konca leta nas še čaka
veliko n^log in upam, da bomo
vse načrtovano tudi izvedli. V
nedeljo 1. avgusta so se zbrali vsi
mladi iz vseh sedmih vasi na eni
izmed večjih prireditev, ki jih
izvajamo vsako leto. Organizirali
bomo tudi igre brez meja, v
načrtu imamo tudi nekaj kultur-
nih programov, v glavnem dobi-
mo se vsi na enem mestu, kjer
rešujemo probleme skupno, to je
v krajevnem svetu mladih. _
8. avgusta bomo formirali
patruljo po poteh Lackove čete v
Juršince, kjer bo osrednja prosla-
va. Ob koncu avgusta bomo
imeli lokalno mladinsko detovno
akcijo, kjer se bomo povezali z
ZMDA Slovenske gorice 82 in
bomo kopali vodovod v Kicaiju.
Proti koncu leta bomo imeli
ponovno kviz Slovenske gorice v
boju za svobodo. Kviz je tradi-
cionalen, ob tej priložnosti pa se
povežemo z osnovnimi organiza-
cijami izven krajevne skupnosti.
Upam, da se bo za letošnji kviz
prijavilo več osnovnih organiza-
cij kot lansko leto, ko je sodek)-
valo samo pet ekip in še to sta
dve ekipi sodelovali iz Rogozni-
ce.
Zelo dobro sodelujemo z DPO
in z TVD Partizan Rogoznica. saj
je veliko mladih vključenih v to
sekcijo, sodelujemo ludi s pro-
svernim društvom Alojz Amuš iz
Rogoznice.«
Ob vsem tem kar so j)ovedali
mladi iz krajevr^ skuprjosti hero-
ja Lacka Rogoznica lahko reče-
mo, da zelo aJktivno dela krajevni
svet mladih, kateremu pa je
uspelo aktivirati in zainteresirati
mlade tudi v drugih vaseh, saj
vseh pet osnovnih organizacij
ZSMS dela dokaj aktivno.
J. Hvaleč
Z enega od sprejemov lokafaK Štafete mladosti v Rogoznici
Foto: Ik
FOLKLORNI FESTIVAL V BELTINCIH
■Minuli teden j^e bil v Beltincih
tradicionalni Foliclomi festival po
naslovpm ♦PESEM IN PLES
DRUŽITA NARODE* že dva-
najsti po vrsti. Na njem so sode-
lovale folklorne skupine iz Slove-
nije. Hrvaške. Avstrije. Madžar-
ske in ZR Nemčije. Nastopile so
tudi tri skupine iz ptuiske občine.
Tako so plesalci iz Cirkovc
predstavili štajerske plese. Orači
IZ Podlehnika so prikazali pus-
tno-etnografski običaj iz Haloz.
Ljudske pevke iz Zabovec pa so
zapele nekaj domačih pesmi ve-
zanih na kmečka opravila s Ptuj-
skega pilja. Tudi ostale nastopa-
joče sKupine .so pokazale neVaj
izvirnih ljudskih izročil.
Festival je izredno uspel, saj sije
nastop PS v nedeljo 1. avgusta
ogledalo veliko števik) obisko-
valcev. Nastop treh FS iz občine
Ptuj, pa je samo potrdil dobro
medsetejrK) sodelovanje med
folklorno skupino Beltinci in fol-
klornimi skupinami iz okolice
Ptuja. Le-to traja že več kol tri-
deset let.	Qp
Praznično v DolenI in na Selah
Občani krajevne skupnosti Dolena praznujejo 3. krai^evni praznik. S
prireditvami so pričeli že to nedeljo, ko so mladinci iz Sel v tem kraju
izvedli športna tekmovanja in kviz na temo iz NOB. Na nedeljskem
tumii]u v malem nogometu je zmagala ekipa OO ZSMS Ptujska gora,
drugi so bili gostitelji, tretja pa je bila ekipa mladih iz Dolene. Med šahisti
seje najboij odrezal SreČKo Letonja iz Dolene, med igralci namiznega
tenisa pa Miran Marmič iz Zg. Pristave.
Zvečer so izvedli še kviz na temo iz narodnoosvobodilnega boja, kjer
so mladi iz Sel jnagali pred kolegi iz Dolene. Kot porocia», je bik)
razpoloženje na vseh onreditvah borbeno in Drijaieljsko, posebno vesek)
pa po končanih tekmovanjih, ko so podelili priznanja, diplome in pokale.
> pnreditvami so nadahevali v toreK zvečer, ko je ona svečana ^eia
skupine in družbenopolitičnih organizacij k-ajevne ^upnosti, kiao se jv
■idcležili tudi predstavniki sosednji^ krajevni^« ^kurnc-«':. Scj5» »e o '. v
iA/ieni. V -.redo so se v kultumerr dor^u Sc-:
kis Mrri mladi pripravili prl^r^e^	r. - v-'
Jt; r'	na Sclah odp:;; ' i' ■ ^	-
: ui^/.-'-! ■?e>m! in nlescv. kv.:r"K';;	^
? ' ".'•K... vl.Oii; I/ f).}leoe. i "ire
TEDNIK -5. avgust 1982
DRUŽBA IN GOSPODARSTVO - 7
iVIercator Izbira
panonija Ptuj slavi
deset let uspešnega
dela Blagovnice
Delovna organizacija MERCATOR IZBIRA PANONIJA PTUJ je ena izmed največjih članic
SOZD-a MERCATOR Ljubljana. Nastala je leta 1978 z združitvijo trgovskih podjetij IZBIRA IN
PANONIJA. V veliki meri zadovoljuje potrebe kupcev po trgovskem blagu na veliko na območju seve-
rovzhodne Slovenije in povezuje drobno gospodarstvo prek TOZD-a VE LE PRODAJ A.
TOZD MALOPRODAJA je nosilec preskrbe v ptujskiobčini TOZDZAŠČITA nudi tržišču zaščitne
proizvode in modno konfekcijo.
V MIP Ptuj 1.500 delavcev, kooperantov in učencev ustvarja letno 5 milijard dinarjev celotnega
prihodka. Posluje v treh skladiščih, v pošlo vn i enoti Kooperacija v M ariboru, v 80 prodajalnah in v Blagovnici.
Letos mineva 10 let poslovanja Blagovnice v Ptuju, zato je prav, da podrobneje opišemo razvoj tega
pomembnega trgovskega objekta.'
Ob otvoritvi pred 10 leti se je pri Blagovnici zbralo več tisoč ljudi.
Deset let dela Blagovnice
v sredini meseca marca 1969
smo se delavci takratnega trgov-
skega podjetja Panonija zbrali na
zboru na gradu Bori. V teh
prostorih smo imeli večkrat zbo-
re delavcev, sindikalne občne
zbore in druga srečanja. Leta
1969 smo imeli zbor, po konča-
nem zboru pa smo skupaj prosla-
vljali uspešno poslovanje prete-
klega leta in dan žena. Podobne
proslave so bile vedno dobro
obiskovane, saj smo zraven delo-
vnih dogovorov imeli prijetno
zabavo in priložnost, da se po
napornem delu otresemo vsa-
kodnevnih skrbi in problemov.
Leto 1969 pa ni pomembno
zaradi prijetne zabave. Morda je
komu ostala v prijetnem spomi-
nu, pomembno je to, da smo na
zboru delavcev prvič resno spre-
govorili o povezovanju ptujske
trgovine v sami občini in izven
občine. Po tem zboru smo se
resno pogovarjali o združitvi
trgovskih podjetij Panonija, Izbi-
ra in Merkur, skupaj s peki in
gostinci. Razgovori niso prinesli
željen ih rezultatov, zato smo
imeli resne in konkreme razgo-
vore s predstavniki trgovskih
organizacij (takratna Prehrana,
Vema, Zarja, Povrtnina, Kolo-
niale) in nekaterih organizacij
združenega dela prehrambene
industrije iz Maribora.
V	konceptu razvoja trgovine v
Ptuju in Mariboru smo se razha-
jali, sami pa smo nadaljevali
razgovore z ustreznimi delovnimi
organizacijami v Celju. Celjani
so se strinjali z našim konceptom
razvoja, vendar nam niso mogli
finančno pomagati, zato smo se
razšli kot dobri poslovni prijate-
lji, in s temi OZD še danes lepo
sodelujemo.
V	razgovor nas je vodilo dalje.
Partnerje smo iskali med tistimi
organizacijami združenega dela,
s katerimi smo že dobro sodelo-
vali, imeli dobre medsebojne
odnose in dobre poslovne rezul-
tate. Med takimi partnerji je bil
na prvem mestu Mercator iz
Ljubljane.
V	razgovorih o našem koncep-
tu razvoja smo ugotovili, da se
razvoj in programi Mercatorja in
Panonije epo dopolnjujejo. Mer-
cator se je želel širiti izven
Ljubljane, v Ptuju pa smo imeli
željo po hitrejšem razvoju, nismo
pa imeli dovolj sredstev. Zakaj
obujamo spomine na te čase,
dobrih 13 let nazaj? Prav gotovo
ne za liste delavce, ki so takrat
delali v trgovini, ki so sprejemali
odgovorne odločitve. Prven-
stveno opisujemo to zaradi mlaj-
ših sodelavcev, ki razvoje trgovi-
ne v Ptuju niso doživljali, ki v to
kar imamo niso vložili svojega
dela, ki se niso odrekali osebnim
dohodkom, sredstvom za rekrea-
cijo. stanovanja itd., da se malo
zamislijo in ne nazadnje, dajo
:)riznanje svojim starejšim sode-
avcem, ki so jim ustvarili pogoje
dela. Teh besed ne vzeti kot
očitek, saj se tudi sedaj vsi
delavci trudimo, da ustvarimo
Več za sebe, za svojo temeljno
organizacijo združenega dela. za
delovno organizacijo in ne na-
zadnje. da ustvarimo sebi boljše
pogoje dela in odpiramo nova
delovna mesta mladim.
združitev z mercator-
jem
Ne bi tega navajali, če obenem
to leto in leto 1970 ne bi predsta-
vljalo ene od prelomnic v razvoju
ptujske trgovine. Združitev z
Mercatorjem je omogočila večji
fn hitrejši razvoj trgovine v Ptuju
širši okolici.
Ko govorimo o razvoju trgovi-
v ptujski občmi ne moremo
mimo nekaterih faz v njenem
razvoju.
V	juniju 1954 so bila ustano-
vljena tri trgovska podjetja in to:
Panonija — za opravljanje grosi-
slične dejavnosti v vseh strokah
—	sedaj temu pravimo blagovne
skupine; Izbira, ki je imela pre-
hrambene prodajahie; Merkur
—	za tekstilno stroko in mnoge
male prodajalne, ki so bile samo-
stojne delovne organizacije.
V	letih 1958 do 1960 so se
samostojne prodajalne pričele
pridruževati k Panoniji, Izbiri in
Merkurju in tako smo dobili tri
samostojne trgovske organizaci-
je, ki so se vsaka za sebe razvijale
po svoji poti dobrih 20 let. Ocena
tega poslovanja nas v podrobno-
sti ne zanima. Rečemo lahko le
to, da so se razvijale in delovale v
okviru možnosti in poslovanje ni
bilo slabo, lahko pa bi bilo
boljše, če ne bi drobili sredstev in
energije.
Drugo pomembno obdobje je
nedvomno združitev Panonije z
Mercatorjem. Bilo je leto 1970 v
poletnih dnevih. Mnogi delavci
so bili že na dopustu, vendar so
prišli na referendum, da so
oddali svoj glas »za« združitev.
Takrat nas je bilo nekaj več kot
4(X3. Samo 8 delavcev se ni moglo
opredeliti za Mercatorja (za moč-
vimike) pomeni, da samo teh
osem delavcev ni verjelo v to, da
združitev pomeni hitrejši razvoj,
boljše pogoje dela, večjo socialno
varnost zaposlenih in njihovih
družin itd. Pa niso bili nejeverni
Tomaži samo naši delavci. V
Ptuju se je marsikaj šušljalo, bilo
je precej nezaupanja pa ne za
dolgo.
Zemljišče za Blagovnico v
centru mesta smo si že prej
pridobili. Prav tako zemljišče za
skladišče. Dolgo smo načrtovali
gradnjo skladišč, jjh imeli v
prvem planu, vendar smo ugoto-
vili, daje naložba v maloprodajo
ekonomsko bolj upravičena in da
ji je potrebno dati prednost.
Spremeniti smo morali plan
investicij. O tem odločajo delavci
in ponovno se je izkazalo veliko
razumevanje delavcev v takrat-
nih skladiščih, ki so se strinjali z
odločitvijo gradnje skladišč.
Pripravljalna dela, urejanje
dokumentacije, finančne kon-
strukcije in drugo je hitro steklo,
vendar ne gladko. Delalo se je
intenzivno, lahko rečemo podne-
vi in ponoči, ob delavnikih,
praznikih in nedeljah, da se je
hitro pripravilo vse potrebno za
pričetek gradnje.
8. AVGUSTA 1972 ODPRTA
BLAGOVNICA
Gradnjo Blagovnice smo pri-
čeli dokaj hitro in je tudi hitro
napredovala. Na gradbišču, ki ga
je organiziralo in delo vodilo
gradbeno podjetje Gradiš, grad-
bena enota Maribor, so dela
potekala po planu. Iz nekaterih
slik. ki so takrat nastale je vidna
globoka gradbena jama, v katero
je bilo navoženih na stotine
kubikov gramoza, potem zgraje-
ni nosilci in prva plošča, druga
plošča in končno je bil postavljen
skelet celotne zgradbe. Ni bil lep
videz blagovnice, ko še ni bilo
fasade, videti je bila kot bunker,
siva in mračna. Šele po končni
obdelavi in končanih delih je
dobila lep videz.
Ob občinskem prazniku 8.
avgustu 1972 je bila Blagovnica
odprta. Na redkih slovesnostih se
zbere toliko ljudi. Na široki
ploščadi okoli blagovnice je bilo
več tisoč ljudi. Vsi na enkrat niso
mogli v novo zgrajeni objekt.
leto
1972
1973
1974
1975
1976
1977
1978
1979
1980
1981
1982
Pri tem je potrebno omeniti,
daje bil celoten program investi-
cij realiziran že v letu 1973, ko so
bila zgrajena skladišča, kot nujni
pogoj za normalno oskrbo malo-
prodaje, predvsem pa Blagovni-
ce, ki je projektirana brez skla-
dišč. zato je nujno, da so v bližini
ustrezna skladišča.
OSREDNJE NAKUPNO SRE-
DIŠČE
Blagovnica je postala osrednje
nakupno središče za občane
ptujske občine, za mnoge obisko-
valce Ptuja in turiste. Sprejeli so
jo kot svojo, saj je v prvi vrsti
namenjena potrošnikom. Pov-
prečno 3000 kupcev dnevno
pride v to našo osrednjo trgovsko
hišo, mnogi jo zadovoljni zapu-
ščajo in se še vračajo, nekateri pa
z našim delom, ponudbo blaga,
postrežbo in še marsičem niso
zadovoljni. Morda je v nekaterih
oddelkih še zastarela ponudba,
morda bi se morali hitreje prila-
gajati razmeram na trgu in
željam kupcev?
Dejstvo je. da je prostorsko ne
moremo širiti, zato moramo
narediti vse, da dane možnosti in
prednosti, ki jih ima kar najbolj-
Lahko trdimo, daje bila Blagov-
nica nujno potrebna trgovcem, še
bolj pa potrošnikom. Novih 3800
m^ prodajnih površin je takrat
pomenilo podvojitev prodajnega
prostora v Ptuju, vendar pa smo
imeli še vedno manj m^ prodaj-
nega prostora kot pred vojno. V
ekonomskem elaboratu o upravi-
čenosti graditve Blagovnice v
Ptuju smo imeli zapisano, da bo
rentabilno poslovala, če bo letni
promet znašal 45,000.000 din (4,5
milijarde starih din) in če bo ta
promet opravilo približno 110
delavcev. Podatki kažejo, daje ta
računica bila zelo točna in pravil-
na.
promet
23.994.337,17 (avgust)
59.277.619,13
82.646.167.79
107.069.721,16
88.265.251.80
139.513.302,90
179.548.832.20
208.122.425,28
250.380.907.21
314.724.264.52
168.748.753,03 (do 30. 6.)
še izkoristimo. Predlogi spre-
memb morajo v prvi vrsti priha-
jati od zaposlenih v Blagovnici in
od drugih delavcev v trgovini, ki
poznajo želje in potrebe kupcev.
Ko govorimo o prednosti Bla-
govnice pred drugimi prodajal-
nami, ne mislimo prednosti, ki
jih imajo delavci Blagovnice.
Prednost ima predvsem kupec, ki
pod eno streho dobi široko izbiro
blaga, kar rnu omogoča hitrejši
in k^valitetnejši nakup. Prednosti
pa ni za zaposlene, od 105
zaposlenih v letu 1972 jih je
danes ostalo le še 27, ostali so
zamenjali zaposlitev.
Taka fluktuacija v Blagovnici
lahko pomeni slabšo kvaliteto
dela. Želimo in delamo v kraju, v
malem mestu, kjer smo v veliki
meri odvisni od »stalnih« strank.
ko .se kupec navadi na prodajal-
ca. si pridobi njegovo zaupanje
in -se redno vrača. Tam kjer je
b(.)lj ustaljen kader se predv.sem v
teksilni in tehnični stroki do.sega-
jo praviloma bt^ljši rezultati.
Pogosta menjava zaposlenih pa
ni v prid razvoju enote, pred-
v.sem. če si novi dclavci dovolj ne
prizadevajo in se dovolj ne
potrudijo pri strankah.
Ne glede na težave, ki sprem-
ljajo delo pa nam rezultati dela v
Blagovnici vseeno pokažejo, da
ta naša največja maloprodajna
enota dela zelo dobro, da so
rezultati poslovanja ugodni. Ob
desetletnici uspešnega dela pa bi
nam moralo biti resno vodilo:
VLJUDNA IN KVALITETNA
POSTREŽBA PRIVABI NAJ-
VEČ KUPCEV. OB PRIMERNI
ZALOŽENOSTI IN SORTIRA-
NOSTI BLAGA PA LAHKO
KUPCEM ŠE BOLJ UGODI-
MO.
Kar smo do sedaj naredili prav
gotovo še ni dovolj. Ob zmanjša-
nju potrošnje in štednji so kupci
še zahtevnejši, naše delo pa mora
ob tem biti še boljše, moramo biti
bolj vljudni, ustrežljivi, več sveto-
vati in pomagati potrošniku ob
izbiri blaga. Tako delo nam
lahko prinese boljše rezultate
poslovanja, s tem pa tudi višje
osebne dohodke in več možnosti
za razvoj.
PRIZNANJE DELAVCEM
V tem — sedaj 137 članskem
kolektivu je 27 delavcev, ki so tu
od začetka poslovanja Blagovni-
ce. Prva sta delo nastopila Veko-
slav Lašič, ki skozi vseh deset let
skrbno ureja in kvalitetno
vzdržuje vse tehnične naprave, ki
skorajda nemoteno delujejo, ter
Janko Petek, prvi upravnik Bla-
govnice, ima nedvomno velike
zasluge za dobro začeto in orga-
nizirano delo v tej enoti. Obema
smo dolžni posebno zahvalo za
ves trud in vloženo delo.
Vseh 10 let so nam ostali zvesti
še: v oddelku 2 samopostrežba:
Marjana Frčeč, Gizela Jakob,
Franc Prosenjak, Lovro Kumik,
Darinka Vidovič; v oddelku 2
kozmetika: Anica Kurež in Silva
Korenjak; v oddelku 4 ženska
konfekcija: Elica Petek in Anica
Korošec; v oddelku 5 moška
konfekcija: Emica Mesarič, Ma-
rija Mere in Marija Ačko; v
oddelku 6 otroška konfekcija:
Ljubica Vuradin; v oddelku 8
galanterija: Katica Zajšek, Silva
Golob, in Milka Štaineher; v
oddelku 9 pohištvo: Anica Me-
noni in Marta Vrabl, v oddelku
10 tehnično blago: Matilda Gole;
v oddelku 13 stanovanjske kon-
fekcija: Jožica Lepšina; v oddel-
ku 14 pepsi bar: Marjana Predo-
vnik. Dragica Vrabl in Mimica
Geč.
Skupne službe: Rado Plohi,
Maks Rozman, Vekoslav Lašič in
Edi Ber.
Vsak na svojem delovnem
področju je doprinesel določen
delež k uspešnemu delu Blagov-
nice. Vsem in vsakemu posebej
iskrena zahvala za vse koristno in
potrebno delo. vložene napore za
razvoj Blagovnice z željo, da bi
mlajšim sodelavcem bili dober
vzgled zavzetega, požrtvovalnega
in poštenega dela.
Pred kratkim prenovljen m lepo urejen PEPSI BAR je privlačen za
številne goste.
Ob 10-letnici delovanja Blagovnice vsem iskreno čestitamo in želimo
uspešno delo.
H>ala tudi potrošnikomi Potrudili se bomo, da sf boste vračali zado-
voljni iz BLAGOVNICE.
Paridrišče pri Blagovnici Je vedno polno.
8 - IZ NAŠIH KRAJEV
5. avgust 1982- TEDNIK
Dober den! Saj m i ne hite vervali. Z M ko srna en tjeden na morji bila.
Saj vele, to je lan kak je dosii solene vode, še hoj osoljenih cen, vročo sunce
(če neje meglovno ali pa dežovno), malo svinjskega no dosli človeškega
mesa. Tak se je zgodilo: HčerJulaje z Dojčlanda na dopust prišla, hitro smo
pšenico poželi, kure poklali, kravo sosedi v rejo dali, svinjo v lunko zamazali
no se proti morju odpelali. Ceste so ble pune naših no tujih turistov. Misla
sen si. jnj da hi na naših njivah tokšni dreng hija. S seboj smo avto-camp
hišico pelali. Campirali smo zdaj tu, zdaj lam. Tole hišice na kolah so joko
fajn zadeva, samo mogli hi še štale na kolanareli, da hi si lehko kmeti iivin^
poleg sebe na morje pela.
Joj, na morji človek vit' narodnosti no pasme ljudi sreča Socialt^
razlike se niti preveč ne vidijo, saj vsi skoro nogi hodijo. Vida sen tudi eni^
por Evic no A damov. S Švedske so bili. Tak so vijugali z ritkami no drugimi
priliklinami, kak njihov Slenmark med smučarskimi koli. Tudi domočil^
nagecov je dosli ob obali. Je pač hujdič, če človeki lak globoko standard
podne, ke niti več dnara za kopalke no mojd'-ček nema. Vida sen eno boj
mršavo deklino pa sen jo pita zakaj mojdrček nosi, če pa nen'a kaj notri
djoti. Pa vete kaj mi je rekla: »Troleln stori, ti tudi hlače nosiš, pa nič v njii^
nemaš. . .!« Te pa sen lehko tiho bija. Kak si.io se smejali gdo je enafruu
iz Nemčije z bosoj nogoj na morskega ježka stopila no se zadrla: »Svaj.
neraj. ..!« Jaz pa njoj nazaj: »Frdamana trola, kaj n(f vidiš, da si na ježa
stopla ne na svinjo.«
Eno večer smo jo z zetom v bar popihala. N a piko me je ena italijanska
sinjorina dobila. Bla je v zrelih lelih lak kaj jaz. Prišla je malo alkoholičtio
presirošena k meni no mi na vuho zašepetala: >>Sinior, amore mio . . .« »Kaj,
jaz da sen nor,« sen se nazaj zadrja no jo vkraj posuna. Potli mi je ze\
razloža, ke mi je rekla «Gospod, ljubezen moja«. Samo blo je že prepozno
Je pač hujdič, če človik jezikov ne obvlada no iz gospoda son sebe za trotlna
narediš
VAŠ SOLEN! LUJZEK
UKREPAJMO DOKLER JE ČAS
V sredstvih javnega obvešča-
nja, v samoupravnih aktih in
zakoaskih določihh je o družbeni
samozaščiti, o tem, kakšno nalo-
go ima in o tem kdo jo uresniču-
je, veliko napisanega. Tako za-
kon o družbeni samozaščiti pra-
vi, da je skrb za varno počutje
delovnega človeka in občana
ravilo in dolžnost vseh delovnih
judi in občanov.
Ko govorimo o družbem sa-
mozaščiti ne smemo prezreti
delavcev za vzdrževanje železni-
ške proge, ki se res že dalj časa
trudijo, da bi preprečili prečka-
nje železniških tirov delavcev,_ki
se poslužujejo te »bližnjice<<. Žal
pa ljudje opozoril ne jemljejo
resno. »Bližnjica« bo nekega dne
terjala krvavi davek. Drug druge-
ga bi morali nenehno opozarjati.
Ce ne moremo nevarnosti v
celoti onemogočiti, pa bi jo
morali vsaj omejiti. S skupnimi
prizadevanji in sodelovanjem
slehernega občana. To bi morali
imeti v mislih ob vsakem koraku
v tovarni in izven nje. Zavedati
se moramo, da je sodelovanje pri
odpravljanju škodljivih pojavov,
obenem razvijanje poštenih tova-
riških odnosov.
Ob vsem tem se človeku utrne
vprašanje. Zakaj se ljudje izpo-
stavljajo nevarnosti?
Odgovor je preprost. Čim prej
domov. Nelogično bi človek
dejal. Industrijska cona, ki za-
posljuje velik del vseh zaposlenih
ptujske občine na eni strani in
avtobusna in železniška postaja
na drugi strani. Uporaba preho-
da pri zapomicah pa je dokaj
odročna, saj prvi avtobusi peljejo
kmalu po 14. uri. Dejstvo pa je,
da je železniški promet zelo gost
tako, da so zapornice praviloma
ob prometnih konicah zaprte. So
načrtovalci avtobusne postaje ali
industrijske cone razmišljali o
tem, da to dvoje sodi skupaj?
Sedaj je za takšna razmišljanja
dokaj pozno, saj je odgovor znan
že naprej. Ni sredstev!
Takrat, ko se bo zgodila nesre-
ča, bo seveda prepozno. Žal je
res, da bo zanjo kriv koristnik
»črne bližnjice« sam. Res pa je
tudi, da se bomo morali takrat
vprašati: smo storili vse, da se ne
bi zgodila?
Besedilo in posnetek:
Maks MENONI
Čimprej po bližnjici domov, liaj pa, če se nekega dne prav tu za vedno
ustavi vaš korak?
Občinsko traktorsko
tekmovanje
v Markovcih
Konferenca mladih iz kmetij-
stva je v zadnjih nekaj mesečin
izvedla vrsto aktivnosti. Prav v
zadnjem času pa poskušajo na-
memti največ pozornosti traktor-
skemu tekmovanju, ki bo v sobo-
to, 7. avgusta v Markovcih.
Program bo naslednji: ob 8. uri
bo pnčetek testiranja (to bodo
testi predvsem iz kmetijskega
strojnistva in tehnologije kmetij-
ske proizvodnj^e). Po testiranju bo
tekmovanje. Tekmujejo posame-
zniki. najboljši trije pa se bodo
udeležili regijskega tekmovanja,
ki bo v Pesnici. Na občinskem
tekmovanju pa pričakujejo okrog
20 tekmovalcev. V popoldanskem
času nekje ob 15. un pa bo raz-
glasitev rezultatov in zabavna
prireditev.
Za organizacijo je poskrbela
konferenca mladcih iz kmetijstva,
ki deluje pri občinski konferenci
mladih, pokrovitelj tekmovanja
pa bo kmetijska zadruga Ptuj.
Vsem mladim traktoristom ve-
lja povabilo, da se tekmovanja
udeležijo, vsem. ki .se bavite s
kmetijstvom ali pa tudi ne na va-
bimo. da si prireditve ogledajo.
J. Hvaleč
RAZGLEDNICE, KI JIH NI
Vedno znova in znova nas krasni poletni dnevi pri-
vabljajo v sončno naravo tudi naše prelepe Prlekije,
kdo je ne pozna?
Domačin — pesnik Stanko Vraz je takole napisal
,,Bog je zato ustvaril Slovencu te krasne kraje, Prle-
kijo, da bi mu vrnil izgubljeni raj." Pa še tako je
zapisal: ,,Kdor ni slišal tod v Priekiji — kako govori
Slovenja, ta ne ve, kako se nebeški angel z ljudmi
pogovarja".
Prava bisera te svojstvene lepe pokrajine sta goto-
vo tudi Svetinje in Jeruzalem, okrog in okrog obdana
ž ,, . . . oj to preljubo vinsko trtico, ki je veselje na-
šega srca ..."
Malodane vsakdo, ki pride na izlet v Jeruzalem in
k Svetinjam, želi poslati svojim dragim, ki jim iz
kateregakoli vzroka ni dano priti osebno v te kraje,
lepo razglednico te pokrajine.
Toda v svetinjski trgovini doživiš pravo razočara-
nje: zaželjenih razglednic ni! Prijazna in postrežljiva
prodajalka Milica se opravičuje, češ, da je željo
izletnik^ in vseh drugih že sporočila ,,merodajnim"
(fotografom v Ormožu), a žal je vse njeno prizadeva-
nje zaman, povsod naleti na gluha ušesa, še zmenijo
se ne za kaj takega. Tudi sama osebno sem predlaga-
la na turističnem uradu v Ormožu, naj oni za to stvar
poskrbe, a še do danes brez uspeha. Imajo v prodaji
le razglednice z več posnetki. Tudi Podgorci so, kar
pa pravzaprav ne spada več v Jeruzalem-svetinjski
okoliš.
Sprašujem se, ali ni pri Svetinjah važnejši spo-
menik — v NOB padlim domačinom in spominsko
obeležje ob robu gozda v dolini, kjer so bili naši mla-
di fantje ustreljeni kot talci. Slava njim!
Pa še to: v neposredni bližini — v Cerovcu — je
rojstna hiša in rojstni kraj domačina Stanka Vraza.
Mar ne bi bil posnetek te hiše, domačije važnejši in
pomembnejši za ta svetinjsko-jeruza. mski okoliš,
kot kaki drugi kraj ali motiv?
Želja vseh nas, ki obiskujemo te kraje je, da bi
prodajali razglednice, ki nam predstavljajo kraje
Jeruzalem in svetinjske gorice.
Leja Apih
NOVI DEL PTUJA	Borisa Kraigherja v KS Boris Ziherl. Foto: Kosi
FOTO ATELJE
STANKO KOSI,
Ptuj, Trg MDB 3
Portreti, legitimacije, otroški posnetKl v ateljeju ali na domu, razne prireditve in svečane
priložnosti ob vsakem času in v vsakem kraju, povečave in reprodijkcije. Tudi vse usluge za
foto amaterje v črno-beli in barvni ♦ehniki.
Ob 8. avgustu, prazniku občine Ptuj čestitke delovnim ljudem in občanom, še
posebej stalnim strankam in sodelavcem pa prijetno praznovanje!
TEDNIK -5-avgust 1982
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
LJUBICA SULIGOJ
Predvojna ptujska mladina
v boju za napredek in družbeno
'preobrazbo
(21. nadaljevanje)
O vsebini letakov so se mladinci — Franček (Havnik, Marko Rems,
Franček Jeza, Mitja Vošnjak — običajno dogovarjali v mestnem parku ali
v kolodvorski aleji. Osnutke letakov jim je prina.šal tudi Rudi llec, ki je
bil v Mestnem komiteju zadolžen za mladino. Zvečerob mraku so letake
že tiskali, jih nato še v isti noči razmetali po mestu ali bolje, zatikali so jih
pod podboje hišnih vrat ali pa st) jih odvrgli čez ograje vrtnih hišic. —
Ugotoviti je mogoče, da so imele take listkovne akcije močan politični
pomen v Ptuju: Ljudje .so jih brali, jih predajali drug drugemu, domači
hitlerjanci pa so besneli. In prav slednji so ohraiiili veliko tega tiska, da bi
pozneje ob okupaciji dokazali gonjo proti Nemcem. Letaki so namreč
ponazarjali fašistično nasilje, ki tepta ljudske svoboščine, razkrinkavali so
nastope ptujskih nemčurjev. Veliko je letakov, ki so jih natiskali ob
Anschlaussu, ob okupaciji Sudetov, Češke in ob izbruhu druge vojne. V
zadnjih treh letih so letaki izhajali najmanj enkrat mesečno.
Širjenje ilegalnega tiska je bilo gotovo zahtevno, nevarno in bila je
potrebna stroga konspiracija. Zato se je tudi sedež tehnike večkrat
menjaval. Tiskarna je namreč delovala pod odrom mestnega gledališča,
ki je bil Edi Mum tam kinooperater, nato pri Klepovemu Pepeku v
Krčevini pri Ptuju, pozneje pri pletarski delavki, predani komunistki Olgi
Megličevi na Vičavi, potem v kletnih muzejskih prostorih nekdanjega
doniinikansk^a samostana in spet v gledališču.
Leta 1933 je Edi Mum pripravil pod odrom gledališča vse potrebno
za delo ptujske ciklostilne tehnike KP. V tem prvem obdobju (1933/35)
so npr. letaki seznanjali javnost s programom KP; izdani so bili ob
delavskem prazniku 1. maju, ob obletnici oktobrske revolucije, v spomin
na dogodke leta 1908, ob volitvah, ko so razkrinkavali politične razmere.
Tako je, denimo, že omenjena listkovna in napisna akcija v januarju 1934
imela namen razkrinkavati tedanje razmere v Jugoslaviji, le da so ti letaki
bili tedaj prinešeni od drugod.
Po določenem času seje morala ciklostilna tehnika preseliti drugam.
Dve leti (1935—1937) je našla svoje mesto na Klepovem domu. Na
sestanku predvojnih ptujskih komunistov in aktivistov leta 1959 je o tej
partijski zadolžitvi Jože Klep med drugim povedal: Iz vojske seje vrnil
1934. leta, ko so nekateri dijaki prihajali iz zaporov. Ob njih se je
ideološko gradil in pričenjal revolucionarno pot.
Klep je s svojo materjo bival v Severjevi hiši na obronku hrastovega
gozda, tako da se ob ozelenelem drevju hiša sploh ni videla. Lastnik Sever
se za hišo ni zanimal in tako so se mogli mladi komunisti nemoteno
srečevati. Na Klepov dom so večkrat zahajali dr. Potrč, Lacko, Kveder,
Bratko, Ivan Potrč,Centrih,Tone Žnidarič, RudiŽnidarič, Pepek Korošec
z Grajene itd. Samotna hišica je bila prikladna tudi za tiskanje partijskih
letakov.
Konec 1935. (ali v začetku 1936. leta) je Jože Kogej, kije bil s
Kleporn partijsko povezan, povedal »Smehu« (tako so imenovali Klepa
— op. Š. L.), naj se v bodoče ne druži z znanimi komunisti, »ker ima
organizacija nekaj zanj«. Dobil bo namreč pisalni stroj in razmnoževalni
aparat. V drvarnici je Pepek pripravil ustrezni prostor. Tjakaj je pozneje
v zaboj za krompir spravil tiskarske naprave. Po dogovorjenem znaku se
je nekega dne napotil s kolesom proti gledališču. Prislonjena kulisa je
razodevala, da je vstop varen in oseba izpod odra mu je predala dva
zaboja.
Tako seje pričelo delo. Znajti seje moral sam. Nabavil je platno za
razmnoževanje letakov. Odslej seje držal posebnih poti. Izogibati seje
moral stanovanjem znanih komunistov, Hercegove hiše v Rabeljčji vasi,
Šajblove hiše na Ljutomerski cesti.
Klep se spominja, daje dobil nekoč tekst letaka z naslovom »Poziv
delovnemu ljudstvu«. Letak je razkrinkaval državno vodstvo in gospo-
darsko rev.ščino. Prijeli so trosilca Koroščevega Pepeka, vendar ni ničesar
izdal; zaprli so tudi lica in Kunsteka z Grajene, a zaman. Stroga
ko asp i racij a je narekovala, da se tehnika znova spravi drugam. Mestni
komite KP je odločil, da se prenese k Megličevim na Vičavo. Spet je Klep
ob dogovorjenem času varno spravil tiskarske naprave v vežo Megličeve
hiše. Cekar s srpom pred hišo je namreč opozarjal, daje pot vama.
Kako je delovala tehnika pri Megličevih, žal vemo zelo malo. Virov
nimamo na razpolago in zato iz različnih drugih pričevanj le povzemamo
splošne ugotovitve. Ker so se na domu Olge Megličeve vršili mnogi
partijski sestanki in ker teh v letih 1937/38 tam ni bilo, sklepamo, daje
prav v tem času delovala tehnika na Vičavi. Žal ne moremo odgovoriti,
kdo so bili sodelavci »tiskarne« in kaj seje v tem času natisnilo. Kerje bil
to čas fašistične nevarnosti in narodnoobrambnega boja v mestu, se
tehnika gotovo ni izognila teh perečih vprašanj. Tudi nam ni znano, od kod
je prihajal material za tiskanje, saj je možno, daje prihajal tudi od drugod,
po rečni poti. Megličevi so namreč stanovali ob Dravi in ob »kopanju« so
stekli mnogi dogovori. Zvonko Sagadin pripoveduje, da je ob neki
priložjiosti dobil nalogo: da pripelje iz Maribora neki material. Zasle-
dovanju žandarjev se je izognil tako. da je ves »tovor« pripeljal iz
Maribora ponoči s čolnom. Pristal je na dravskem bregu pod Megličevo
hišo in gradivo predal Olgi. Ali je bil to morda material za »tiskamo«,
Sagadin ne ve.
Nato je tehnika približno za eno leto romala v muzejske prostore.
Oče skojevca Francka Glavnika je bil tam hišnik in da se v teh prostorih
skriva kaj protidržavnega, ni nihče posumil. V stavbi nekdanjega do-
mmikanskega samostana .so stanovale večinoma delavske družine. Na
dvorišču je bilo igrišče in »tiskamarji« so se mogli neopazno izgubiti v
muzejskih prostorih, v »bunker«, nad katerim je bila narodopisna zbirka
(danes prostori Pokrajinskega arhiva Ptuj — op. Š. L.)
Glavnik se spominja, da je prišel k njemu leta 1938 Rudi llec in da
se je zanimal za primeren muzejski prostor, v katerem bi ti.skali letake. Ko
sta ugotovila ustreznost prostorov, je llec poskrbel za pomoč drugih
mladincev. Ob neki priložnosti je llec prenesel tehniko (zelo majhen
ciklostil in stari pisalni stroj, od katerega policija ni mogla imetiodtiskov)
v muzej. Glavnik ni vedel, od kod je llec prinesel »tiskarno«, saj je šele
po vojni zvedel, daje bila pred tem tehnika pri Olgi Megličevi. Glavnik
ve le to, daje llec prišel v muzej s Panorame.'"
Tiskarske reči so bile dobro spravljene v muzejskih vitrinah za
policami. Tamkaj je mogel Franček nemoteno hodili, kerje lahko »po-
magal« očetu, (ilavniku sta navadno pri tisku pomagala Zvonko Sagadin
in Franček Jeza. Mladinci so mogli v eni uri natisniti do 700 letakov.
Kakor so vestno in predano opravljali svoje delo v »tiskarni«, tako so ti
mladinci bili spretni v listkovnih akcijah. Policija ni mogla nikoli zbrati
vseh letakov, saj so jih navadno podtikali tu in tam.
Letake, ki so jih tiskali v muzeju, so prvotno podpisovali s kratico S.
O. 1-. ali tudi izpisano »Severna obrambna fronta«, kar pa so pozneje
opustili. Letaki niso imeli le narodnoobrambnega značaja, ampak so tudi
razkrinkavali režimsko politiko, še zlasti težke ekonomske razmere.
(se nadaljuje)
MLADINSKA DELOVNA AKCUA
SLOVENSKE GORICE 82
Delo marksističnega
krožka
Brigadirji II. izmene Zvezne
MDA ,.Slovenske gorice" se- zdaj
sicer že doma, v rfaselju so se za
mesec dni naselili novi brigadirji,
pa vendar imamo nekaj ,,dolgov"
še za prejšnje.
Ob koncu prejšnjega delovnega
tedna so se poleg del na trasi
zaključile tudi brigadirske ,.inte-
resne dejavnosti", med temi je bilo
tudi idejno-politično usposablja-
nje. Sem so spadali zgodovinski
krožek, krožek OZN in pa
marksistični.
V marksističnem krožku je devet
brigadirjev, v glavnem iz brigade
Rdečega križa in Matija Gubec
poslušalo in sodelovalo pri štirih
temah — to so bili pogovori in
predavanje o narkomaniji, o raz-
voju samoupravljanja pri nas — tu
so še posebej govorili o sa-
moupravljanju v šoli. v enem (jd
naslednjih srečanj so se pogovarja-
li z Janezom Korošcem, ki je bil
med drugo svetovno vojno zaprt v
nemškem koncentracijskem tabori-
šču Dachau. Pripovedoval jim je o
svojem doživljanju vojne in stra-
hot v taborišču. Ker je že v mladih
letih začel slikati, tega ni pozabil
niti v najtežjem času, v Času. ki ga
je komaj preživel, med zaporniki
in nemškimi stražarji. Brigadirjem
je pokazal svoje risbe in slike (v
glavnem risbe, ker si v taborišču
pač ni bilo mogoče privoščiti raz-
košja. kot so barve ali celo olje in
platna ali slikarskega papirja) iz
taborišča. Portretiral je tovariše,
risal in skiciral svoje ..življensko
okolje", koščen moški obraz z
velikimi očmi pa je njegov av-
toportret.
Zadnja tema je bila za konec si-
cer nekoliko vprašljiva, če velja,
da mora biii slovo prijazno in le-
po, pogovarjali so se namreč o
sodobnem terorizmu v svetu.
Na koncu so se brigadirji in
mentorica (oz. ..predavateljica" —
teme so pripravljali in vodili člani
Občinskega centra marksističnega
krožka pri OK ZSMS Ptuj) pogo-
varjali o delu krožka. Brigadirjem
je bilo všeč predvsem to. da so
lahko sami izbirali teme, da niso
imeli predavateljev, ki bi predavali
..ex catedra", ampak so se po-
govarjali bolj na tovariški podlagi.
Dobro se jim je zdelo to, da so
lahko primerjali svoja mišljenja o
posameznih stvareh, eden od bri-
gadirjev je rekel, da on osebno ni
izvedel sicer nič novega, zanimivo
pa je slišati več različnih mišljenj,
še posebej zato. ker o stvareh, o
katerih so se pogovarjali vsaj ne-
kaj ,,ve", ima informacije iz sred-
stev obveščanja, važno pa je, kako
te podatke sam ,,predela".
Brigadirji pred prihodom na ak-
cijo skorajda niso poznali
marksističnih krožkov, plaši oz.
nekoliko ,.odbija" pa jih tudi sa-
mo ime ..marksistični", ker vsi
napačno mislijo, da so v tem
krožku tisti, ki premlevajo samo
dela Marxa in Engelsa.
Danica Petrovič
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Po rojstvu boga Mitre iz skale, ki
je bilo prikazano v prejšnjem
članku, sledi v mitraizmu več
obveznih motivov, od katerih je
najvažnejši zakol bika (Mitra ga
zakolje z bodalom po ukazu, ki
mu ga od boga Sonca prene.se
krokar); s to žrtvijo je ustvarjeno
novo življenje. Po zakolu skleneta
Sol in Mitra važno zvezo. Sol je
predstavljen na levi s krono, s kakršno so običajno okronani rimski
imperatorji, na desni pa je Mitra v značilnem firgijskem oblačilu. Roki
imata sklenjeni nad svetim ognjem na žrtveniku, v njih pa držita
morda bodalo s kosom bikovega mesa, ki ga kljuje krokar.
Po zaprisegi na žrtveniku imata Sol in Mitra pojedino s kruhom in
vinom in sicer na razprostrti koži ubitega bika. Analogno temu je
potekal tudi eden od obredov v templju. V mitreju na Bregu je razsta-
vljena kopija plošče iz mitreja v Konjiču v Bosni, ki nam prikazuje
takšne obrede (glej fotografijo). Predstavljeni so svečeniki, ki so se v
mitraizmu delili v sedem stopenj. V sredini scene sta vrhovna dva
duhovna ob mizi s kruhom in vinom, ostali, ki asistirajo, pa nastopajo
v maskah živali, ki se običajno pojavljajo na mitraičnih reliefih (kro-
kar. lev).
Po pojedini na koži ubitega bika se Mitra in Sol na četverovpregi
dvigneta na nebo in od tega prizora obstaja v mitraiz-Tiu en bog, bog
Sonca Mitra.
B. Lamut
Plošča s prizorom obreda v Mitreju, Konjic v Bosni. Kopija tega spome-
nika se nahaja tudi v III. ptujskem mitreju.
NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN
Počitnice hitro minevajo. Star-
ši so se odločili, da svojim otro-
kom nakupijo čimprej vse .šolske
potrebščine, saj ob koncu avgu-
sta ne morejo kupili vseh že-
lenih knjig, zvezkov, delovnih
zvezkov in drugih potrebščin.
Kako so se pripravili na novo
šolsko leto pri Mladinski knjigi v
Ptuju smo se pogovarjali s poslo-
vodjem Mladinske knjige Sonjo
Šparl. »Na novo šolsko leto smo
se pripravili dokaj dobro, saj
imamo v zalogi že vse učbenike
za osnovno in srednje šole, ki so
na tržišču, razen nekaterih, ki so
še v tisku. Za osnovno šolo nam
manjka za 1. razred matematika,
prav tako nam manjka matema-
tika za drugi in tretji razred,
razen tega nam za tretji razred
manjka delovni zvezek za spo-
znavanje narave in družbe, za
šesti razred nam manjka delovni
zvezek iz biologije, za sedmi
razred nam manjka učbenik iz
kemije in delovni zvezek, za osmi
razred pa manjka samo angle-
ška vadnica.
Nekateri ljudje so pričeli z
nakupom že ob koncu šolskega
leta, nekateri pa kupujejo zdaj,
ko sc vračajo z dopusta, vendar
bo največje nakupovanje v mese-
cu avgustu, ko bodo dokupovali
manjkajoče učbenike in delovne
zvezke.
Težave so predvsem s knjigami
in zvezki za prvi in drugi letnik
usmerjenega izobraževanja, ker
je večina Imjig še v tisku. Učenci,
ki bodo stopili v prvi in drugi
letnik srednjega usmerjenega
izobraževanja bodo večino knjig
in delovnih zvezkov prejeli v šoli.
Za tretji in četrti letnik srednje
šole pa imamo polovico knjig in
delovnih zvezkov že v zalogi.
Ostalo pa pričakujemo v prvi
polovici meseca avgusa.
Tisti, ki nakupa še niso opravi-
li, jim priporočamo, da naj to
store čim prej. kajti lahko se
zgodi, ker iz izkušenj prejšnjih
let vemo, da so učbeniki in
delovni zvezki hitro razprodani
in morajo tako čakati ponatis.
Tisti, ki se ne zanimajo za
nakup knjig in zvezkov za šolarje
pa lahko pobrskajo po novostih
iz knjižjiega trga. Tudi za otroke
je precej novosti, izšel pa je
ponatis od Kajetana Koviča Moj
prijatelj Piki Jakob.
Pri mladinski knjigi lahko
kupite 'udi spominke, usnjeno
galanterijo in pisarniški material.
Torej, če .še niste pričeli z
nakupom knjig in zvezkov za
svoje otroke, storite to čim prej,
da ne boste pozneje čakali na
ponovni izid oz. ponatis, ker se
lahko zgodi, da tudi tega ne 'x)Ste
dobili.
V teh dneh je pri Mladinski knjigi precejšnja gneča.	J. Hvaleč
Pred trinajstim festivalom
domače zabavne glasbe
Nekaj manj kol mesec dni nas
loči od festivala domače zabavne
glasbe, ki bo 3. septembra 1982 na
letnem prireditvenem prostoru v
Piuju. Letos bo festival trajal
samo en dan. Ptujskemu občinstvu
se bo predstavilo štiriindvajset
ansamblov, ki bodo izvedli vsak
po dve novi domači viži v ritmu
valčka ali polke, teh priljubljenih
oblik domače zabavne galsbe.
Letošnjo prireditev pripravljata
Zveza kultumih organizacij Slo-
venije in Zavod Radio-Tednik
Ptuj. organizatorje ptujski radio,
pokrovitelj pa. kot že vrsto let
doslej. Kreditna banka Maribor s
Poslovno enoto Ptuj.
Strokovna komisija, ki jo se-
stavljajo predstavniki Zveze kul-
turnih organizacij Slovenije. RTV
Ljubljana, radia Maribor in gra-
mofonskih hiš. bo nastopajoče
ansamble razvrstila v štiri kate-
gorije glede na kakovostno raven
izvajanja -.kladb. Na festivalu
bodo podeljene tri nagrade ob-
čiastva za melodije in nagrada
strokovne koni'^ije za najl'K)ljšo
besedilo.
Upajmo.da K)do muzikantje in
pevci tudi Iclo.N ogreli dlani šte-
vilnemu ptujskemu občinstvu in
nudili prijeten, veder večer Or-
ganizatorju festivala .so tudi letos
priskočile na pomoč s svojimi fi-
nančnimi prispevki števil.ie delo-
vne organizacije m zasebniki
predvsem iz ptujske občine, za kar
se jim upravni upravni odbi)r fe-
stivala zahvaljuje.
Organizator obvešča poslušal-
ce. da h(ido vstopnice za festival v
prodaji teden dni nrcd prireditvi-
JO.	■	L
Skladbo Presneti Jaka v izvedbi Kmečke godbe iz Ptuja jc občinsno
nagradilo kot najbolj vedro melodijo na lankNem festivalu.
Foto: Langerholc
Socialno
geografska
raziskava
Slovenskih
goric in Haloz
V okviru občinske raziskovalne
skupnosti Ptuj je bila v letošnjem
letu končana prva raziskovalna
naloga za srednjeročno obdobje
1981—85. Gre /a socialno geo-
grafsko raziskavo razseljevanja
Slovenskih goric in Haloz. Razi-
skavo je opravil Geografski inšti-
tut iz Ljubljane v vrednosti
1.600.00(^din.
Sedaj je naloga \ oceni, koncem
avgusta pa se bodo sestali pred-
stavniki vseh tistih, ki jih raziskava
vključuje kot neposredne nosile ■
nadaljnjega razvoja v občini sku-
paj z izvajalci naloge. D ^ovorili
e bodo o konkretnih nalogah no-
silcev planirau.ia v občini — kako
i' na kakšen način vključiti ugoto-
vitve naloge v planske dokumente.
S tem bi praktično tudi začeli z
u-^esničevanjem in vključevanjem
raz-iskave v vsakdanje delo.
N. B.
Pred len JC naš lokalni lisi veliko poročal o ichnikipri j. Mepu. Zato
podrobnosti ne navajamo — op Š. L.
-Okrogla miza- M.)delavcev Olge .Megličeve 5. 7. 1982
..Okrogla miza- predvojnih komunistov v Piuju 27. 10. 1981.
'>Okrogla mizao sodelavcev Olge Meglič v Domu krajanov na V ičav i 5. 7.
1982
10 - NAŠI DOPISNIKI
5. avgust 1982- TEDNIK
Kratek oddih In dežurstvo za primer potrebe prve pomoči.
Foto: M. Ozmec
Izveštaj o poseti pokrovitelja
našoj brigadi
Odmah nakon posete roditelja u utorak, 20. jula je došao u posetu i
pokrovitelj ORB „Ivo Lola Ribar", to je drvni kombinat kcji nosi takodje
ime naše brigade. Tom prilikom, brigadire, pored njihove posete jako su
obradovali i pokloni u vidu raznih slatkiša i poklon majica.
Pokrovitelji su bili upoznati sa postignutim rezultatima, kako na trasi,
tako i u društvenim aktivnostima. Po njihovim licima i rečima može se za-
ključiti, da su bili zadovoljni.
Razgovarali smo i o životu i radu u naselju, a po potrebi davali su nam
i savete. U predvečerje smo se rastali uz obečanje da čemo im za uzvrat
doneti najbolje rezultate, i osvetliti ime našeg pokrovitelja.
Gordana Ančič
Ivo Lola Ribar
Ivo Lola Ribar največa legenda jugoslovenske mladosti, dugogodišnji
sekretar SKOJ-a, rodjen je u prvom, a izgubio život II. svetskom ratu.
Prve godine detinstva Ive Lole Ribara, potiču u Zagrebu u vreme rata.
Lola se formirao u revolucionarnu ličnost u onim godinama kada naš
komunistički pokret stupa u svoju zreliju fazu. Godine 1935. Lola
zajedno sa drugovima učestvuje na barikadama u zgradi pravnog fakul-
teta. U toj borbi Lola je našao svoje mesto. Našao je sredinu koju je
tražio, i one ga prima u naničje. Postao je član SKOJ-a i svako je znao da
Lola piše uvodne udarne članke u ,,Študentu", da je jedan od
najvrednijih i najaktivnijih studenata. Kao najpogodnija ličnost na
Univerzitetu od 1936. god. Lola predstavlja beogradske študente i
jugoslovensku omladinu na internacionalnim skupovima u B'iselu, Ženevi
i Parizu.
Za vreme NOB-a, Ivo Lola Ribar prisustvovao je istorijskom saveto-
vanju političkih i vojnih rukovodilaca u Stolicama, kao i sastanku u
Rogatici. Istovremeno Lola je obavljajo i najodgovornije vojno partijske
poslove. Kao Titov lični izaslanik, delegat Vrhovnog štaba, Politbiroa CK
KPJ Ivo Lola Ribar proveo je u leto 1942. god. u Zagrebu oko 90 dana.
Imao je posla na pretek. I dalje je održavao veze sa partijskimrukovod-
stvima u Srbiji, Sloveniji i Hrvatskoj prenosio direktiive Vrhovnog štaba.
Poslednje trenutke života, Lola je proveo sa članovima Jugoslo-
venske misije i savezničkim oficirima. Poginuo je polazeči na zadatak, na
Glamočkom polju.
Poseta Kumrovcu
u nedelju, 18. jula je organizirana oseta celog naselja u Kumrovec, me-
sto u kome je rodjen naš drug Tito. Posetili smo dom u kome je rodjen
drug Tito i spomen dom omladine i boraca NORa.
Tu su nam prikazana dva dokumentarna filma o početku izgradnje i
svršetku radova na Spomen domu. Zatim je prikazan dokumentarni film
o poslednjoj štafeti mladosti za života druga Tita.
Pored naših brigada sa SORA ,.Slovenske gorice" tu su još bili
prisutni i brigade sa ostalih SORA, kao na primer iz SORA ,,Sava"
SORA „Sarajevo" itd.
Posle obiska svih spomenika vratili smo se u naše naselje puni utisa-
ka i lepih uspomena.	Gordana Ančič
Raport sa trase za vreme
udarnog dana
u petak, 23. jula radili smo na
trasi ceo dan, jer je taj dan progla-
šen udarnim. Radili smo uz po-
moč meštana. Ustvari radno vreme
nije bilo mnogo duže od uobičaje-
nog, ali se počelo caditi nešto
kasnije i pauza za ručak je trajala
nešto duže. Trebalo se raditi do
18,00 časova, ah smo zbog kiše
morali radove prekinuti ranije.
Posle toga brigade su se sakupile u
Benediktu, gde su dobile večeru, a
posle toga bila je organizovana ig-
ran ka. Posle delimičnog umora i
lepe zabave, sa pesmom smo se
vratili u naselje. S tim je iza nas
ostao još jedan radni dan.
Gordana Ančič
Opiču
Mnogi brigadiri na ovoj akciji
traže ,,spas" u pivu i vinu. ,,Flašu
u ruke" postala je deviza brigadira
u naselju. Mnogi se hvale, kako su
popili ili onoliko piva ili vina, zbi-
Ija žalostno. Brigadiri ne retko
dolaze mortus pijani na spavanje,
pa ujutro na trasi kukaju kako ih
boli glava ili stomak i si. što se
odražava na radni elan pojedinaca.
Točenje piva u naselju je potpuno
legalizovano, pa su u mogučnosti,
da popiju dok ne popadaju na tla.
Ukoliko nestane piva u naselju, u
bližini je gostiona, koju brigadiri
veoma rado posečuju pa tu
nadoknadjuju ,,izgubljeno". Da
stvar bude gora, vlasnik kafane že-
li, da učari što više pa se cene piču
menjaju svakog dana. Na početku
akcija komandant je napomenuo
sve te negativnosti kod brigadira,
ali je brigadirska svest zatajila.
Takodje ima pojave, ne retko,
da se brigadiri i na trasi opijaju.
Tome su najviše krivi meštani koji
ne neštedimice donose brigadirima
piče, koje je imalo za cilj kao
,,osveženje". Tome bi trebalo stati
na put. Ali kako? Kada se brigadi-
rima malo ,,pripreti" oni se malo
smire, a za dan dva kada pažnja
popusti onda opet ,,jovo na
novo".
Boris Sarkovič, ORB „1. L. Ri-
bar"
Brigadirski horoskop
RIBI:
Vsi vedo, da si priden to moraš le še dokazati.
OVEN:
Temnola.sec te že dolgo gleda. Končno se bo ojunačil in te povabil na
pivo.
BIK:
Komandant brigade te bo v nasednjih dneh nekajkrat pohvalil, kar
bo izzvalo zavist pri nekaterih brigadirjih.
DVOJČKA:
Pazi na trasi, da .se ne poškoduješ (lahko dobiš žulj pod pazduho od
naslanjanja na Ipnato).
RAK:
Ljubezen prinaša tudi bolečino, zato pazi kam vtikaš svoj nos.
LtV:
Umij si kdaj tudi noge, saj že vsi vedo kakšen pacek si.
DEVICA:
Nikar toliko ne jej, saj boš kmalu kot nosečnica.
TEHTNICA:
Oziranje za dekleti je strogo prepovedano. Ce tega ne boš upošteval
se boš pošteno opekel.
ŠKORPIJON:
Od doma ti bodo poslali denar. Glej, da ga dobro porabiš (lahko nas
povabiš na pijačo).
STRELEC:
V F>etek se ti bodo uresničile želje. Vstajanje isto, dei^ja ni, skal še
več.
KOZOROG:
Kljub temu, da te muči domotožje si tu nekomu všeč.
VODNAR:
Hrana ti tudi vnaprej ne bo všeč (lahko hujšaš).
Grad iz koga dolazimo i koga
predstavljamo
Sremska Mitrovica leži na levo j obali reke Save. u
jugozapadnom delu Srema. Opština Sremska Mi-
trovica ima 82000 stanovnika, od čega u samom
gradu živi 44.000 stanovnika.
Sremska Mitrovica ima izuzetno značajnu pro-
šlost, koja obuhvata period više od dva milenijuma.
Grad je više puta menjao svoje gospcdare i svoje
ime. Prema dragocenim arheološkim nalazima ut-
vrdeno je da datira još iz starog veka, iz doba Ilirskih
plemena.
U poslednjih desetak godinau Sremskoj Mitrovici
je izgraden čitav niz velikih industrijskih objekata,
koji danas čine okosnicu industrijske proizvodnje i
daljeg napretka grada.
To su pre svega fabrike celuloze i papira »Milan
Stepanovič Matroz«, ind. klanica »mitros«, fabrika
šečera, konzumna mlekara, fabrika stočne hrane
»Provamin«, fabrika za preradu kukuruza »Kor-
noprodukt«, fabrika nameštaja »1. Novembar« i dr.
No.seče saobračajno preduzece je »Mitrotrans«.
Bogatstvo života Sremske Mitrovice, zasnovano je
ne samo na izvanredno značajnom istorijskom na-
sledju, več i na stalno prisutnoj težnji stanovnika,
da postigne odredene uspehe i u ovoj oblasti ljudskog
stvaralaštva. Nosioci kulturne delatnosti mitrovačke
ODŠtine su, pre svega. Muzej Srema (osnovan 1948.
god.), sa bogatom arheološkom numizmatičkom.
istorijskom i etnografskom zbirkom, zatim zavod za
zaštitu spomenika kulture, istorijski arhiv, gradska
biblioteka (postoji više od 100 godina) sa preko
50.000 knjiga, amatersko pozorište, tribina »Crveni
Čot<(, Radnički univerzitet. Dom omladine, list
»Sremske novine«.
U oblasti obrazovanja Sremska Mitrovica je po-
sebno u posle ratnom periodu, postigla veoma lepe
rezultate. Danas na teritoriji opštine postoji 17
osnovnoh škola, 2 nepotpune osnovne škole. Osno-
vna muzička škola, ekonomska škola, TŠC, med-
icinska škola, tehnološki školski centar, škola za KV
radnike. Veliki rezultati postignuti su rezultati u
razvoju fizičke kulture stanovništva. Sportska akti-
vnost je organizovana i u blizu 30 klubova, a odvija
se na gotovo isti broj sportskih objekata. Najpo-
znatiji nosilac sportskog života u Sremskoj M itrovici
svakako je SD »Srem«.
Neposredna bližina Fruške Gore, kao i izvanre-
dan položaj grada na reci Savi, pružaju turistima
mogučnost za izvanredan odmor i rekreaciju. Na-
jbliže izletište u Fruškoj Gori je Ležimir, koji se
nalazi na samim padinama planine na 20 km daleko
od Sremske Mitrovice. Na nešto večoj udaljenostiod
grada (60 km) nalazi se jedinstven u svetu prirodni
rezervat ptičijeg i biljnog carstva »Obedska bara.«
ORB Ivo Lola Ribar
Pesma bez naslova
Poslednje reči i onda mir
tišina vlada sa nama.
Ponekijecaj samo noč prekine
i razdire njenu tamu.
Odlazimo. Možda se više nečemo sresti;
i pitati samo onako kako je ko
i kako su ostali;
koraci tiho u hladnoj noči, a onda mir.
P rod je još jedan dan
i jedna ljuhav os ta za
nama u bliskoj, a tako
dalekoj prošlosti.
Poželi nešto, da ti kažem
ali shvati, da nemam šta.
Poželih za oproštaj, da te molim
ali ne želim, da te lažem.
Ne želim više da te imam,
ne mogu više, da te volim,
zašto, da sebe i dalje mučim,
a svemu kraj je to znam.
Kada me sretneš jednoga dana,
videčeš jedno lice staro,
videčeš rano osedele kose,
shvatičeš, da je to od rana.
Moje su nebo vezali žicom
po mome mozgu crtaju šeme,
žele još jednu kopiju svoju,
da njome vrate nestalo vreme.
Al' ne dam svoje ja ideale
i ješču snove umesto hleba,
J a svoju sreču nosim sa sotjom,
ona je parče slobodnog neha.
Boris Sarkovič. Orb ,,I. L. Ribar"
Srem. Mitrovica
Vloga kulturnega udejstvovanja mladih
Socialistična družba zahteva vsestransko deja-
vnega človeka. Tudi spoznanja, kijih bomo pridobili
na kulturnem področju, nam bodo pomagala pri
odkrivanju odnosov v naši družbi in širši okolici, pa
.še naš vsakdanjik bo ob kulturnem udejstovanju
veliko bolj pester in koristen.
Verjemi, v ritmu plesa boš spoznal, zakaj naši
Koro-šci vztrajajo pri svojih zahtevah, zakaj gverila v
Afganistanu. V verzih ciganske poezije boš spoznal,
zakaj je med Romi toliko delikventov, v afriški po-
eziji vso bedo in trpljenje črnega človeka in ko boš v
gledališču gledal Cankarjeve Hlapce, ti bo takoj
jasno, zakaj Jermanova ideja preživi kritiko.
Nujno je, da to spoznamo, kajti preživljamo leta,
ko se oblikuje naša osebnost. Prepričan sem, daje za
razvoj socialistične osebnosti nujno potrebna ustre-
zna stopnja kulturne zavestiokolja v katerem živimo.
K ustvaritvi teh pogojev s svojim delom veliko pri-
spevamo tudi sami in bomo le tako vredni živeti v
Titovi Jugoslaviji.
(Iz biltena MDB Matija Gubec)
Druže
Možda čiA i ja jed nog dana
krenuti tvojim stopama, dmie.
onuda kuda je kamenje golo
i gde nikada nisu cvelale ruie.
Moida ču i ja krenuti u borbu,
ali neču nosili pušku
u sebi ču nosili čvrst ideal,
uzor če mi biti Pilo Maršal.
Ti nam druže,
s puškom stvori zemlju
socijalizma, ljubavi' mira,
a ja ču stvor it i zemlju
odjekom krampa i pesmom
brigadira.
A
Ančič Gordana,
ORB„Ivo Lola Ribar"
Sremtka .Mitrovica
POSETA
RODITELJA
U nedelju, 18. jula, našoj brigadi
je učinjena poseta od strane naših
roditelja. Sa njima smo se trebali
sastati u Kumrovcu, gde smo bili u
poseti rodnoj kuči druga Tita, i
Omladinskom centru. Medjutim
zbog naših brigadirskih obaveza,
morali smo ranije krenuti iz Ku-
mrovca, tako da se nismo mogli
tamo sresti. Bili smo sve nestrplji-
viji, jer nam roditelji nisu stigli sve
do poslepodnevnih sata. Nestrplje-
nje je toliko dostiglo vrhunac, da
smo se počeli i kladiti, da ko prvi
primeti autobus ima turu piča.
Najzad negde oko četiri časa rodi-
telji dolaze. Nastalo je opšte grlje-
nje, ljubljenje i rukovanje, a veseli
uzvici ispunili su paviljon. Narav-
no, prvo tražimo dobre, prave sre-
mačke hrane, a neki se i preždera-
vaju. Ubrzo se zaorila i pcsma uz
zvuke harmonike našeg druga Ra-
deta (Vrlje). Zaigralo se i kolo i
fešta je počela. Ali sve je to kratko
trajalo, jer su naši roditelji morali,
da ubrzo podju kuči. Oproštaj
nam je veoma teško pao. Roditelji
nas hrabre, da izdržimo još malo i
stisnemo zube. Oko Sest časova
priredjen im je srdačan i ,,veliča-
stven" ispračaj.
Eto tako je protekao susret nas
brigadira sa našim roditeljima ov-
de u Dornavi, a oni su se pobliže
upoznali sa na*'^ radom i živo-
tom ovde u Slovenskim goricama,
odnosno u našem naselju.
Brigadiri ORB L L. Ribar
Varvarin
Varvarin smo ostavili
mesec dana da samuje
aradičemo most jedinstva
pesma naša nek se ču,
Oslade Morava za nama
s obalama puni m se le
čekajuči, da se vrate
udarničke naše čete.
Ruke su nam iuljevite
iz krampa nam vatra seva
al, krvi nam naše mlade
ne treba nam ko ne peva.
U nama je krv heroja
pod nama se kamen drobi
Varvarinom reči lete:
,,Najbolje su naše čete"!
ORB,.Mirko Tomič"
BRIGADIRSKI SKALPI
Ob tako krvoločnem naslovu ni
treba, da se vam postavijo vaši
skalpi pokonci (frizerske usluge so
dandanes drage).
Ob enem od obiskov v brigadir-
skem naselju v Dornavi mi je ,,pa-
del v ofi" brigadirski stenčas mla-
dinske delovne brigade Matija Gu-
bec.
Vsebina je pravzaprav čisto na-
vadna — predstavitev vseh briga-
dirjev brigade. Oblika pa je bila
najprej malo zastrašujoča, na kon-
cu pa vendarle prikupna in pred-
vsem zelo zanimiva (vendar je ne
priporočam brigadirjem v množi-
čno posnemanje).
Vsak brigadir je bil predstavljen
z uradnim imenom in priimkom,
lastnoročnim podpisom in — pra-
menom las. Raznobarvni kodri in
kodrčki so bili v stolpcih razvršče-
ni po belem polju papirja nekoli-
ko motni in spreminjasti leski ne-
katerih pramenov so mi sicer dali
sumiti, da so mogoče pobrani iz
bogatih katalogov bar. za lase,
vendar so me brigadirji piepričali,
da so pravi.
Brigadirji, še posebej pa briga-
dirke, so se najbrž težko ločili od
svojega naravnega bogastva, ne-
kaj so šušljali tudi o ,,prisilnem
skalpiranju", vendar je bilo to
zgolj natolcevanje.
Torej, če nočete hoditi okoli ple-
šasti že v mladih letih, naj taki
stenčasi nikar ne postanejo moda
(kljub temu, da so ,,rajcig")!
Danica Petrovič
Po malici Je treba posodo skrbno pomiti.
Foto: M. Ozmec
TEDNIK -5. avgust 1982
DELO DRUŠTEV - 11
VEDNO VEČ LJUDI SE ODLOČA ZA ODDIH
V PLANINAH
Vse več ljudi se odloča, da preživi dopust v
naravi, v hribih in planinah, skratka tam, kjer je
mir, kjer ni mestnega vrveža, kjer je svež zrak in
prijetna okolica.
Prejšnji teden se je 23 mladih srednješolcev z
vodjem Jožetom Cičem odpravilo v Julijske
Alpe. Pot z vlakom in avtobusom je bila že
precej mučna. Srečni smo bili, ko smo se podali
iz Rateč proti Planici m dalje proti Tamarju.
Kakšnih sedem kilometrov, kar precej strme poti
nas je vodilo do Tamare. Tam so nas veselo pri-
čakali delavci v domu in nam takoj postregli s
toplim čajem. Po večerji smo se sicer odpravili v
sobe, toda samo za hipec, da smo si pripravili
ležišča, nato pa se podali v jedilnico, kjer so iz
mladih grl zadonele lepe slovenske melodije.
V ponedeljek smo se že ob 6.30 odpravilfna
Malo Ponco. Jutro je bilo čudovito. Vonj po
svežem zraku nam je dal vedeti, da bo dan lep in
sončen. Toda čez dobro uro smo spoznali, da
nas je jutranji čar prevaral. Dobro uro smo se že
vzpenjali po hribu navzgor, ko je pričel pršiti
dež. Za nekaj minut smo se ustavili v bližnji
votlini. Dež je ponehal in nadaljevali smo pot po
hribu navzgor. Zopet je pričelo deževati.
Žalostno smo se ozirali proti nebu, toda kmalu
smo ugotovili, da dež po vsej verjetnosti ne bo
ponehal. Kljub dežju smo se odpravili proti vrhu
Male Ponce. Bilo je naporno, toda po dobrih
štirih urah hoda, smo se povzpeli na vrh Male
Ponce, kjer nas je pozdravil dež in močan veter.
Vpisali smo se v knjigo in s hitrimi koraki odšli
po strmini.
Pot je bila mokra, po travi je drselo, tu in tam
pa smo se spuščali po žlebovih. Dež ni hotel
ponehati. Kljub toplim oblačilom nas je tresel
mraz. Pogled na kočo, ki nas je spremljal ves
čas, nam je dajal pogum, da smo napor vzdržali.
V koči so nas ponovno pričakali uslužbenci
doma s toplim čajem in kosilom. Mladi planinci
so bili srečiii, da so se lahko zavili v suho in toplo
obleko. Popoldne smo preživeli v topli sobi, kjer
smo preizkusili znanje v kartanju, taroku . . .
seveda pa ni manjkalo tudi zabave. Vsak je
kakšni šali dodal še kakšen stavek, ki je smešnico
naredil še bolj smešno.
Naslednji dan je ponovno-deževalo, zato se je
skupina odpravila domov. Vsem je bilo žal, da se
nismo mogli povzpeti 5e na Vršič, ki se je
prejšnje jutro kopal v soncu.
Na pot se je podalo mnogo takih, ki sicer
gredo v planine le enkrat na leto. Ob pogovoru z
njimi sem bila kar presenečena, kako so skrivali
svojo utrujenost. „§e bomo šli v planine, saj v
njih najdeš čar lepote, ki se skriva med
gorovjem. Nič ne de, Ce je danes deževalo, bo pa
drugič bolje." Kaj lahko zapišemo za konec?
Velja povabilo v hribe, kjer najde človek
sprostitev in si nabere nove energije za delo na
delovnem mestu in seveda tudi v Soli.
JH
krvodajalci
Domava, 27. julija 1982:
Franc Herga, Dornava 139;
Franc Peteršič, Domava 64; Janko
Šešerko, Domava 56; Stanko
Zagoršek, Mezgovci 28; Ivanka
Flos, Mezgovci 25; Zdenka Zula,
Veliki vrh 3; Vlado Zagoršek,
Dornava 145; Marija Krajnc, Ki-
car 70; Alojz Pihler, Dornava
64/a, Stanko Emeršič, Mezgovci 3;
Rozalija Sok, Domava 107; Dani-
ca Sirec, Slap>e 14; Danica Viher,
Mezgovci 54/a; Jožica Sirovnik,
Lancova vas 90; Stanko Cuš,
Mezgovci 41; Terezija Ciglar,
Dornava 117; Angela Vogrin,
Dornava 91; Vlado Prosenjak,
Drornava 47; Vinko Kokol,
Dornava 87; Vera Popošek,
Podvinci 13; Ivanka Cuš, Dornava
25; Terezija Zagoršek, Mezgovci
32; Janez Vidovič, Dornava 2/b;
Jože Sok. Dornava 106; Jožica Pe-
tek, Dornava l/a; Ivan Kramber-
ger. Dornava 132; Janez Cigula,
Dornava 106; Angela Horvat, Ki-
car 128; Marijan Ratek, Dornava
99; Milka Ljubeč, Mezgovci 2/a;
Franc Ljubeč, Mezgovci 38; Janez
Cigula, Dornava 1%; Anton Pe-
teršič. Dornava 71; Ivan Leben,
Dornava 16; Angela Bezjak, Nova
vas 51; Matilda Segula, Mezgova
61; Nadja Požek, Ziherlova 12;
Cirkovce, 29. julija 1982
Anton Jerič. Dragonja vas 1;
Zvonko Jerič, Dragonja vas 1; Jo-
že Frangež, Sp. Jablane 3; Emil
Veler, Cirkovce 76; Ivan Kiribiš,
Starošince l/a; Anton Dolenc, Zg.
Jablane 37; Štefan Potočnik, Sp.
Jablane 36; Peter Kamenšek, Dra-
gonja vas 4/a; Alojz Obreht, Sta-
rošince 13; Franc Trčko, Cirkovce
59; Ivan Vodušek, Pleterje 43;
Franc Kocjan, Stražgonjce 17;
Zvonko Hazenmali, Mihovce 28;
Franc Lah, Mihovce 30;
PREVENTIVNI TEHNIČNI
PREGLEDI
Minuli petek je bila v Ptuju akcija, namenjena zmanjšanju krvnega
davka na cestah. Baza Avtomoto zveze Slovenije iz Maribora ter Obmo-
čna zavarovalna skupnost Triglav sta ob sodelovanju AMD Ptuj izvedli
akcijo brezplačnih tehničnih pregledov osebnih vozil. Naletela je na ugo-
den odziv, saj je bilo kar ves popoldan veliko dela.
1. k.
Kontrola delovanja motorja (foto: I. kotar)
Sedmi veseli dan
naših vasi
Nenehno dirjanje za boljšim jutri nžs je ljudi začelo počasi, a vendar
vztrajno odtujevati. Temu bo treba narediti konec, so rekli pri KK SZDL
Rogoznica in danes lahko trdimo, da jim je to uspelo.
V okviru veselega dne naših vasi je bilo poleg športnih aktivnosti, ki
so potekale med vasmi že prej, organizirana razstava ročnih del žena in
deklet iz vasi Rogoznica,, Zabjak in Nove vasi pri Ptuju. Na svečani
otvoritvi, ki je bila 1. 8. 1982 ob 10. uri v domu Slovenskogoriške čete na
Rogoznici. je govornica Frančka Petrovič, predsednica sekdje za
družbeno aktivnost žensk pri KK SZDL Rogoznice med dmgim deial?.:
..Prijetna dolžnost je odpirati tako bogato razstavo del naših žena in
deklet. Na tisoče vbodov je potrebnih, da nastane bogat gobelin ali pa
živo-pisani prt. Ponosni smo na vse to . . ."
Veliko število krajanov na otvoritvi pa je potrjevalo,da si takšnih
oblik srečevanja in zbliževanja krajanov želijo. Poleg žena in deklet so
razstavljali tudi otroci in tovarišice iz VVZ Ptuj otroški vrtec Jože Lacko
Rogoznica ter člani likovne sekcije Alojza Arnuša Rogoznica.
Skratka, navdušenja ni manjkalo.
Istega dne ob 14. uri pa se je nadaljevalo dmžabno srečanje
krajanov. Da bi bilo vse še prijetnejše so bile med vasmi organiarane
vesele igre brez meja. Za prijetno vzdušje pa je skrbel ansambel POTRC
iz Maribora.	_
Udeležba na vseh prireditvah, ki so potekale v okviru 7. veselega
dneva naših vasi je bila nagrada in spodbuda prirediteljem. Prihodnje leto
na svidenje!
M. Menoni
NOVO VOZILO GRAJENSKIH
GASILCEV
Novo vozilo (foto B. Rode)
V gasilskem društvu Orajena je prek 50 članov, mlajših in starejših.
V nedeljo popoldan so na slovesnosti z družabnim srečanjem namenu
predali prvo svojo gasilsko vozilo, dosedaj so namreč uporabljali odslu-
ženi stari kombi. Gotovo pa je tudi največja prireditev ob jubileju —
društvo deluje namreč 25 let. Zato je bilo v nedeljo popoldan na Grajeni
še toliko bolj slovesno in veselo.

12 - NASI DOPISNIKI
5. avgust 1982 - XEDNIK
KLUB MLADIH
URE PRAVLJIC IN RISANJE
ZA OTROKE
K lub m ladih v Ptuju se že pripravlja najesensko
»sezono«, ko bodo šole spet odprle vrata mnogim
učencem. Nekateri od njih bodo spet zavili v Klub in
pregnali poletni hlad in praznino izmed sten. V
Klubu bc^o lahko našli tisto, česar so bili vajeni že
doslej in, če jih bo z.animak> in če bodo »prodali«
nekaj svoje domišljije in idej tudi tisto, česar niso bili
vajeni, torej nekaj novega.
Sodelovati bo mogoče pri vseh oblikah dela, ki
so že uveljavljene v Klubu — dramska, likovna,
literarna, plesno — scenska sekcija, plesna šola in
plesna sekcija, glasbena in vse športne sekcije, tam
pa »ustvaija« tudi klubski ročk ansambel.
Povprečna starost obiskovakev in tistih, ki de-
lajo v sekcijah, je okoli 16 leL Program v klubu bo
prilagojen željam in potrebam tistih, ki vanj zahajajo.
V začetku šolskega leta bodo obvestili vse dijake
SSCin učence osnovnihšolomožnostih, kijihponuja
klub(obljubljajo,dabodoobveščali»znenavadnimi
oblikami«).
Še posebej pa je vredno omeniti tisto, kar se
zaenkrat dogaja samo še za zaprtimi vrati in zagr-
njenimi zavesami kluba in v možganskih vijugah
nekaterih »klubskih eksperimentalnih umetnikov«.
Pripravljajo namreč program za predšolske otroke.
Razk)g je jasen — v Ptuju se dogaja zelo mak) reči,
ki bi bile od vsega začeUca posvečene in namenjene
otrokom (razen tistega, kar organizirajo vriti). V
klubu bodo nadaljevali z urami pravljic, s katerimi
so začeli letošnjo pomlad. Skupina petih (študenti in
dijaki) pripravlja ure.
Vsak zase sam izbere tekst, sam naredi zamisel,
pripravi ureditev prostora, kostume, skratka, to je
nekakšna avtorska predstava.
Prva ura pravljic je bila v verzih, z njo so go-
stovali tudi na otroškem oddelku ptujske bolnice. Na
urah pravljic je bilo približno 60 otrok, obvestili pa
so stanovalce blokov s dklostiranimi obvestili in
plakati.
Za jesen nameravajo oblikovati ure pravljk
tako, da bi bilo vključeno še risanje —po končani uri
bi otroci risali in slikali na temo pravljice oziroma
doživljanje pravljice. Ure pravljic bodo enkrat me-
sečno. Poleg tega bo lutkovna skupina, ki jo vodi
mentorica Marija Vednjak. Ista skupina je letos ob
koncu šolskega leta že pripravila lutkovno predstavo
za otroke (Teliček Rjavček), vendar niso utegnili
obiskati veliko osnovnih šol, ker so jim šolski zvonci
prehitro odzvonili šolsko leto. S to predstavo bodo šli
na pohod v začetku novega šolskega leta.
V klubu imajo sicer še več načrtov, vendar so za
zdaj še nekoliko skrivnostni. Upam pa, da vsaj otrok
ne bodo naplahtali samo z obljubami, pa čeprav gre
samo za pravljice.
Danica Petrovič
SKRB ZA ŽIVE IN MRTVE
Letošnja marca je strokovna
služba Občinske zdravstvene skui>-
nosti Ptuj poslala dokaj nenavaden
sklep zaradi nepl<ičanega prispevka
za zdravstveno zavarovanje kme-
tov svojemu ..zavezancu". Kot
piše v uradnem sklepu, je dolžan
poravnati znesek zapadlega in
neplačanega prispevka za zdrav-
stveno varstvo v znesku 90,00 din.
Ce znesek v osmih dneh ne bo po-
ravnan, piše v sklepu, „se bo
zapadli in neplačani prispevek pri-
silno izterjal v skladu z določili 1.
člena uredbe o prisilni izterjatvi
nekaterih jMispevkov po predpisih
o izterjatvi davkov občanov
(Uradni list SRS 7/80); ugovor
zoper sklep ne zadrži izvršbe nepo-
ravnane obveznosti." To je dobe-
sedno izpisano iz sklepa.
Ker je že zagotovo ugotovljeno,
da zavezanec svojega zneska ni po-
ravnal. sledi seveda izterjatev. Tu
pa so izvajalci prav gotovo naleteli
na vdike in nepremagljive težave.
kljub temu. da so zvito zaščiteni z
vsemi potrd)nimi zakonskimi
..revolverji".
Zavezanec je nanueč že, 10 (de-
set) let mrtev! Kljub temu,
da si je po svoji dolgi ..kmečki ka-
rieri" in plačevanju pri^ievka za
zdravstveno zavarovanje kmetov
zaslužil miren počitek vsaj v
grobu, to jeklene trdnosti in ledene
treznosti vajene administracije ne
prizadene.
Z<HJer ta neuniSjivi sklep „se
lahko ugovarja v roku IS dni po
sprejemu tega sklepa na komisijo
za reševanje ugovorov pri občinski
zdravstveni skupnosti Ptuj", kot
piše v pouku o pravnem sredstvu v
uradnem dopisu.
Kakor Zdravstvena skupnost ne
bo mogla izterjati devetih jurjev,
tako se tudi pokojnik ne bo mogel
pritožiti (izpod rož na grobu).
Občudovanja vredna paje evi-
denca, ki jo vodijo na Zdravstveni
skupnosti in njihova dosledna in
ganljiva skrb za svoje zava-
rovance.
To je najbrž osamljen primer,
pomagal pa bi mt^oče lahko vsem
tistim prizadevanjem za „od-
kritje" meril za nagrajevanje po
delu in rezultatih dela, ki jih za
administrativne delavce nikakor ni
mogoče najti.
Danica Petrovič
Poštenost
Pc^tenost je prav gotovo ena
najlepših človekovih lastnosti, ki
jo je še najti med nami, to lahko
potrdim ob naslednjem doživlja-
nju.
Pred nekaj dnevi sem kupovala
meso v Pomurki ABC, po-
slovalnici 9 na Vodnikovem trgu 2,
ga plačala in odšla.
Sele doma — čez dobri dve uri,
sem ugotovila, da nimam ročne
torbke. Takoj sem pohitela nazaj
na tržnico, kjer sem nazadnje
kupovala sadje in zelenjavo, a
torbice nikjer. Nazadnje pa sem Se
šla v mesnico, kjer mi je vljuden in
pošten poslovodja takoj povedal,
da sem torbico tam pozabila in mi
jo je shranil.
Iz naslova, ki je bil v torbici, je
razbral tudi mojo telefonsko
številko in mi cek) dvakrat telefo-
nično klical, a mene že ni bilo več
doma, ampak na poti do mesnice.
Tovariš poslovodja res zasluži
vse priznanje in javno pohvalo, za
svojo poštenost, kajti z natovo
duplikatov osebne legitimacije in
zdravstvene knjižice je zdo do&u
neprijetnosti in potov in tudi stro-
škov.
Hvala poštenjaku, poskivodji
mesnice Pomurka na Vodnikovem
trgu št. 2. v Mariboru.
Lija Apih,
Kosarje\a 15, Maribor
LEPA FOTOGRAHJA -
TRAJEN SPOMIN
FOTO ATELJE
FRANC LANGERHOLC, Ptuj, Prešernova 2
Zagotavlja hitro in kakovostno izdelavo slik, posnetih na
domu, zunaj ali v ateljeju. Foto amaterjem nudi potrebne
usluge in pomoč tako v črno-beli kot v barvni tehniki.
Ob prazniku občine Ptuj zdi delovnim ljudem in občanom,
predvsem pa svojim sta/n/m strankam in sodelavcem prijetno
praznovanje!
GRAOBEMO PODJETJE^ Zt^tClOa PTUJ
Opravlja nno vsa gradbena deJa
in se priporočamo!
Občanom ptufske občine, borcem in ostalim naše
iskrene čestitke ob 8. avguscu:
DIMNIKARSKO
PODJETJE
PTUJ
ob prazniku občine —
8. avgustu čestita in želi
še mnogo nadaljnjih us-
pehov na vseh p>odrocjih
dela.
V BIOGRADU
Z avtobu-som smo naredili dol-
go in naportK) pot. Ko smo prišli v
počitniški dom v Biograd na mo-
lje, smo dobili vsak svojo posteljo.
Nato smo se šli kopat. Morje je
bilo že tojplo. V vodi sem bil vsak
daa Imeli smo tudi plavalnega
učitelja, ki nas je učil plavati.
Nekega dne, ko sem se kopal,
me je eden od prijateljev poškro-
pil. Voda mi je prišla v nos in v
usta. 21aček) meje dušiti. Kot riba
sem pod vodo priplaval na kraj
obale. Zamotal sem se v brisačo.
Komaj sem prišel do sape. Potem
sem prijateljem povedal, kaj se mi
je zgodik).
Tomaž Kralj,
3. razred,
Gorišnica
IZLET V KOPER
V	sredo smo si šli ogledat po
zajtrku luko Koper. Peljali smo se
z avtobusom. Ko smo prišli v
Kopersmi si najprej ogledali luko.
Videli smo tovarne ladje, skladi-
šča in naprave za natovaijanje in
izlovarianje. Na sidrišču sta bili
dve ladji. Ustavili smo se pri vla-
čilcu. Od kapitana smo izvedeli,
da ie vlačilec težak 70.000 ton.
Dva vlačilca lahko potegneta eno
veliko tovorno ladjo. Ko smo si ga
dovolj ogledali, smo se odpravili
domov. Na poti smo se še ustavili
pri trgovini, kjer smo nakupili vse,
kar smo želeli. Na izletu smo se o
luki več naučili kot pa, da bi se
učili iz učbenika.
Tomaž Kukovec, 4/a.
OŠ Olga Meglič
Z LADJO DO PORTOROŽA
Zjiitraj smo se zbrali na pomo-
lu. Čakali smo ladjo, ki bi nas
peljala do Portoroža. Končno smo
jo zagledali na obzorju. Pomikala
«:e je zelo počasi, zato smo dolgo
čakali, da je prišla do pomola.
Vkrcali smo se nanjo in odpluli.
Med vožnjo smo imeli pouk. To-
varišica nam je razlagala o mestu
Kopru. Z ladje smo dobro videli
pristanišče: silose, skladišče in že-
rjave. Prišli smo do Izole. Tam je
kapitan na točil nafto. Potem smo
odpluli dalje. Peljali smo se mimo
starega mesta Pirana. Pred sabo
smo zagledali lepo mesto Porto-
rož. To turistično mesto je zelo
veliko. Polno je hotelov, trgovin z
raznimi spominčki in restavracij.
Vsak je imel nekaj denarja, zato si
je lahko kupil spominček. Raz-
l^opili smo se po celem mestu.
Čas nam je hitro minil, morali .smo
spet na ladjo. Peljali smo se mimo
solin, o solinah nam je tovarišica
nekaj povedala. Dolgo smo pluli
preden smo prišli na Debeli rtič.
Ob pristajanju smo kar na treh
pomolih nasedli. Ko smo prišli
spet na kopno, smo odhiteli do
paviljona.
Ta dan je bil eden izmed na-
jlepših dni na Debelem rtiču.
Irena Rojko, 4/a
OŠ Olga Meglič, Ptuj
IZ KRONIKE SEM RAZBRAL
V	Cirkulanah je preteklo že
dvesto let odkar so otroci prvič
sedli v šolske klopi. To je redka
krajevna skupnost, ki se lahko
pohvali s tako starim šolstvom.
Prejšna šola. ki še zdaj stoji, je bila
obnovljena in v njej sedaj stanuje
tovariš Štumberger. Šola je bila
manjša in manj udobna kot sedaj.
Največ podatkov o zgodovmi
cirkulanskega šolstva smo dobili
iz šolskih kronik, za lažjo pred-
stavitev pa nam služijo ohranjene
fotografije. V Cirkulanah so pjo-
seNio skrb posvečali dramskim
sekcij:mi in pa okolici šole, ki sojo
učeiK-i sami urejali. Imeli so če-
belnjake. akvarije, vrt. majhen ži-
valski vrt in pa še druge stvari. V
današnjem ča.su pa vsemu temu
pos\-ečamo manj pozornosti.
V	cirkulaiLskem šolstvu je bilo
tudi nekaj kriznih obdobij, ko je
šolstvo malo upešalo, ker je na-
stopila trtna uš in so ljudje začeli
jemati učence iz šole. V prvi sve-
tovni vojni pa je bilo šolstvo za
kratek čas prekinjeno. Toda spet
seje obnovik).
V	Cirkulanah so bila razna
šporma društva kot SOKOL,
kasneje pa TVD Partizan.
Otroci so h<Klili na izlete v
bližnje kraje skupaj s starši: ki so
prispevali za hrano in pijačo tudi
po »tri prašiče« in po sto litrov
vina. V>aj tako pLše v kroniki.
lanah v OŠ »Maksa Bračiča«, kot
se sedaj imenuje, je približiK) tristo
štirideset učencev. Šola je boljše
urejena kot pred dvesto leti, z več
učilnicami^ ki so bolje opremljene.
Še vedno pa ni tako kot bi si želeli.
Namreč nimamo telovadnice,
takšno kot bi jo potrebovali, drugi
večji problem pa je prostor za
prehraiK). Držimo pesti, da se bo
stanje izboljšalo in da bodo naši
nasledniki imeli boljše pogoje kot
mi in generacije pred nami.
Damijan Zmazek, 7/a,
OS Maksa Bračiča,
Cirkulane
OBISKAU SMO HRVAŠKO
ZAGORJE
Pioniiji, udeležanci tabora Su-
tjeska 1982, smo obiskali Posavje
in Hrvaško Zagoije.	'
Najprej smo se ustavili v Bre-
žicah, kjer smo si ogledali grad in
muzej. Nato nas je pot vodila po
poteh kmečkih puntov. Ustavili
smo se v Gornji Stubici pred mo-
gočnim spomenikom upornim
kmetom, ki so hoteli živeti svo-
bodno in neodvisno. Spomnih smo
se kmetov podložnikov, ki so za-
netili iskro uf>ora in željo po so-
vobodi.
Od tu nas je pot vodila v Ku-
mrovec. Obiskali smo Dom bor-
cev NOB in mladine Jugoslavije,
dom, ki je bil zgrajen z namenom
da se zbližata dve generaciji. Nato
smo si ogledali še rojstno hišo tov.
Tita in postali pred njegovim
spomenikom ob hiši. Peljali smo
se mimo Podsrede, rojstnega kraja
Titove matere in ogledovali
kraje, kjerje mladi Jože preživljal
brezskrbno otroštvo. Naša zadnja
postaja je bila Kostanjevica na
Krki, slikovit kraj — otoček z
mogočnim gradom. Spoznali smo
njegove znamenitosti. Posebej nas
je pritegnila razstava znanega
slovenskega umetnika Božidarja-
Jakca. Ogledali smo si tudi
skulpture, ki so nastale na srečanju
FORMA VIVA.
Na poti domov sem premišlje-
vala o dveh mogočnih možeh, kiju
je dalo Hrvaško Zagorje, o Matiji
Gubcu. kije zanetil iskro upora, ki
je tlela skoraj 400 let in o tovarišu
Titu, ki je prižgal plamen in po-
peljal ljudstvo k svobodi.
Valerija Zupanič, 6/b,
OS Bratov Štrafela
Markovci
KRIV JE VL4ČEK
Sestra je prinesla z izleta lepo
stekleno vazo. Občudovali sva jo
in jo imeli bolj zoi ogled, kot pa za
uptirab<>. Neki dan je dala vanjo
prelepe vrtnice. Sobaje nenadoma
vsa oživela. Večkrat sva postopali
po njej kot prej. rajši sva spali in se
tudi kdaj pa kdaj skregali, vendar
sva sc v tej »razcveteni« sobi vedno
spravili.
Čez nekaj dni jc sestra morala v
Maribor. Bila sem vsa presrečna,
da sem imela sobo in vazo zase.
Dala sem na gramofon ploščo, ko
jc prišla Mirjana. Malo sva se za-
čeli vrteti v ritmu glasbe. Pozneje
sva se zadihani usedli na kavč.
Tedaj seje zgcnliliJtVstala sem.
se obrnila ob mizi in z roko zadela
šopek. Vaza jc padla na tla in se
ra/bila. Kar okamcncla sem. Joj.
kaj bo /daj rekla Marta!
Sc nekaj časa sem tako stala m
SKECA
To je utrinek iz otroških let. Pretekla so leta. toda doživetje sreče je
ostalo.
Bilo mi je pet let. Mama in oče sta odšla v tuiino in se tam mudila
teden dni. Vsak dan sem mislila na njuno vrnitev. Stda sem dneve in ure
in mislila, kaj neki mi bosta prinesla. Zdela sem si čmolaso punčko.
Prišel je težko pnCaicovani aan. bedda sem na hišnem pragu in
poslušala, kdaj bo na vaški cesti zabmd avto. Zaradi razburjenosti sem
malce zadremala. Brnenje. ..Mama in oče!" sera zakričala.
Vrgla sem se jima v objem. Mehko sta me pobožala in že smo stopili
v hišo. Oče je prinesd kovčke in jih položil na mizo. Otroci smo zlezli na
stole in bili radovedni, kaj je v kovčkih. Mama se jc smehljala. Počasi je
odpirala kovčke in jih praznila. Bilo je vdiko paše za naše otrc^ke oči,
toda punčke, ki sem si jo tako srčno želela, ni bik). Postala sem žalostna.
Mama, ki je opazila moje razočaranje, se je nasmehnila in odšla iz sobe.
Deklice smo čepele na stolih in takrat je bruhnDo iz mene; „Vdiko
lepega, jaz pa bi tako rada čmolaso punčko?"
Medtem se je vrnila mama in v rokah držala škatlo. Rekla je: „lo jc
pa zate, ljubi otrok."
Brž sem pojgledala v škatlo, \ kateri je bila Crnolasa punčka. Vsa
srečna sem zakričala: „Mama, to je zame velika sreča! Hvala, tisočkrat
hvala!" Punčka je postala moja a«ijljub5a igračka. Danes krasi mojo
knjižno polico in kadar jo pogledam, sc spomnim na svojo prvo veliko
srečo.
Silva Jamnik, 7. a
OS Gorišnica
strmci.' v črepinje. ki bi naj pri-
našale .srečo, meni pa bodo zaj
samo še nesrečo. Pogledam Mi-
rjano. ki se ic na vse pretege
smejala. Udarna bi jo. Pnmem
Mirjano za roko in jo odvlečem iz
sobe. ki ni bila več prijetna, ni se
več svetilu v j,oju sončnihžarkov in
tudi cvetja ni bilo več. Zaklenila
sem. ne da bi to pospravila, in
odšla na sprehod.
Ko se \ rnem domo^ me Marta
že k lite m uporablja pri tem raz-
novrstne izraze. Vstopim, ona pa
.se zadere: >
»Zakaj si razbil ) vazo?!«
»Jaz?« vprašam neumno, če
prav .sem vedela, da meje doslej še
vedno zalotila pri laži.
»Kdo pa?«
»Nisem jaz! Misliš, da sem ve-
dnt) jaz vsega kriva "'i'
»Saj drugi ni bil danes tukaj,
samo ti!«
Še sva se prepirali, ko nenado-
ma skoči izpod kavča maček.
»Ta je kriv!« rečem in pokažem
nanj. »On je prevrnil vazo. Poglej,
še zdaj se vidijo odtisi njegovih
tačk!«
Marta pa se ni zmenila za moje
dokazovanje, temveč je pograbila
mačka in ga vrgla skozi vrata.
»Ta prekleti maček!« je bil
zadnje, kar je rekla, ko je že po-
spravljala črepinje in nasedla moji
laži.
Vilma Miholič,
7/b. OŠ Miklavž pri Ormožu
TAKO BI SODOBNO PREŽi-
VUALI PROSTI ČAS
Stal sem na palubi in razstrese-
no zrl v peneče valove Jadranske-
ga morja. Ladja seje počasi pre-
mikala in se kot galeb zibala čez
prostrano morje. Prijateljem sem
obljubil, da se ob pravem času
snidemo v pristanišču. Ko smo
končiK) pristali, so me radostno
pričakali na pomolu. Zbežal sem
od presenečenega očeta in matere,
ki sta me spremljala, in se s pri-
jatelji zgubil v pristaniškem vrve-
žu.
V	lahkem športnem avtomobilu
smo se od peljal i. Kosejestemnilo.
smo se ustavili ob disko klubu.
Podjetna ročk glasba je donela iz
dvorane. Zrinili smo se med
množico plešoče mladine in se
u.stavili ob baru. V.sak s svojim
kozarcem peneče coca-cole smo se
približali dolgolasim dekletom, ki
so skozi goste trepalnice mežikale.'
v nas. Zaplesali smo. Naša telesa
so se v divji ročk glasbi izgubila
med množico plesalk in plesalcev,
po končanem programu smo se z
dekleti odpeljali.
V	divjem navalu mladosti in
sreče smo se odpravili v hribe.
Oprtani z nahrbtniki smo se po
večurnem lazenju po hribih uta-
borili na planoti blizu Triglava.
Nato smo utrujeni polegli in
mehki akordi prijateljeve kitare so
nas uspavali.
Zjutraj nas je zbudilo cvrkuta-
njc ptic. Ker je sonce bilo že viso-
ko. smo se odpravili v mesto. Na
kolodvoru smo zagledali na oknih
velike plakate, ki so vabili na
koncert. Iz kovčkov smo p<iiegnili
obleke samo za take prireditve in
se odpravili v dvorano Tivoli.
Posedli smo po stolih in radostni
prisluhnili otožni glasbi, kije kot iz
daljave prihajala do nas.
Koje bil koncert končan, smo se
utrujeni, vendar zadovoljni, vra-
čali na svoje domove.
Naslednji dan nas je čakalo
novo delo. novo učenje in dožive-
tja.
Vasilij Kelemina.
7/a. OŠ Miklavž pri Ormožu
TEDNIK
telesna kultura in šport - i3
Športno orožje-šport, kije lahko nevaren
v ptujski občini je'strelski šport močno
razvit, saj že skoraj v vsaki KS in DO deluje
strelska družina ali njihova sekcija. Strelci so
pred leti dobili lepo urejeno strelsko dvorano,
kjer lahko dokaj uspešno trenirajo. Strelske
družine pa se vse bolj pomlajujejo z novimi
člani, članicami, mladinci in mladinkami.
Torej je v družinah vse več mlajših strelcev, ki
šele spoznavajo strelski šport v pravi luči.
Zato bi ta sestavek o orožju namenil prav tem,
mlajšim in najmlajšim strelcem. Mislim, da so
jih o tem tudi že seznanili mentorji v druži-
nah.
Športno orožje je veliko bolj zapleteno od
drugega, je težje in povečini neprikladno za
nošnjo, sproženje je zelo mehko, varovalke pa
nezadosme. Konstrukcija je podrejena izk-
ljučno visoki preciznosti streljanja, prenašanje
nabitega orožja in podobne manipulacije niso
predvidene in predstavljajo skrajno lahkomi-
selnost.
ZRAČNO OROŽJE je osnovna oprema
strelskih družin, množično pa ga uporabljajo
tudi neorganizirani posamezniki. Zanj ni
potrebno dovoljenje, zato pogosto zaide v
roke otrok in kljub svoji neznatni moči
povzroča veliko število poškodb. Podcenjeva-
nje zračnega orožja sploh ni umestno, .saj ima
taka puška domet okoli 100 m, na 10 metrov
pa prebije do 10 mm smrekovine. Običajno se
strelec-začetnik najprej sreča z zračno puško,
zato je pomembno, da se že pri njej navadi
pravilnega ravnanja, kajti kar se Janezek
nauči, to Janez zna. Orožje se fX)hii neposred-
no pred streljanjem; ko je nabito, ga ne
odlagamo ali obračamo iz smeri tarče to velja
pravzaprav za vse vrste športnega orožja.
MALOKALIBRSKA PUSKA je najbolj
razširjeno špormo strelno orožje. Pri njej je
treba poleg varnostnih ukrepov za zračno
puško upoštevati še večji domet (okoli
1200 m) in probojnost malokalibrskega zrna
(do 15 cm v smrekov les). Pri puškah proste
izbire in standardnih puškah je zaradi izredne
občutljivosti sprožilnega mehanizma potreb-
no še več pazljivosti.
VELIKOKALIBRSKE puške, bodisi
vojalke, predelane ali specialne, uporabljajo v
več športnih disciplinah. Združujejo lastnost
vojaških pušk (močno strelivo z velikim
dometom) in občutljivih športnih orožij, kar
nam že jasno kaže, kako moramo z njimi
ravnati.
ENOSTRELNE PIŠTOLE so običajno
mak>kalibrske. 5,6 mm z robnim vžigom.
Nabite pištole ne smemo obračati v tla ali
navzgor, saj ponavadi streljamo iz pokritega
prostora in se v primeru sprožitve izstrelek
lahko odbije od stropa ali tal ter poškoduje
navzoče. Zlasti pištole proste izbire z naproži-
lom. pri katei^ zadošča za sprožitev že
nekajgramski pritisk, zahtevajo pazljivo rav-
nanje.
POLAVTOMATSKE PIŠTOLE majhnega
in velikega kalibra: pri njih moramo upošte-
vati njihovo polavtomatsko delovanje in moč
streliva. Streljamo lahko le v tarče z zavarova-
nim ozadjem, okvir z naboji vložimo tik pred
streljanjem, po tem okvir izvlečemo, zapiralo
pa odpremo. Enaka previdnost velja revolver-
ju-
Vse. od manipulacije z orožjem do obnaša-
nja strelcev na strelišču, je zajeto v pravilnikih
Strelske zveze Jugoslavije, upoštevanje teh
pravil pa nam zagotavlja varno udejstvovanje
v strelskem športu.
zb
tldeleženci dvodnevne ture na Peco; mnofU so se ta prvit srefcli s skabiim visokogorskim svetom
KOlieiliA^ nLANMSKA SOLA PO MAJŠPBtK - STOPERCE
iz haloz na peco
V juliju je bila zaključena
planinska šola PD Majšperk —
Stoperce. Z zaključkom planinske
šole sta ti dve društvi uspešno
izvedli novo pomembno akcijo iz
delovnega programa, katerega sta
posamično sprejeli na svojih
občnih zborih. V obeh društvih se
namreč dobro zavedajo, kako
prepotrebni so jim za nadaljnji
razvoj in delo vodniki in inštruk-
torji planinske vzgoje. PD Maj-
šperk namreč usmerja svojo aktiv-
nost v delo z mladimi, PD
Stoperce pa ie sploh ena naimlaj-
ših slovenskih planinskih organi-
zacij, zato niti niso imeli možnosti
vzgajati lastnih kadrov. Nič torej
ni čudnega, da so se odločili le za
samostojni oddelek v organizaciji
planinske šole PD Majšperk.
To pa ni edina značilnost te šole.
Kljub temu, da sta jo organizirali
Jve društvi skupno, niso imeli do-
volj lastnih predavateljev, zato so
jim nesebično priskočili na pomoč
planinci iz Puja. Značilnost je bila
tudi to, da se je šole z vso res-
nostjo udeležilo tudi večje število
odraslih članov PD Stoperce, saj je
najstarejši „šolar" že dopolnil 40
let. Sicer pa se je vpisalo 41 pla-
nincev iz Majšperka in 39 iz Sto-
perc. Vsi so, ne glede na starost,
šolo vzeli zelo resno, pomagali pa
so jim še mnogi učitelji na obeh
šolah, zato se ni čuditi, da so tudi
preizkus znanja vsi opravili z nad-
povprečnim uspehom.
Planinsko šolo so zaključili z
dvodnevno turv^ na Peco, kjer so
pridobljeno znanje uporabili tudi
praktično. Na tej turi so se mnogi
prvič srečali s skalnim visokogor-
skim svetom in prav resnosti dela
starejših članov — udeležaicev
planinske šole in mentorjem obeh
skupin gre zahvala, da se je vodja
šole odločil sam z njihovo po-
močjo popeljati tako številno sku-
pino na to, za začetnike zahtevno
turo.
Na povraiku s ture so naslednji
dan vsi udele^nci prejeli tudi
zaslužene značke in diplome o
uspešno opravljeni planinski Soli, v
kateri so se teoretično in delno tudi
praktično seznanili z organizacijo
planinstva, dolžnostmi in pra-
vicami, nevarnostmi v gorah, z
meteorologijo, rrientacijo, z
delom gorske reševalne službe,
osnovami prve pomoči, varstvom
okolja pa tudi kakšna je potiebna
oprema za varno hojo po gorskem
svetu ter o pomenu planinstva v
SLO in DS in še marsikaj.
Planinska šola, ki je trajala od
februarja do julija pa udeležencem
omogoča nadaljnje planinsko
izpopolnjevanje. Takoj po končani
planinski šoli sta se po dva kandi-
data iz vsakega društva odpravila
na tečaj za mladinske vodnike, ki
ga je organizirala Planinska zveza
Slovenije. S tem sla tudi ti dve
društvi dobili prve verificirane
vodnike, ki bodo pri širjenju
mladinske planinske dejavnosti še
kako potrebni.
Besedilo in posnetek: L. Cajnko
Začetek priprav v rokometu
v tem tednu so s pnpravami za prihodnjo tekmovalno sezono pričeli v
rokometnem klubu Drava. V ponedeljek so se prvič zbrale igralke in igralci
pionirske, mladinske in ekipe članic, v začetku prihodnjega tedna pa bodo
s treningi pričele tudi mladinke. Vse ekipe bodo vadile do štirikrat na teden
na objektih v Ptuju, saj bodo v prihodnji sezoni pofkušale svoje uvrstitve v
republiških ligah izboljšati. To vdja prav za vse ^i^. Tako bodo poskusili
izboljšati mesto tudi v posebni razvrstitvi sk>wmskih klubov, v kateri je RK
Drava za delo v minuli sezoni osvojil sedmo mesto med klubi, ki se ukvar-
jajo z ženskim rokometom.
L k.
Začetek dela tudi v nogometu
v NK Aluminij so s pripravami na novo sezono, ko bodo člani nasto-
pali v vzhodni območni ligi, pričeli 27. julija. V NK Drava pa Se niso začeli.
Prvi sestanek z igralci članske ekipe bo jutri ob 17. uri, uro pred tem pa se
bodo sestali vodstvo in trenerji. Nogometaši začenjajo z delom precej po-
zno, saj je do nove sezone manj kot mesec dni.
L k.
Nastop na državnem
prvenstvu
Jutri in v soboto bo v Mariboru letošnje državno prvenstvo v atletiki
za člane in članice. Pogoje za nastop imajo iz AK Ptuj Marija Vindiš v teku
na daljše proge, Sonja Pajenk v skoku v višino in Marija Šešerko v skoku v
daljino.
L k.
Turnir ob prazniku
TVD Partizan Gorišnica bo v nedeljo na dan občinskega praznika iz-
vedlo turnir v malem nogometu na igrišču v Gorišnici. Začetek bo ob 8. uri.
L k.
Memorial Albina Polanca
v nedeljo je potekal memorial v spomin na Albina Polanca. Na
turnirju so sodelovale osnovne organizacije Videm, Šturmovec, Majski
vrh. Tržeč in Pobrežje. osnovna organizacija mladih iz Elektro Ptuj ter
N K Tržeč. TVD Partizan iz Vidma in veterani iz Vidma. Turnirje pričel
ob 8. uri. končan pa je bil v poznih popoldanskih urah.
Med ekipami je prehodni pokal osvojila OO ZSMS iz Vidma, drugi
so bili mladi iz Tržca. tretje mesto pa so osvojili nogometaši N K iz Tržca.
Sledijo OO ZSMS Šturmovci in Majski vrh. Elektro Ptuj, Pobrežje,
veterani Vidma in TVD Partizan.
Kljub soncu in vročini si je tekme ogledalo precej gledalcev. Ijh
Ženske pripravljajo
večer nogometa
Tudi dekleta so se pričela vse bolj navduševati za nogomet. V
krajevni skupnosti Videm je igranje žeask v nt^gometu že skoraj tradi-
cija. Tudi letos je OO ZSMS Pobrežje organizirala »večer ženskega
nogometa«, na katerem sta igrali ekipi z Majskega vrha in iz Pobrežja.
Nastopajoči ekipi sla se za tekmovanje dokaj dobro pripravili in
potrebno je povdariti, da lahko v zadnjem času gledamo kar precej dober
nogomet. Prva nogometna ekipa žensk je bila organizirana prav na
Majskem vrhu. kjer so dekleta večkrat zaigrala na koncu kakšm
turnirja. Dekleta obeh ekip pa že zelo dobro obvladajo tehniko igranja
nogometa.
V soboto. 31. julija so se nogometašice Majskega vrha in Pobrežja
pomerile za prehodni pokal Albina Polanca. Albin seje lansko leto, 1.
avgusta tragično ponesrečil, prav takrat, ko je bila v Pobrežju prijateljska
tekma omenjenih moštev. V spomin nanj bu ta prireditev tradicionalna.
Da so dckict:i res zavzeta za igranje nogometa lahko potrdi vztrajnost, ki
so jo pokazala v si)boto. Kljub dežju, pršenju, pihanju vetra in zato
težkemu igranju. niM) nehala. Tekma seje koričala z rezultatom 1:1, ker
pa je bilo potrebno dobiti zm igovalca srečanja, so vse tekmovalke
izvedle enajstmetrovke. Pri streljanju so imele več sreče nogometašice z
Majskega vrha in zmagale s tremi goli razlike. Toda nič : ' de, nogo-
meta.šice Pobrežja s;.) poraz .sf>ortno prenesle. Izbrana je bua tudi naj-
boljša strelka na tem srečanju m sicer Ivank,' Vidovič, nogometašica
Pobrežja.
Da bi se igra nogometa med zeaskami še bolj uveljavila, so orga-
nizirali v nedeljo. 8. avgusta v Leskovcu tumiržensk v velikem nogometu.
Tekmovanje .se bo pričelo ob 14. uri na .^gomelnem igrišču NK Le-
skovec. Na turnirju bodo sodebvale nogoineta.šice z Majskega vrha. iz
Pobrežja in LcNkovca.	j. Hvaleč
14 - ZA RAZVEDRILO
5. avgust 1982 - TEDNIK
TEDNIK -5-avgust 1982
OGLASI IN OBJAVE - 15
KONFERENCA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE
V petek, 30. julija so se v domu Franc
Kramberger v Ptuju na peti delovni in tretji
volilni konferenci Medobčinske nogometne
zveze Ptuj zbrali delegati klubov, društev in
sekcij, ki se v občinah Ormož, Ptuj in Sloven-
ska Bistrica ukvarjajo z nogometom. Ugotovi-
mo labko, da je zveza v minulem obdobiu našla
svoje mesto. Precej je Slo na bolje, čeprav
še v nogometu vse ni tako kot bi moralo biti,
zlasti v kvalitetnem oziroma športno-tekmoval-
nem delu. Preslabo delo v klubih, ki so nosilci
selekcij, se odraža tudi v rezultatih, uvrstitvah v
ligah.
Predvsem gre za članske selekcije, saj se tako
Ptuj kot Pragersko z uspehi v minuli sezoni res
ne moreta pohvaliti. Vendar zveza na delo v
nosilcih selekcij nima odločilnega vpliva, prav-
zaprav usklajenega dela ni bilo, saj je bila zveza
v selekcijskem sistemu le organizator tekmovanj
za mlade nogometaše. V prihodnje pa se bo
vključevala tudi v to delo, saj bo morala skrbeti
za del selekcijske piramide.
V rekreacijskem delu nogometa se stanje
kljub težavam izboljšuje. Predvsem bo potre-
bno izboljšati strokovno in organizacijsko delo,
saj je prav to v večini primerov vzrok za razne
nepravilnosti, nedisciplino, slabo organizacijo
srečanj in podobno. V treh medobčinskih ligah
je v minuli sezoni nastopalo 32 ekip, želja za
ustanavljanje novih ekip pa je kljub pomanj-
kanju kadra, denarja in igrišč še vedno precej.
Tako je na tem področju dosežena zavidljiva
množičnost, ki jo nekateri hvalijo, drugi pa
grajajo. Nekateri namreč menijo, da je ekip
preveč in zato šepa kvaliteta dela, saj je orga-
nizacijskega kadra v klubih malo. Kljub temu
na klubom volje do rekreacijskega igranja
nogometa ne manjka, čeprav se bodo pogoji za
delo in nastopanje v prihodnje zaostrili. Pred-
vsem v smeri strokovnega dela (ekipe v A in B
ligi bodo morale imeti inštruktorja nogometa),
boljših igrišč in dela z mladimi (vse ekipe v A
ligi bodo morale imeti tudi ekipo pionirjev —
neselekcioniranih). Uspešna izvedba teh ukre-
pov bo gotovo privedla k boljši organiziranosti,
redu, disciplini in kvaliteti v nogometni rekre-
aciji.*
Na konferenci so delegati po razpravi o dose-
danjem delu in sprejetju sistema tekmovanj za
prihodnjo sezono dali razrešnico dosedanjim
članom organov zveze ter izvolili nove. Članom
organov in komisij gre zahvala za delo v minu-
lem obd ibju, Se zlasti predsedniku izvršnega
odbora Eriku Berčniku.
Ob koncu so podelili tudi priznanja. Tako sta
priznanji ob 60-letnici Nogometne zveze
Slovenije prejela Rajko Pavalec in NK Drava,
pokal kot najbolj disciplinirana ekipa v minuli
sezoni pa je piejelo moštvo NK Stojnci.
1. kotar
Bojan Žmauc in prva ekipa Ptuja
članom aerokluba Ptuj in padalcem, ki so
prišli na deveti ptujski padalski pokal Podleh-
nik 82, je v soboto vreme precej zagodlo. Zato
nočnih skokov na cilj na letališču v Moškanjcih
ni bito. Dogovorili so se, da bodo namesto
nočnega v nedeljo dopoldan opravili dnevni
skok na cilj, popoldan pa še skok v jezero pri
Podlehniku.
Ptujski padalski pokalje v nedeljo dopoldan
v Moškanjcih odprl predsednik organizacij-
skega odbora in sekretar komiteja OK ZKS
Ptuj Stanko Lepej, pred prvim poletanjem le-
tala paje tekmovalce s pravili še enkrat seznanil
vodja padalske sekcije AK Ptuj Stanko Čuš.
Skoki na cilj z višine 800 metrov so potekali
hitro in brez zastojev ter zelo uspešno. Kako
tudi ne, saj je kar pet tekmovalcev (vmes tudi
•ena tekmovalka) skočilo točno v cilj. To so bili
Fanika Krajnc inZoranŠpaningerizMaribora,
Nenad Pešut iz Zagreba ter domačina Bojan
Žmauc in Zlatko Čuš, sledil pa jim je izkušeni
domači padalec Janez Vidovič.
Številni gledalci ob podlehniškem jezeru so
zato popoldan z zanimanjem pričakovali
končni obračun. Pričakovanja ni zmotila niti
rahla ploha, kar pravšnja za osvežitev. Domači
padalci so pokazali, da so v Podlehniku
»doma«. Najhitrejši čas v plavanju na 20 me-
trov (seveda po točnem doskoku v prvi cilj) je
dosegel Bojan Žmauc, sledil mu je Zlatko Cuš,
tretji pa je bil Janez Vidovič. Tako je skupni
zmagovalec postal Bojan Žmauc, drugi je
Zlatko Čuš, tretji Nenad Pešut, četrti Zoran
Španinger in peti Janez Vidovič. Z izjemo enega
so vsi padalci skočili v bližino ali pa točno na
prvi cilj v vodi, čeprav so nekaterim ponagajale
vezi padala. Vendar razloga za strah ni bilo. Za
to so poskrbeli gasilci in člani AK Ptuj v štirih
čolnih in dva potapljača, ki so največ opravka
imeli s padali in Faniko Krajnc, kiji padalo ni
pustilo, da bi se poskusila v plavanju. Druga
predstavnica lepšega spola, domačinka Sonja
Vršič je to bolje opravila.
Med ekipami je zmagala prva ekij)a Ptuja
(Edi Butolin, Bojan Žmauc in Zlatko Cuš) pred
Zagrebom in drugo ptujsko ekipo (Janez Vi-
dovič, Sonja Vršič in Janez Vrbančič). Pred
podelitvijo pokalov so padalci opravili svojo
»obveznost«. Vsem, ki so prvič skočili v vodo, so
jih naložili po zadnji plati in okopali. V vodo pa
so morali tudi sodniki. Red mora biti! No, vse je
bilo le šala in dobra zabava za gledalce, ki so si
ogledali tudi nastop enega ptujskih letalskih
modelarjev. Res je bilo zabavno! Nekateri
imajo dober spomin, med njimi starosta ptuj-
skih pilotov Alojz Ganza. Obiskovalce je vabil
na pivo, saj so tako popravljali napako z letalske
tombole, ko jim je piva zmanjkalo. Tokrat ga
ni!
Za konec velja dodati, da so člani AK Ptuj
prvo prireditev ob letošnjem občinskem pra-
zniku izpeljali točno po programu — šlo je kot
po tekočem traku, z izjemo ozvočenja, ki je
povezovalca Otmarja Gajzerja »Patija« pre-
kinilo tolikokrat, da verjetno še danes ve vse,
kar je povedal na pamet. Tolikokrat je moral
ponavljati. Pri sebi. seveda!
1. kotar
Skok točno v označen cilj na letališču v Moškanjcih.
Foto: I. kotar
Zmagovalna ekipa Ptuja (Edi Botolin, Bojan Žmauc in Zlatko Čuš).
Foto: B. Rode
Po nekajtedenskem zatišju je v soboto spet prišlo do hujše prometne
nezgode na našem območju, kije zahtevala človeško življenje. Obenem je
to znova resno opozorilo vsem uporabnikom javnih cest na previdno
vožnjo, tokrat predvsem vožnjo in razmeram na cesti ustrezno hitrost, saj
je do večine prometnih nezgod prišlo prav zaradi prehitre vožnje.
UMRL V BOLNIŠNICI
Na regionalni cesti v Kidričevem
se je v soboto, 31. julija zvečer
okoli 18,40 zgodila težka prometna
nezgoda, ki je terjala človeško
življenje in nad 800.000 din
materialne škode. Iz Cirkovc proti
Ptuju je vozil Viktor Car iz Apač
94 z osebnim avtomobilom Zasta-
va 750. Zaradi prevelike hitrosti je
avto začelo zanašati prav tedaj, ko
mu je nasproti po svoji desni pri-
peljal španski državljan Sanches
Bodenas, ki je svoje vozilo Citroen
2200 D sicer močno zaviral, vendar
se trčenju ni mogel izogniti. Zadel
je v levi bok Carovega fička. Ob
trčenju je Cara in njegovega
sopotnika vrglo iz vozila, ki se je
vnelo in zgorelo. Zaradi hudih
poškodb je Viktor Car v ptujski
bolnišnici umrl, sopotnik Munda
iz Strnišča 26 pa je bil le lažje
poškodovan.
ZANESLO
GA JE S CESTE
Prav tako v soboto, 31. julija ob
19.15 je po cesti od Ptuja proti
Borlu vozil osebni avto Danijel
Janžekovič iz Bukovcev 129. Na
desnem ovinku pri Zabovcih je za-
radi prevelike hitrosti izgubil
oblast nad vozilom, zaneslo ga je v
cestni nasip, ga odbilo v ograjo in
nato na vrt hiše v Zabovcih št. 4.
Voznik je bil huje poškodovan,
sopotnik Franc Janžekovič pa
lažje, zdravita se v ptujski
bolnišnici.
ZANESLO
MOTORNO KOLO
V soboto zjutraj ob 5,45 se je po
Potrčevi cesti v Ptuju peljal z
motornim kolesom mladoletnik, ki
ni imel vozniškega izpita. Zaradi
prevelike hitrosti in neizkušenosti
je motorno kolo zaneslo na ban-
kino, kjer je vozniku spodrsnilo,
padel je in se huje poškodoval.
Prepeljali so ga v ptujsko
bolnišnico.
POŠKODOVANA
KOLESARKA
v ponedeljek, 26. julija zjutraj
ob 5,40 se je Katarina Dovečar iz
Pušincev 46 pri Ormožu s kolesom
peljala iz Središča. Ker je deževalo,
je z eno roko držala krmilo kolesa,
z drugo pa dežnik. Pri vožnji po
klancu navzdol pa ji na zadnjem
kolesu ni delovala zavora, zato je
vozila prehitro. Pri tem je dohitela
drugo kolesarko Marijo TuSek iz
Pušencev 6 a in trčila vanjo. Obe
sta padli po cestišču, Katarina
Dovečar se je pri padcu huje
poškodovala, prepeljali so jo v
ptujsko bolnišnico.
VLAK
ODBIL AVTO
V JAREK
v sredo, 28. julija zvečer ob
21,45 je Matjaž Cvetko iz Ormoža,
Dobravska 34 z osebnim avtomo-
bilom v Pavlovcih zapeljal na
nezavarovan železniški prehod.
Prav tedaj je z ljutomerske smeri
pripeljal tovorni vlak, ki je avto
odbil v jarek. Nastalo je sicer za
100.000 din materialne škode,
vendar je k sreči voznik ostal
nepoškodovan. Domnevno je
prišlo do nezgode zato, ker je voz-
nik spregledal rdečo luč, ki je
opozarjala na prihod vlaka.
Razstava starih
oblačil in obutve
Prejšnji četrtek je bila pred
delavnico čevljarskega moj-
stra Ivana CJaluna v Prešer-
novi ulici v Ptuju zanimiva
prireditev. Mojster je, ob po-
moči svojih sovaščanov iz Pr-
venc ter domačih godcev in
pevcev iz Velike Nedelje,
IMujčanom predstavil oblačila
in obutve, ki so jih nosili naši
dedki in babice. V pripravo
prireditve je bilo vloženo ve-
liko dela in sredstev, odziv
Ptujčanov pa pod pričakova-
nji.
Veliko jih je namreč pri-
reditev opazovalo z razdalje,
saj je bila zanje nizka vsto-
pnina (30 din za dve uri pro-
grama), s katero bi izvajalcem
povrnili vsaj del stroškov,
očitno previsoka. Sploh pa
smo Ptujčani znani po tem, da
se izogibamo plačevanju
vstopnin (spomnimo se samo
na kurentovanjej. Takšen od-
nos si nastopajoči niso zaslu-
žili, pa čeprav jih je večina
gledalcev dobro sprejela.
1. kotar
Ivan Galun in »manekenka« v
praznični obleki naših babic.
Foto: I. kotar
Pevci iz Velike Nedelje v oblekah naših dedkov in babic.
Foto: L. Kotar
RODILE SO:
Darinka KRAMER, Apače 168
—	dečka., Alojzija Janžekovič,
Nova vas pri Ptuju, Ul. Lackove
čete 10 — FILIPA, Anica Pal,
Zlatoličje 96 — deklico, Frančiška
GOJKOSEK, Draženci 66 — To-
mija., Vilma TESKAČ, Žetale 73
—	dečka., Ana Lesjak, Apače 291
—	deklico., Anica RAKUSA,
Obrež 7 — Petro., Danica PER-
SUH, Zupečja vas 47 — dečka.,
Zdenka Lajtman, Kog 113 — BO-
JANA., Nevenka Jovanovič, Or-
mož, dr. Hrovata 1 — Sašo., Ma-
rija Domanjko, Mala vas 35 —
Boštjana., Milena Loger, Ptuj,
Volkmerjeva 9 — dečka., Marija
Bombek. PrSetinci 40 —- Mojco.,
Zdenka Tetičkovič, Pristava 27 —
Mitja., Pepca Kolednik, OsluSevci
40	— dečka., Milena Bajec, Ptuj,
Rogozniška 3 — Katjo., Jožefa
VUZEM, Hrastovec 129 — Joži-
co., Ivica Novak, Ivanjkovci 72 —
Sonjo., Vera MURSiC, Litmer!:
41	— Boštjana., Angela Tomasi-
no, Breg 1 — Marjano., Jožica Si-
rovnik, Ptuj, Ziherlova ploščad 5
—	Gorana., Štefka HERGA, Ki-
car 12/a — dečka.. Jasna Kočevar,
Meljski hrib 31 — Anjo., Ema Ile-
šič, Vitomarci 86 — deklico.,
Marija KRAJNC, Velika Varnica
37 — dečka., Ana Renko, Repišče
24 — deklico., Katarina Kvar,
Grlinci 8 — dečka., Marija Korže,
Breg 23 — Majdo., Elizabeta
FORSTNARIČ, Cirkulane 56 —
deklico., Irena Rosič, Ptuj,
Ziherlova ploščad 19 — Nedo.,
Olga Sagadin, Ptuj, Kajuhova 3 —
Anjo., Marija Kosi, Lahonci 117
—	Majo., Marija Junger, Podleh-
nik 106 — deklico., Marija Vrb-
njak, Ptuj, Volkmerjeva 7 — de-
čka., Dragica Pislak, Naraplje 28
— deklico., Zinka Kumer,
Medribnik 24 — deklico., Kristina
Zivkovič, Mestni vrh 66 — Tama-
ro., Ivana Gergar, Mali Brebrov-
nik 30 — Karmen., Zdenka Zver,
Dornava 56/a — Domena., Marija
Šalamun, Kidričevo n. h. — de-
čka,
POROKE:
Srečko Ber, JirSovci 36 in Sonja
Kmetec, Sp. Hajdina 146/b, Jožef
Bratuša, OsluSevci 57 in Ana Ko-
lenko, Zamušani 32, Jordan Cigoj,
Crniče 91 in Silva Copak, Črniče
83, Anton Zajko, Njiverce 39/a in
Marija Kokol, Pobrežje 86, Bran-
ko Berghaus, Rogoznica, Jornav-
ska 14 in Breda Vidovič, Rogozni-
ca, Dornavska 12, Franc Pučko,
Novinci 12 in Marica Skurjeni,
Ločič 17, Miroslav HamerSak, Po-
dvinci 57 in Marina Juršek, Hra-
stovec 150, Miroslav Lesjak, Veli
ka Varnica 31 in Ana Lozinšek,
Lancova vas 7/a, Anton ZajSek,
Ptuj, Cankarjeva 6 in Ida Cafuta,
Ptuj, Cankarjeva 6.
UMRLI SO: •
Treza Vojsk, Ptuj, Potrčeva 16,
roj. 1905, umrla 25.7.1982; Julija-
na Lajh, Dragovič 30, roj. 1883,
umrla 21. 7. 1982, Ana Čemel, Sp.
Dobrenje 65, roj. 1926, umrla 25.
7. 1982, Marija Brumen, Zamuša-
ni 28, roj. 1918, umrla 26. 7. 1982,
Cecilija Bombek, Lešnica 44, roj.
1901, umrla 28. 7. 1982.
izdaja zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga sestav-
ljajo vsi novinarji zavoda, direk-
tor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični
urednik SlEFAN PUŠNIK.
Uredništvo in uprava Radio-
Tednik, tefon (062) 771-261 in
771-226. Celotena naročnina
znaša 360 dinarjev, za tujino
610 dinarjev. Žiro račun SDK
Ptuj 52400 603-31023. Tiska
ČGP Večer Maribor. Na podlagi
zakona o obdavčevanju proiz-
vodov in storitev v prometu je
TEDNIK uvrščen med proiz-
vode, za katere se ne plačuje
temeljni davek od prometa pro-
izvodov.